GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV
Sped. in abb. poet. II gruppo Poštnina plačana v gotovini
List izhaja z vsemi potrebnimi dovoljenji videmskih oblasti.
Il giornale si stampa col permesso delle Autorità della provincia di Udine.
UREDNIŠTVO in UPRAVA ulica Mazzini št. 10 - Videm Naročnina: letna 350.— lir, 6 mesečna 180.— lir
Lit. 15.
VIDEM, 28. NOVEMBRA 1950.
Leto I. — Štev. 5
Premagati	moramo	bojazen0dkrf ToSanumka ZÒravje naših otrok
»Človek z gora je osoren toda gostoljuben, hladen pa ljubezniv, prepirljiv in istočasno (zaradi dolgoletne priučene pokorščine) krotak in hlapčevski«.
Tako je zapisal o značaju slovenskega prebivalstva v gorskem predelu vzhodne Furlanije pred približno sto leti furlanski pisatelj Friderik Comelli. Zanimivo je, da je ugotovil, kako go tove poteze našega značaja izhajajo iz dolgoletne priučene pokorščine.
V teh sto letih razne vlade prav gotovo niso storile ničesar, kar bi moglo okrepiti našo samozavest, ker smo bili vedno odvisni od samovolje tistih, ki so imeli oblast.
Sedaj se je začela za beneške Slov. doba prebujenja, ko so se začeli razvijati na kulturnem in socialnem področju. Nobena sila ne more zaustaviti tega razvoja; edini njegov nasprotnik je tisti, ki ga imamo v sebi: bojazen. Vsak preprost in pošten človek, ki je delaven in rad živi v miru. se boji imeti opravka s sodnimi oblastmi. Ta bojazen je naravna in je pri beneških Slovencih tako ukoreninjena, da jim postane neugodno že pri samem omenjanju orožnikov, sodnije in ódvetnikov.
Ta strah izvira iz dejstva, da je v Italiji, kjer cbstoja na tisoče najrazličnejših zakonov, vedno mogoče naprtiti krivdo ubogemu človeku, ki ni zmožen in nima niti sredstev, da bi se branil.
Ta bojazen izvira tudi iz razmer, v katerih so morali dolgo časa živeti beneški Slovenci, ki so bili vedno omalovaževani, vedno izkoriščani in ki so jim vedno zabičevali, da je pravica le na strani močnejšega. Zato je naravno, da so bili oni, priprosti in neučeni ljudje, vedno tisti, ki niso imeli prav.
Kdo se je doslej pobrigal za izboljšanje življenjskih pogojev našega ljudstva? Kdo je delal na tem, da bi se dvignila njegova kulturna raven? Nihče! Naš človek je bil dober samo za izkoriščanje.
Zato ni čudno, če je izgubil vse zaupanje v pravico, če je postal nezaupen in bojazljiv proti vsemu in vsem. Za revnega in preprostega človeka ni pravice na tem svetu: to je prepričanje skoro vseh beneških Slovencev. Zanje je zakon nekaka zanka. Potrebno pa je, da premagamo v sebi. to bojazen, ker drugače nam bodo vsi hodili po glavah. Priti moramo do prepričanja, da je zakon za vse enak, da ga morajo vsi spoštovati, prav posebno pa še kara-binerji.
Da bi zaustavili razvoj tega našega liudstva, da bi preprečili našim družinam pošiljanje njihovih otrok v državne šole s slovenskim učnim jezikom, so
se hoteli nekateri krogi, posluži-ti prav te naše bojazni. Računali so, da bodo orožniki in okrajna sodniia lahko vzbudili med prebivalstvom bojazen in prepričanje. da je pošiljanje njihovih otrok v šole s slovenskim učnim jezikom nezakonita stvar. Na ta način so zlorabili oblast, ker so mislili, da se nihče ne bo upal zoperstaviti oblasti, da nihče ne bo protestiral.
V resnici pa ni bilo tako: Iju-dje niso molčali, l isti, ki so jih hoteli terorizirati so na ves glas povedali, da se jim godi krivica; tudi časopisi in organizacije so dvignili svoj glas in protestirali proti takemu postopanju Italije, ki hoče s tem oškodovati tisti del svojega prebivalstva, ki je slovenske narodnosti.
Ti ljudje so prepričani, da zakon ni nikakšna zanka, s katero lovijo preproste ljudi, ampak je popolnoma resna stvar in so mu dolžni vsi spoštovanje. Vendar, čeprav so mnoge družine premagale ta strah, so še vedno nekateri ljudje ki se ne upajo niti priznati, da so beneški Slovenci. Nujno je potrebno, da vse ljudstvo premaga to zavest in spozna, da so se časi temeljito spremenili. V državni ustavi so nekateri členi, ki. jasno in določno govore o naših pravicah.
Poleg tega pa imamo sedaj še svoj časopis, ki ga sicer hočejo uničiti, pa je vendar še vedno tu in prikazuje vsemu svetu krivice, ki se nam hočejo prizadejati. lZato se moramo vedno bolj združiti, o resti se moramo vsakega strahu in vztrajno zahtevati spoštovanje naših pravic. Na ta način bomo prav gotovo dosegli tudi za nas pravico.
Predzadnjo nedeljo, dne 19. novembra, je bilo v naši vasi slovesno odkritje spomenika 35 žrtvam iz Dolenjega Torlana, katere so 25. avgusta 1944. leta pomorili fašisti in Nemci. Ze v zgodnjih jutranjih urah se je začela zbirati velika mn 'žica ljudstva na kraju, kjer se je pred šestimi leti odigrala ta strašna tragedija in kjer so bile žrtve dalj časa tudi pokopane. 0-krog desete ure je prišlo tudi več predstavnikov pbla9ti in razni govorniki so nas z ganljivimi besedami spomnili na tragičen dogodek in na zverinsko podivjanost fašistov, ki so na tem kraju pomoriti in nato z ognjem pokončali 35 nedolžnih žrtev, med katerimi je bilo več malih otročičev in nad 70 letnih starčkov.
Po končani slovesnosti v Dolenjem Tor-lanu je odšla množica v žalnem sprevodu na pokopališče v Gorenji Tortam kjer so odkrili spomenik žrtvam, ki so skupno umrle in kjer sedaj skupaj počivajo.
Ko razpravljamo o raznih perečih gospodarskih in socialnih razmerah v Beneški Sloveniji, je prav, da se dotaknemo tudi zdravstvenega vprašanja, ki je zelo važno in se polaga nanj premalo važnosti. Govoriti hočemo tudi o higijeni in o pomanjkanju zdravstvenih ustanov, ki bi ščitile narodno zdravje. Zlasti zadnje desetletje opažamo, da se je zdravstveno stanje pri nas zelo poslabšalo, kar se najbolj pozna pri otrocih. Kje je treba iskati temu vzroka?
2e takoj, ko zagleda otrok luč sveta, se ponavadi znajde v nič kaj higijenični o-kolici. Mati, ni imela prilike, da bi jo kdo poučil, kako je treba pravilno ravnati z novorojencem in kako skrbeti za njegovo zdravje. V takih okoliščinah se otroci ne morejo pravilno razvijati in zato je njihova umrljivost precej velika.
Ker so naše vasi raztresene tu in tam med hribi in oddaljene od sedeža občine, kjer navadno bivata zdravnik in babica, tu-
Pogozdovanje je nujno potrebno
Alpsko predgorje naše dežele ima poleg drugih značilnosti tudj to posebnost, da je popolnoma golo. In vendar bi bil gozd zelo koristen za te hribe. Res, da so na njih travniki, kjer se naseče nbkaj trave. Toda ti travniki so zaradi stalnega izkoriščanja že popolnoma izčrpani in v višjih predelili se sploh več ne kosijo. Načrtna pogozditav pa bi bila koristna tudi iz dveh drugih razlogov. Preprečila bi nevarne snežne plazove v zimskem času, obenem
Dovolj sena - premalo živine
(Kako je pri nas z živinorejo in mlekarstvom ?)
Prvotni prebivalci Beneške Slovenije so bili pastirski narod, ki so se naselili polagoma v d. in 7. stoletju po gričih in obron-kih Julijskih prc-dalp. ker so tu našli izredno ugodno podnebje in prikladen kraj za živinorejo. Bavili so se izključno le z živinorejo in. zato ni nič čudnega, da smo podedovali od naših prednikov dosti dobrih navodil za pripravljanje mlečnih izdelkov. Naš sir je zn?n po vsaj videmski pokrajini in 'udi p ven nje, ker je zelo dobrega okusa m izdaten Naša živina se namreč hrani izključne le z gorskim senom, ki odloč'lna vpliva na mleonoit krav.
Poleg tega pa ' našem gospodarstvu ne gojimo krav za dtio, ker zaradi goratosti ozemlja ne moremo z njimi obdelovati polja in živina zalo počiva in daje seveda mleka kot ona, ki mora delati in je to mleko tudi bolj mastne Tu tiči torej vse tisto, kar daje našemu siru dobro kakovost in višjo ceno na trgu.
Naša živinoreja bi pa mogla biti še mnogo bolje razvita, ker ji zato ne manjka pogojev. Kljub temu, da imamo lepe senožeti in velike planinske pašnike, je začela živinoreja, zlasti zadnje de-etletje, vidno pešati'. Nekaj živine je uničila vojna, mnogo krav pa smo bili primorani prodati za plačevanje davkov, ki nam jih nalaga vlada vsako leto večje. Nešteto družin je prodalo odjno kravico, ki so jo imeli še v hlevu, da so mogli zadostiti državnimi blagajnam. Posledica tega velikega padca goveje živine je seveda ta, da imamo odvisno količino sena, ki ga prodajamo dostikrat po smešno nizkih cenah, zlasti takrat, kadar je pridelek sena povsod zelo obilen.
To je seveda zelo velika skodla za naše gospodarstvo, ker bi s tem senom lahko rodili mnogo več živine, kar bi nam prinašalo nedvomno več koristi jn dobička. Poleg tega pa bi imeli tudi več gnoja za naša polja.
Še do preteklega stoletia so pri nas izdelovali vsi živinorejci sir in maslo sami doma. Napredek pa so je pri nas zadnje čase precej uveljavil tudi na lRm Področju in danes vidimo že v mnogih krajih prav moderno urejene zadružne mlekarne, Tu so poklicani mlekarji, ki potom hi-gijenslcih naprav predelujejo mleko v odličen sir in maslo. Le škoda, da nimajo
vsaj vse večje vasi takih mlekarn. V nekaterih vaseh ljudje še danes izdelujejo sir sami doma in si družine medsebojno posojujejo mleko in potem zopet vračajo, da lahko napravijo dnevno hleb sira. Ta sir, izdelan doma, je sicer okusen, ker je polnomasten, a na trgu nima tiste cene kot ioni iz mlekarne. To je seveda v veliko škodo živinorejcev in zato marsikdo rajši nosi mleko v sosednjo vas, kjer imajo zadružno mlekarno, pa četudi je ta oddaljena po eno ali več ur hoda.
Povprečna proizvodnja mlečnih izdelkov jo precej višja od vsakdanje vporabe in zato vsakdo pazi, da so njegovi izdelki prvovrstni, da tako zanje čim več izkupi. Za izboljšanje našega gospodarskega položaja, bi bilo neobhodno potrebno, dia se dvigne živinorejo na višjo stopnjo. Pri tem bi nam pa lahko mnogo pomagala država, če bi na primer razdelila med živinorejce nekaj dobre plemenske živine. To lepo zamisel so predlagali že neštetokrat tisti živinorejci, ki pridelajo več sena, a do danes niso še ničesar dosegli, dasiravno so jim pristojne oblasti obljubile, da bodo skrbele za dvig živinoreje v gorskih predelih videmske pokrajine.
pa bi preprečila razdiranje in odnašanje zemlje, ki ga povzročajo hudourniki, ko puščajo za seboj satno prod in skalovje.
Že po nekaj letih bi pogozdeno zemljišče prinašalo našemu prebivalstvu lep dohodek. Ob samem začetku pa bi pri. pogozdovanju zaposlili veliko število brezposelnih, ki morajo sedaj držati križem roke. Vkljub neštetim obljubam pa vlada doslej ni odprla v naših krajih niti ene delavnice za pogozdovanje. Za furlansko pokrajino je bilo še pred priznanjem pasivnega področja določeno okrog 40 takih delavnic za pogozdovanje. Pozneje pa je bilo to število znižano na osem. To je zopet tipičen primer kako vlada drži svoje obveze. Poleg tega pa so vse delavnice za pogozdovanje namenjene samo za Kamijo in dolino reke Bele. Res, dia so tudi ti kraji zelo potrebni pogozdovanja in da imajo tudi tam ljudje veliko potrebo zaslužka. Toda prav take jn še večje so potrebe tudi pri nas.
Naj omenimo še, da bi bilo treba v Beneški Sloveniji pogozditi okrog 50 odst. vse površine. Seveda bi bilo treba paziti, da se v posameznih krajih posadijo tista drevesa, ki so najbolj primerna. Ponekod bi dobro uspeval nizek gozd, drugod pa visoka drevesa. Marsikje pa bi bilo potrebno posaditi dunajski1 bor, ki je najbolj pripraven za kraje, kjer je voda odnesla vso zemljo in je ostal samo prod in skala.
Od pogozefitve bi imela dežela korist tudi pri turizmu, saj ni daleč glavna cesta, ki pelje v Kanalsko dolino in tudi Videm je v bližini. Najbolj bi se v tem oziru okoristila Terska dolina, kjer bi Mužci tvorili zanimiv kontrast s stranskimi pobočji, ki bi bila poltrita s temnim goadlom. Nekateri manjši predeli, ki so jih pred časom pogozdili privatni lastniki, nam že pokažejo v malem, kar bi se lahko napravilo v večjem merilu, če bi se za to zavzeli in nudili potrebno pomoč pristojni organi.
Brezposelni brez poòpore
Približuje se zima z velikimi koraki. Delo na polju je končano, samo tu in lam grabijo listje, da bo za steljo živini ali pa se pripravlja drva za zimsko kurjavo. Toda pri vseh teh delih so zaposlene samo ženske. Moški so odšli na delo v gozdove v Karnijo ali drugam, kjer so moglii najti delo. In prav za te ljudi začenja sedaj kritična doba. Po prihodu snega je nomo-goče nadaljevati z delom v gorah in ga je treba prekiniti do prihodnje pomladi.
Velika večina moških iz Beneške Slovenije je zaposlena pri takih delili, ki se ga navadijo iz roda v rod in marsikje so se združili v delovne skupine, ki štejejo od 3 do 10 ljudi. Skoro vsem tem skupinam so sedaj podjetja odpovedala delo, zlasti tam, kjer so gozdovi obrnjeni proti severu ali leže visoko v gorah in je zgodnji okto-borski sneg onemogočil nadaljevanje dela. Le malo kje bodo lahko sekalj in priprav-
ljali les tudi čez zimo.
Na ta način je zelo naraslo število sezonskih brezposelnih in skupaj s tistimi, ki so že vse leto brez dela, je sedaj okrog 95 odst. moških v Beneški Sloveniji, ki so brez dela. Ta problem je še težavnejši če pomislimo, da ti ljudje ne prejemajo nobene brezposelne podpore, ker jih oblast smatra za male posestnike. V resnici večina od njih poseduje borno kočo in kakšno krpo zemlje, ki je dostikrat še nerodovitna. Ker zakon dovoljuje razdelitev defiščine .med vse otroke, se je zemljiška posest zelo razcepila in tako imamo nešteto krp in krpic, katerih vrednost se še zmanjša zaradi pomanjkanja poljskih poti in je treba vse stvari prinesti in odnesti v nahrbtnem košu.
Nobena politična stranka, ne sindikalna organizacija še manj pa oblasti se brigajo, da bi olajšale ta težak položaj. In vendar
di po več ur hoda, kličejo zdravnika le v skrajni sili. Babica pr.de k porodnici največkrat šele po porodu ker je zaradi prevelike oddaljenosti ne morejo pravočasno poklicati. Skoraj vsaka vas ima nekaj »izurjenih« starejših žena, ki jih kličejo v takih primerih. Koliko vedo te stare »tete« o higijeni si lahko sami predstavljamo i« zato je umrljivost pri porodu tudi precej visoka. Vse drugače bi bilo, če bi bila v vsaki občini po ena materinska posvetovalnica, kakršne imajo vsi civilizirani narodi, kjer bi se lahko vsaka mati pravočasno naučila vsaj najosnovnejših pojmov o higijeni ar o ravnanju z novorojenčkom.
Pa pojdimo dalje. Otrok, ki je nepravilno negovan in ponavadi tudi slabo hranjen, kor je zaradi velike brezposelnosti v naših krajih beda, se nič kaj dobro ne razvija. Redkokdaj vidimo, da pelje mati bolehnega otroka k zdravniku; zdravi ga sama, z raznimi zdravilnimi rožami ali pa se zateče po nasvet k prijateljici, ki ji pa tudi ne more dosti svetovati, ker je sama istotako slabo poučena. Čeprav je otrok po srečno prestani bolezni še bolehen, se ne polaga temu dosti važnosti, ker starši ne vedo za posledice, ki jih bo nosil otrok v bedočnosti zaradi tega.
Ko začne otrok hoditi v šolo, se tudi nihče ne zanima za njegovo zdravstveno stanje. V Beneški Sloveniji ni zdravniških pregledov za šoloobvezne otroke jn tako vidimo, dia mnogi bolni otroci-bacilonosci obiskujejo šclo in zato je možnost okuži-tve zdravih otrok tudi zelo velika. V malih, nehigijeničnih učilnicah, se stiska tudi po 20 do 30 otrok ;n med. njimi je mnogo tuberkuloznih in obolelih na raznih drugih nalezljivih boleznih. Nič čudnega torej, če v času epidemije nalezljivih bolezni, oboli skoraj ves razred na (lavici ali škrlatjnki, ker ni bila šolska učilnica pravilno ali sploh nič razkužena. V naših krajih, lcjer so neštete družine podvržene bedi in je možnost obolenja tem večja, bi se morali vršiti zdravniški pregledi vseh šolskih otrok vsaj enkrat na leto. Samo na ta način bi se moglo ugotoviti mnoge bolezni, ki danes more naš naraščaj.
Zaradi pomanjkanja znanja o higijeni, saj večina ne ve, kako strašno je jetika nalezljiva ih zaradi pomanjkanja sredstev, pa okužujejo nehote še astate zdrave ljudi.
Medtem ko se polaga pri nas premalo pažnje na higijeno in na zdravje naše mladine, pa vidimo, da oblasti mnogo bolj skibe za zdravje in zaščito matere in o-trok v mestih. Vsaj vsaka občina bi morala imeti svojo materinsko posvetovalnico, kjer bi imeli redne posvete z materami in preglede otrok ter predavanja o prvi pomoči, o zdravstvu fa. o najbolj razširjenih nalezljivih boleznih.
Navodila za pogozdovanje
Mnogi kmetje, ki so se zadnja leta lotili pogozdovanja, se pritožujejo, da so jim večkrat ukradene na novo zasajene sadike. Za te tatvine se je zanimal Inšjoektorat za gozdove iz Vidma in je sklenil, da bo zaščitil te predele videmske pokrajine kjer se pogozduje. V ta namen bo pojačeno nadzorstvo z osebjem gozdarskih postaj Tarčenta, Ahtna in Čedada, katerim bodo pomagali tudi občinski poljski čuvaji. Občine, v katerih bodo podvzeli ta ukrep varstva, so sledeče; Brdo, Tarčent, Neme in še več drugih v Furlaniji.
Zainteresirani kmetje, ki nameravajo zasaditi nove predele z drevjem, naj prijavijo prostor pogozdovanja pri »Ispettorato delle Foreste« v Vidmu, kjer bodo dobili tudi vsa potrebna navodila.
bi bilo nujno potrebno kaj ukreniti, zlasti ker bi lahko v bližnji okolici opravili čez zimo mnogo nujnin del, kakor gradnjo cest in poti, izboljšanja zemljišča in priprave za pogozdovanje, o katerem govorimo v drugem članku. Seveda bi vlada morala pokazati, da se ne briga samo za oborožitev, ampak da mu je mar tudi gospodarski položaj ljudstva.
Stran 2
»MATAJUR«
Štev. 5
IZ VZHODNE BENEČIJE
GRMEK
M j csoa september j a linijskega ljeta — 1949 —, u našim Kainuna z veliko težavo zadružniku je bla zezialaha mlekarna, z namjemm de a njo buogi kunieti b, se o-pomogli.
Kadar hiša je bila končana, an u nji je bluò vse na me9tu, po veličast.mi pripravami je blà praznovana inauguraci j a. Ženske od zadružniku, zarjes barkè an zatuò vrjedne hvale, su napravle no kosilo takuò ki grč; nje9u miankali dobri strukje an tradioijonalne gubance; zvičer praznovanje sej’ veselo sklenilu s plesom. — Za prložnost je bluò povabenu oku 30 ga-spuodu s Čedada; prid:ari an gouornki radovali su na novo mlekarno an na futuro bogastvo, ki iz tega bi izhajalu naš m kumetam; rekli so tud’ de vsa podspuora zadružniku za gradnjo mlekarne, jim bo ljes v kratkim »«-plačana. Dobre besjede ostale su ku po navadnim le prazne, a n drobni kunieti, ki dlasada njesu potegnil’ šo enega čentezma, vsak dan buj te pre-pričuvaju, de pr’ nas:	»Menjajo se časi,
ampà gaspodar! ne c. — Zdiaj po enim ljeiu, jim praiviju de mlekarna na more dat’ korist diok ljudjč na boju zmenil’ vso žvino plemena »Cika« s listo plemena »Bruna«, an takuò tudi vse hike prvega plemena z drugim, pru kakor svoj© dni so tjel fašisti za naše vasi. — Pa do tega su mogli samuò malo kumetu premožnih. Zarad biku pà su muori ku jim nje bluo drugače, gonit domače krave h tujim bi-kam an takuò sej’ zgodilu d© vse krave su jim oboljele ker su jih goni h tujim bikain.
V samih 6 vasčh kamuna v teku telega ljeta — 1950 — ljudjč su bli poškodvaui na žvin za čar jez dva miljena lir.
S prvega v mlekarni sej’ mabjeralu vsakdan od 5 do 6 hektolitru mljeka, zdaj po nim ljetu, ki položaj je meu bit’ dovjek pobuojšan, nabjeraiju se samuò do 3 hektolitre.
Ljudjč, tisti ki s© tarkaj geniju de se muore iti zia kriterjah državnih zastopniku, če tud dloskrat njesu a da ti. bi imjel’ djet’ se v glavò, če rjes predvsem jim stoji na srcu pobuojšanje gaspodarskega položaja naših kumietu, de je potrje’-nu guo-rit’ s telimi prej ku slepuò sled’t’ cn kriterij sugeriran naj le od dtržavnih zastopniku, kriterjj ki na grč pru v višnih kazih an krajah.
GABROVCA
Dne 31 oktuberja je prenehu živjel’ hišni gaspodar Bokin Miha skor 72 ljet star.
S smartjo našega starčeka rojaki sij zgubil’ predobrega in postene a prjalela, pa tudi zabavnega tovarša. — Vsjem se hu-duò zdi.
OBORCA
Obuorca je na vas zadost’ ljepa, položena na ravnim kosu zemje, ki se razteguje na polovici atltece vzhodnega brega Sv. Niklauza. — Kos ravnine ob dvjeh strani an pod vasjò je rjes dobro razdjelan an nasajen z številnimi sadodrevesi an z vinskimi trtami.
Vas kaže, de je bila dost poškodvana zarad zadnje uiskč. Med drugimi škodva-mi od Njemcu je bluò zažganih sedam Stal, kjer v njih su stanoval’ partizani.
Obuorčanj se prašuvaju kaj bi na blu čas de po petih ljet ki je končala uiskà bi bluò postrojenu kar je bluò poškodvanu, at’ pa veplačan vrjed škodine za de takuò sami bj oskrbjel’?
An pa kjer, kakor se čuje, Governu se na traga zapravjanje denarja za se prpra-vit’ drugi uiski, kaj bi na bluò buojše an buj koristno urejevat’ ta denar za druge buj potrjebne stari, med kater.mi tud zazidanje svojih Stal?
Za ekonomsku stanje kumetu, štalu ima veliko importanco: prez štale, ali z maj-hano štali, kunieti na moreju priredit’ dost žvine — Vič glave žvine, če rejč vič mljeka, vič sjera, vič masti, vič telet za prodat’ an vič gr.ojA ki ga potrebujeju za potrosit’ pa njivah. — Sanažeta jim dajò obivnega sena, ki ostaja an kj vrž i dovjek manj ga prodajat ku redit ž njim žvino.
HLASTA
Hvala Bogu, končnu su se zm olil’ začet’ djelo za pr’pravt akvedot naše vasi. Tuo je bluò zarjes zeluò potrjebnu, kjer kadar je biu velik šuš, an vič ljet sej, tuo zgodilu, vas je ostajala prez kapje vndč, lin ljudjč su bli prdjerr, za na crknit’ od žčje an za obšerbat’ žvino, z veliko težavo an zamudo, z brogli do Zakraja doline blizu Tarpeča, hodit’ po gorko an umaza-
no vodò Abome. — Nu, že dobro bo sada le de bomu imjel’ vodò; ampà no stvar, ki na grč pru, na moremu pozabit’: »Za djelo su bli navzeti djeluci, ki njesu pc-trjebnj an tud’ še po dva pr’ kaki družini ne dost potrjebne. medtem ku od drugih družin buj petrjebnih su ostal’ doma. Tuo nje pravičnu, vsak mor vjedjt’ an Višnu tisti, ki su pru potrjebni an su ostal’ doma, su nezadovljeni an protestiraju.
Z malo več pravičnosti od strani ljudi, ki so po-itavjeni za ušafanje djelueu bi bil va šnjaki kontent.
GORENJI MERSIN
Smu zvjedal’ de v Gorenjim Marsinu, vaš Podbunješkega kamuna, na buoga
družina, sestavljena iz 8 oseb, oča, mat(i) au 6 otruòk, stanuje v ni štali, ki an domačin iz usmiljenja je dau na razpolago.
Že mjesca junija t. 1. strjeha od hiše tele družine se je zasula. Postrojitva hiše zahteva dost denarja, naj za z darje, naj za kupit an prpejat na mast potrjebni; ma-terjal, ki buoga družina njema. Gaspodar te družine je mož ki je zmjeram nadležen po njeki boljezni ki je ušafu kadar čas nazaj je biu v Somalji, an odi tekrat nje kopao za djelo-
Vprašamu: ali je tuo mogoče de obe-dna oseba, an posebnu tiste ki stojò na štolah kamunskega Oficiha, na vide tega an na misle se ganit’ za prit’ na pomuojč ni druž ni takuò saromaki en se na čuje boljet’ srce pred takim vrjednemu dogodku usmiljenja?
LAZE
V zadnjih 15 dni iz naše vasi su se ločile za večnost od telega sveta dvje 6tari osebe: 87 ljetna Bjrtič Ana in 94 ljetni Goreznjak Jakob. — Družinam an žlahti oba div j eh, naše sožalje.
Prauca o zakopanem zlatu na Matajurju
Naj mu bo lahka domača zemlja I
Nasrečna smart Rožiča Ludvika u Nediži
V pondjejak 13. novembarja popudnč, Rosič Ludvik z Stupce sej vraču s Čedada pruot duomu na bjčikleti. Gor na ma-nubriju je pčju žaki 30 kg cukerja ki gaj’ biu ukupu v Čedadu za svojo butigo. Malo pred trečjo uro med Podbunjescam an Stupico, ku je pršu na mest, tuk pòt na čempami kraj grč tik Nediže an na desno pa tik ostrega čela od brega, nankrat manubrj od bičiklete ga je začeu vlječ na čemparno stran ejeste, pruot’ Nediž’, vi-šno zaki na manubrju sej blu ganu s pravega mesta, de mu nje bluò moč nakrnit’ na desno, nak je gledu stuort’ tuo kar je buj mogu. Takuò nasreča gaj potskala de je prerjezu čarjes pot an naravno za vsim žakjam an bičikleto je su komplivat’ v grozne valuove naraščene Nediže, an, glej, pru u tistim samim prestoru ki div jem a kolonelama je mankalo željezna špranja za grajo. Nješne osebe su vidle nasrečo an su hitjele se prbližat’ s trošlam de bi mu pomagale se rešit’, pa vse zastonj, voda je bila, takuò velika an takuò strašnuo nagla de nje bluò nič stuort’, an buog Košič je biu požgart od valuovu an Sparit.
Je biu najdjen za dva dni potlč, v srje-
du 15. ob treh popudnč malo buj dol od jeza Spjetarskega maina, skor vas zakopan pod gl er jo an pjeskam; kazale su se samuò nogč od! stopinj do koljenah.
, Je biu hitru vekopan an prenesen vj mrtvaško kapelo Spj,©tarskega britofa an drug dan, v četrtak 14. oku trečje ure popudnč prepejan za pogreb v Brški britof, sprjet od puno ljudi.
Cjerkuna autorità nje prpustila ustop mrliča v ejerku zarad’ —> oni su dal’ glas j — ki je biu komunist, pa buj verjetno zaradi’ ki je biu dobar Slovenec an član Fronte. Takuò ki če naj, resnica je de te sklep ejerkune autorità je blu kritiziran od vseh Hudi, an še Taljani su rekli: »è ta ima boj uda!«
Tov. Rožič Ludvik nje meu ku 36 ljet. Je biu pridan in pašteti človek. Naie je biu poznan ku član Fronite. vsi ljudjč mu su tjel’ éobru an su gà spoštoval’-
U njim je Demokratična fronta Slovencu u Italiji zgubila nega svojih narbuoj-ših članu.
Buog mož je pustu u žalost mlado ženo an majhano čečico, katerim prav’mo naše sožalje.
Pred dost’ dost’ ljeti so ljudje pravli, da je n-a varh Matajurja zakopan ’dan ljep zaklad. Teha zaklada pa si nje upau nobe-dan it’ iskat zatuoke so prav’li u štorijah,, da tam radio straši.
Pod horo Matajur pa je tud’ vas ke se kliče Matajur an tle so ankrat ž vjel trije bratje, ke nisu ’mjel nobene volje za djelat an so zmeraj ku študjal kako b’ naredili da b’ Ijepò živjel brez fatige. BTj so usi tri imladi an močna an tud korajže jim ni mankalo. Dnega dne so se ijepo pohovorili med sabo an so odločil’ de hre-do na Matajur hledat če je rjes tam zakopan zaklad. Da jih ne bi videli druhi ljudje an jih morda pr’hitjeli, so ustal’ zguodaj zjutraj ko je bluò še temà an šli na Matajur. U bližin’ tam k’ so pravili ljudje, da je zakopan zaklad so naredili ’dno kazero, ke je še danss tam an služi pastirjem za zavetje kadar pada močno daž. Ko je b’ià napravjena ta kazera so začel kopat veliko jamu. Kopali so že dosti dni, a nisu mohli nič ušafat, k’ b’ bluò podobno zakladu, b’iuò je samo kamenje an pjesak.
Dno nuoč ko so b’li močno trudni ker so djelal ejeu dan, so Zaspal’ pr’ ohnju pied kazeru. Kar naenkrat so zaslišal mično tuljenje an žvižganje an. usi so se hitro zbudil. Ustrašli so se ku so vidal ka-kiiò ee kadi òku jame, kjer naj bi biu zaklad an dia smardi po žveplu. Komaj so čakal’ da pride dan za tuo k’ so se močno baj, četud’ so b*li u dolin najboj korajžni fantje. Sada je začeu močno padati daž an grmelo je an bliskalo se je. Boj martvi ku živi, so drugo jutro, ko je sonce stalo že visoko na nebu, tjel pohledat kakšna je jamia a je nisu mohli več ušafat. Nikjer 1 se ni poznalo, da b’ kdò kopau, le ’dna velika skala, ke je ni mohu nobedan premaknit je ležala na kraju kjer je zakopan
zakladi.
Ku so tri; bratje us© to videl sc hitro u-tekli u dolino an so tud’ povjedal’ de sam zludej straži zaklad na Matajurju. Cez dosti ljet so ljudje zvedel o aventuri teh treh fantičou a® so se močno smejali an so pevjedal te malim otrokom« ’dno novo prauco an j|im svetoval’ de naj nikar ne hodijo več iskat zaklada na Matajur, ker še nobedan ni postau bohat poštenim po-
tom brez djelat. An od tistih časou rjes nobedan ne išče zakopanega zaklada na Matajurju, ker vedo, da ga straži sam zludej an s tem ni ljepò- ’mjet opravilu.
BENEČIJE
TER
Pod guido haspuoda Kuleta Ujgiota, so se končala d jela ta-na ejesti k’ od Podyar-da na peje tou Ter a k’ na zvezuje to nas s ejesto provinčjal, ki na h re šujč indo-vant to-u Cento. A od teha d jela nje-o usi judjč več kpj t’kaj kontent za tuo k’ so še čakal k no pokrita par ejest še rojo za uso suojo napejavo a ne kaj par te-mu staremu muostu. Mi šperamo k’ no nam mirdijo še to djelo.
TAJPANA
Več dni nazat ne uoda poderla muost ejeste med Debelež an Rauan. Za tuo anjelč koriera, na ne moro več pr.ti boj indavant koj Debelež an ejtako judje tas Karnahte an Viskuorše no muòre,o jči’ dan dober kilometar boj de!čč če ne če do-u Farjou s korjeron. Dnako to veja za uoze an druhe tranšpuart©. Te kon če piodati kejj ali parpejati tas Njem, on muore pustiti usò ta par Debeleže. K’ on muost manča te žej več dni. Komun k' o b’ muòrou pomati par tej reči lin nas on njè nare ibu neč. An še k’ v’ videmo naše pohlavarje tou municipjc k’ no hodijo škuaža usak’ dan dou mez Uidan. Kuò ne pensajo te judje k’ sc b’kličeni ta-nn komun, djelati njeh afarjn? No se zvejajla an nej djelajo tuo k’ to jem špjet!
Za kuò njeso šnjč prevedali za komoda-ti muost k’te se vjedalo žej pred njem ljetoni k’cn če spasti, e anjelč no ložjta dan lumin za k’to viedii kar to hodi po tjen kraju po noči k’ pot na je poderla.
REZIJA
Močno s© djela za nazšjerjenje an popravo poti ki veže Ravance a Rezjuto. Veči del djelueu jih j© mobilizira Rez|au-ski kamun z nim sistamam, al' tuojše po-v je (lanu z no zvjačo izkoriščanja. Djeluci kažeju de djelaju pod Rezjin-k in kamu-
nam an kjer zaradi' boljezni, nasreči, itd. v družinah, su bli svoje dni pomaganj od kamuna, tele zdaj store djelat’ dužnike za se splačat nad) njimi.
Taka špekulacija na» buoge, potrjebne dijeluce je napravična an nasramna.
Če djeluci su bli pomaganj, skaže de v času pomuoči su bli potrjebni an prez djela (ne de se jim nje maralu djelat’), an takuò buogi ki an preživjet’ su mjeli, an imaju potrjebu djela. Kuò more kamun zahtevat’ veplačilo strošku izdan h za pomunč, od človjeka ki se znajde v takim situacjonu?
MALINA
Mateu Amalja na pot sej srečala z Du-hovnikam iz naše vasi. Te ju je ustavu an poprašu kam je blà pošjala njegovo hčerko Juljo. Žena resnično mu je povjedala de ju je pošjala šuolat’ v Gor.to, kjer tuo bo koristilu čičici, ki se je iskazala niočnuo nagnjena k študjiu. N» to izjavo gaspuod Duhovnik je senteneju:	»Buojše
bi bilu če namest pasj-at’ člčico šuolat v Gorico, si ju bila pošjala v gozd po burje ali pa po brjeme darvij«.
Nje trjeba komentarja takim sramljivim besjedam.
PLATIŠČE
Konec oktuberja po dugi boljezni an du-glm trpljenju je umrla gospa Kufolo Ana. Naše sožalje žalostim s un o vam an drugi
žlahti.
Kramar Ivan je gaspodar vel ke družine, ki zraven žemč je zložena štjerih 0-truok, katerih nnjstarše 3e čečica trinajst-ljetna. S tako družino mož se vje je po-trjeban poniuoČi. Štjor leta za rokò je prosu na kamunc, de bi pošjal’ svoj© otrokè, ku ki su pošijali do3t dirugih, v prijetne kolonije, naj k muorju, naj v hribe, aflipà
njegova želja nikdar je bila uslišana.
Ljietos kadar po zanimanju komitata Fronte mu je potrdnjenà novica de njigo-vi otroc’ su bli sprijeti na ljetovanje v Trst, dobro znane osebe na kamunu, iz samega namjena za ognat’ se zasramovanju, su poskušale prepričat’ Kramarju naj bi se odpovljediU pošijanju otruòk v Tržaško ljetovanje an pa jih pošju v Taljan-ske buj prifnjeme kolonije. Pa modri mož se nje pustiu prepričat’ an je kar pošju otrokè v Trst. An je ostu rjes zadovo-jen ko je konstatjeru de otroc’ su se znaj-dli depadno an su vrnili dlamu zdravi an ohranjeni. Je zagotoviu de tudi drugo ljeto jih bo pošju v Slavjenska ljetovanja-
PROSNID
Tele dni impjegat h temu naročen, je pršu tjerjat’ rato električne luči. Ko ljudje su vidli de je bluò za plačat' dovjek vič kakor drugkrat an su slišal’ od impiegata de kup luči je pojražiu, su začel’ mrmrat’ an proteštat’, de kup je predrag’ potem ki vas implant napejave elektrike, je biu naret' od ljudi.
Impjegat je stuoru zastopit’ de za povišanju kupa nje dužnuo električno društvo, ampà kamun, kjer on sami je stuoru na-luožt’ 10 lir taše za vsak kilovat konsuma.
Takuò ankrat deset vič društvo, drugkrat deset vič provineja, trečkrat 10 vič kamun, potem deset vič Buog vje duo, dole ti buogi ljudje pridiju le počas’ oglodani do nagega.
Pod našo vasjò su bli nareti zidi za branit’ de uodà od/ torenta ne bi 4a'a čarjez iz svoje struge an preplaula po bližnjih njivah an travnikah.
Po noči od 12. do 13. te'e’a mjesca je padlu tarkaj daža de torent sej biu takuò strašnuo narastu an taku muojč je imeu za podrjet’ an proč odneat’ zide de je narediti škodo, ki ae šara skor 2 milijona lir-
PODBRDO
Sgarban Salvatore, sin Žuana d’ 27 liet e se djeloč to-u hosti udàru. Ce to ne bo Paršlo kompljkacjoni, on če mj?t| ščepa-nja m neh det©4 dni.
Zima an buoštvo so kupe na vratih
Smu pr’ koncu mjesca novembarja an že hribi naše Slavjenjščine su pokrit’ z arjuho bjelega snehà. Temperatura, naglo postala buj mrzla, napoveduje prezgodnjo zimò.
Ljudje v vaseh zakrajam hribu ki šile nje-u sprauli na duom vsegà prdjelka, gle-daju pruot bjelim hribom an z žalostnim srcam nnsle na zimo od kratkih mrzlih dnevu, pod teško mi slo al’ bodo pretukli zimò s tim ki su ski-anii’ črijez ljeto. Pa žalostna miseu grč tud’ na buo]e ljudi hribu, ki rjedko vonzvet kajìen, su slabše prpravjeni za zimo.
Že su začel’ hodit s hribu dol po vasčh Zakraja iskat’ kar moreju robe, kjer do-mà njemaju druge pomoči ku samuò malo burij an krompjerja. Splošno su ženske ki hodiiju, mamice ki čujiju dužnost za svoje niajhan© otrokč ker ve o, de s tim ki imaju domà nje moč pretujč’ še pu zime ne. Jih vidiš vsak dan, od zguoda do nuojč, z vasi db vasi, z njegovo boršo, zavite oku šije z nim slabim šalam za se o varo vat’ mraza, hodit od praha do praha za » Bož.jo ime«. Ce pa su od delečš an pride nuojč, trudne gredlò počivat’ v kaj-šen senik ali v kajšen 1’lstnjak.
In telih ženi jih je vjdit’ punu, vsak dan druge, kar skaze de v guorskih vasčh je zarjes dost mi,zor je an d© hriboiski ljudje muorejo Ijieuše živjte.
Menjava burje sa sjerkam
Naši ljudej, za s© zaračat’ zimi ki se prbližuva, muorajo tud’ oskrbjel’ za drvà, za ljestje potrjebno da poštejdt’ žvino an obračunat kar su prdjelali čez ljeto an ki navadilo na zadostuje za pretujč dugo zimo; nje čas za počakat’, kjer če jih zapade dost’ snjega, jim je težkuo an še dostkrat nemogočno djo'o.
Narbuj ilmportant prdjelak naših gorja-nu je krompjer, kj je biu Sčaršan an sadje, jabuke an hruške, ki tudi je bluò malo, an pa burje, ki zarjes ljietos su ble bogate an zdrave. Vrste telih, ki njemaju stanovitnost za bit’ ohranjene, jih hitro prodajo na trgu. Vrste, ku purčinke an še druge, kar za domačo potrebinjo, za jest’ kuhane al’’ pecené, za zmješat’ z testam senične moke an pejč’ kroh, obdržaju an kar za močnik an za pulendo izpejeju na furlanske an še dejne vasi za zamenjavo sa sjerkam, ki oni čisto na prdjriaju v svojih blekah.
Če bit’ zastopit’ s kako težavo buogi gorjani zamenjaju svoje burje sa sjerkam. Pustimu na stran rjedkokakega ki dna na razpolago svoj voz am svoje konjč, glejmu na tiste buoge ki sestavjaju večino an ki njemaju svojih vozov.
Menjava burij na Furlanijo al’ še v dejno daželo, (Veneto), navadno začne v koncu mjesca oktuberja, pred praznikam Vsjeh Svečeniku. Prvo djelo za ljudi je znest’ na hrbatu z vrhà brega do zakraja žakje burij; drug dan se poberejo od chioma preddnem, navadno se žložiju dva moška iz «Dvjeh družin, adan se vpreže v barelo an vlječe, dragi od zad’ poti-ka,
Kajšen trud majo ti reveži za pejat’ na-rej, dost je pomislit’ na slabe poti, na grive po katerih muoreju vlječ’ ku žvina kar še po ljepi, rauni poti je težkuo. Rjes kadar pr ide ju do raune, hladk© ejeste, an nje takuò težavno, ampà kulku puo a je kapnilu iz njegovega Colà prej ku su prehodil’ vse tiste kilometre ki su jim stal’ pred sabu za priti' do nje. Pa če tud’ po hladki, rauni pot vozilo jim grč lahnejše, ničmanj jim je težavno zmjeram zaradi hude ure.
Kadar buogi ljudjč utrujeni pridiju v kako vas, prez se odahnjt’ gredò po hišah jionujat' kostanj za sjerak an če nuojč jih dotečč, gredlò počivat' v kako štalo gor na slamò ali sonò. An dne P© dne, od vasi do vasi le takuò, dok njesu zamenil’ vsjeh burij. An njegova barela je zmjeram tarkaj tezkà, kjer če z nje burje odvzamoju, pa z sjerkam naložiju. Takuò de z tisto m,altro ki su odšli z duoma. z tisto «n še z guaršjo se povrneju na duom, z guoršjo kjer za iti pruot duomu pot je zmjeram nad se.
Kulku truda našim buogim gory.njam pride kostat’ «n košček pulente!
Odgovorni uredn.k: TEDOLDI V0JM1R Tiskala: Tiskarna Lucchesi - Gorica Z dovoljenjem videmskega sodišča št. 47