Iteštte? ioioiia. Trgovci angleškega mesta Bristol so oborožili leta 1708 dve ladji, ki bi ndj preganjali morske roparje. Ladji sta se imenovali »Duke« in »Dutches«. Tedaj sta si bili Anglija ter Francija v španskl nasledstveni vojni sovražni. Ladji sta bili odposlani proti FrancoEom in Špancem. Vrhovno poveljstvo je bilo ˇ rokab. kapitana Woodes Rogersa, ki se je voEil na ladji »Duke«. Bil je strog ln podjeten poveljnik, ki je znal zatreti margikateri upor med pomorščaki. Štefan Courtney je bil kapitan ladje »Dutches«. Bil je plemeniti bristolski meščan, ki jo plačal precejšnjo svoto za opremo ladij iz lastnega žepa. Tretji gospodar plovbenega podjetja Je bil zdravnik Tomaž Dover, ki je znan kot izumitelj doverskega smodnika. Krmar na vožnji je bil Viljem Dampier3, kateremu so bile znane vse najbolj oddaljene pokrajine. Leta in leta je vodil lastno ladjo po vseh najbolj nevarnih morjih, katera je raziskoval. Leta 1708 je obubožal in je moral vstopiti v službo kot krmar na ladjah brietolskih trgovcev. Omenjeni ladji sta obkrožili v sredini decembra južnoameriški rt Hoorn in zavozili v Tihi Ocean. Par tednov za tem- so vzeli na krov Aleksandra Selkirk, ki je bil prapodoba Robinzona, ld je znan po celem kulturnem svetu. Obe ladji sta dosegli otok Juan Fernandez, kjer sta hoteli pristati, da bi ee preskrbeli s svežo pitno vodo ter drugimi potrebščinami. Ko so se pripravljali zvečer na pristanek, so zagledali na otoku ogenj. Ker so vedeli, da otok ni obljuden, so mislili, da prihaja svetloba iz francoskih ladij, ki morajo biti zasidrane ob obali otoka. Počakali so do jutra. Ko niso zapazili pri solnčni svetlbbi nobene ladje, se je odpravil Edravnik Dover v čolnu protl otoku. Zvečer se je vrnil nazaj na ladjo s človekom, ki je bil oblečen v kozjo kožo in zgledal silno divje. Bival je na samotnem otoku 4 leta in 4 mesece. Odložil ga je na otok kapitan Stradling z ladje »Cinque Ports«. Bil je krmilar omenjene ladje, po rodu Šot in se je pisal Aleksander Selkirk. Nekoč se je sprl s kapitanom in za kazen ga je ta pustil nrepeljati na samotni otok. Ko je po vei nego 4 letih zapazil tl 2 ladji, je užgal ogenj, da bi opozoril na-se, kar se mu je tudi posrečilo. Po rešitvi ]e Selkirk pripovedoval, da so ga prepeljali za kazen na otok v lastni obleki. Dali so mu Se: postelj, mušketo (puško), nekaj smodnika ter krogel, tobaka, sekiro, nož, kotel, sv. pismo, nekaj drugih potrebščin in njegove krmilarske instrumente ter knjige. Dolgi čas si je preganjal, kakor je pač mogel v popolni samoti. Prvih 8 tnesecev je veliko trpel radi zavesti osamljenosti. Skraja ni jedel niČ, dokler ga ni prisilil glad in ker ni imel ne soli in ne kruba. Tudi v postelj se ni Ulegel, doklpr se ni mogel več po koncu držati. Takozvani piemento les mu Je Rhižil 7a otptij tor kiP. Gibanje v prosti naravi ga je izurilo v izredno naglem tekanju po gozdih in skalah. Tekel je s tako naglico, da je dohitel divjo kozo. Zdravnik Dover beleži, da so dali samotarju pri srečanju psa s tekači, da bl mu pomagali pri lovu na koze; a je pustil daleč zadej psa in druge ljudi in se ni poprej utrudil, dokler se ni vrnil z ujeto kozo preko rame. Naglica pri lovu na divje koze bi ga bila stala nckoč skoraj življenje. Pri begu za živaljo nl videl prepada, v katerega je skočila koza in je padel tudi on za njo. Vsled globokega padca se je onesvestil in se prebudil na mrtvi kozi še le po preteku 24 ur. Komaj in komaj se je izvlekel iz prepada in prišepal v svojo kočuro, kl je bila oddaljena od kraja nesreče poldrugi kilometer. Deset dni je moral ostati v koči. Ko se je otresel zavesti osamljenosti, mu je bilo v zabavo, da je urezoval svoje ime v skorjo dreves in ravno tako tudi datum od časa, ko je bil izstav ljen. Velika nadloga so bile zanj skraja mačke ter podgane, katerih je bilo vse polno na otoku. Mačke in podgane so se razmnožile od živali, katere so pustile tamkaj ladje, kl so se preskrbovale na otoku s pitno vodo. Podgane so mu glodale obleko In nohte, ko je spal. Ta n^dloga ga je prisilila, da j« začel hranitl mačke s kozjim mesoin. Radl tega je postalo na stotine ma-čk čisto krotkih. MaCke so ga spremljal« povsod in preganjale podgane. UkrotU je nekaj mladih koz in za zabavo J« plesal ter pel s kozami ter mačkaml, da je popolnoma ^regnal bridkost osamelosti in životaril zadovoljno. Ko mu je razpadla obleka, si je izgotovil sukno in čepico iz kozjih kož, katere je sešil z jermeni iz kož. Za šivanko je imel žrebelj. Ko se je njegov nol obrabil, si je napravil drugega iz podkove, katero je zbil v nož s kamni ia ga obrusil. Zdravnik Dover popisuje, da je sa« motar pri srečanju z njimi tolikanj po« zabil Cloveško govorico, da so razumeli njegove besede z najvpčjo tcžavo. Ponudili so mu požirek žganja, pa se g» ni dotaknil, ker je pil na otoku le vo« do. Precej časa je preteklo, ^redno s« je zopet navadil na uživanje tedaj obi« Cajnih jedil. Taki so resnični doživljaji Aleksandra Selkirka, ki so bili pozneje zabeleženi v znani knjigi o Robinzonu, ki j« še danes ena najbolj priljubljenih ln največ čitanih na svetu.