f&$L #odk\M. k. k. Hofbibliothek, nvfppi Wien St. 51. V Gorici, 22. decembra 1876. J „Soi:a" izhaja \sak fotvrtek in velj* I s pf'Sto prejeroana ali t Oorici na dom I po&iljana: t Vse leto.....f. 4.50 t Pol leta.....„ 2.30 >; Cctvrt lota . . . . „ 1.20 $ Pri oznanilih in prav tako pri ..po-{; tUtniciih" se piacuje /a i:avarino tristop-f. no vrsto: H 8 fcr. Lc so tisk;i I knit Za vcf»> 4rke po pro»toru. Glasilo slovenskega politician dntstva gorifckcga m brambo narodnih pravic. Posamczne i 10 soldov v Gorici ' spogki ulici blisto „trehi^k^<^ v Trstu v tobakimlci nVia—cMIii ca- senna 60". Narobiina in dopisi naj b« bingo* voljno poSiljnjo pod naslovow: Viktor Dolcnee v Gorici. — Uokopisi se ne vracajo; dopisi nsj se blagovoljno fran-kujojo. — Dclalcfiin in drugiin nepr»-moftnim se iiuro6uiiia isniia, ako«« ogla-so pri uredntttv*. .Aait waX-jza." ji mm: :m ». P. ik gospodom narocnikoin. Leto se blisca koncu; vsak dober gospodar skh»pa zadnjc dni leta svoje raeunc in vsak skrbi po mogocosti, da zadostuje vsem dolzno-stim, ktitcra je prevzel v pret. lctu. Kna takih dolznosti je tudi 011a, da se pla&i casnik, ki je razveseljevai in poduceval celo leto. — Tudi mi raoramo zdaj poravnati svoje raeune s tiskarno ; a to nam ne bode tako lehko mogofie, ee ne bodo nasi narocniki storiliprav hitro svoje do&nosti, kajti predolga je vrsta oniJi, ki titjso /.a letos §e pi -ft v me, ali pa prav malo plaCali in dosti jecelo takih, ki so nam za vcc let dol^ni, — Te zadnje bomo primora-ni iskati po drugcm potn, kajti prav bi ne bilo, da bi inorali mi trpeti skodo zarad zanikernosti takih dolznikov. — Da ns pridemo v zadrcgc, naj nam narofniki se pred novim Ictom poAljt*jo doti&ie svotc. *— ___________UPHAVNlSTVO. Kako bi se morala urediti Avstrija. ii. Pametno in dobra uravnava Avstrija je po toli-kih jako nepraktitaih posku§njah in v otigled veliki demoralizaciji, katera nam je vstvarila sedanjo dobo gospodarskega poUticno-ekonomifinega propada, gotuvo prav tezavna stvar. Predated so zasli oni poklicani in nepoklicani, kateri so hoteli Avstrija organizovati, oni se nijso dr-Mi zgodovine in so naravno pravo popolnoma prezi-rali; se ve, da po tem takem o svobodi §e govcranc more biti. Stranka, katera danes prevladnje v Avstriji, je zavrgla marsikatcro vecno resnico in proglasila svoje sofizme kakor dogate. Morda Se nikoli se nij citalo v listih tako sofistiuiega preobracanja prava in morale, kakor se to vsaki dan eita v organih te stranke. — \ Vendar pa je obstanek Avstrije veliki vecini avstrijskih f uarodov toliko vreden in tako potreben, da se ti narodi LISTER. Lrtica \z mnjega vojaskega iivljenja. (Mozirski.) (Dalje.) : Na§ polk Marojcic* je bil v „Jezuitenkaser»ea name§een. Kakor je cestilim bravcem znano, je polk Ma-roj&c jeden prvih v avstrijski vojni, kateri seje povsod v vsaki bitki hrabrega pokazal, akopramje bit 1. 1869 od ustaSev v Dalmaciji dobro tepen, — pa „Keine Kegel ohne Ausnahme.1* — Vojald in tudi dastniki so lepe, krepke postave. Ko snio vse svoje reLi tiredili, smo zaceli svoje vaje. Minnl je nam fas 8zlate svobode;1* dihali iris-mo vefi prosto; ne smeli po volji govoriti, ker sliSal se je osorni vojaiki komando „halts Maul"! — Ob 4 uri zjutraj je u2e Bhornist" vsaki dan na dvori§eu „blozal* (tako govort slovenski pri vojacih) „Tagwache V In Mozirski snolens volens8 je moral iz toplega §trohzaka,anakateremse prav dobro spi. Da, da! to je lwdo za reservista, kateri nij tega vajen. Dobili trisnio za ttfru§toka nifi in marSirali smo laeni ^gut far die Angen" — a vbogi zelodec. — Le v „patronta§niu smo inieli kosCek n§pehatt in grisljej wkomisa**); to smo po cesti grede po -ntaktuM obi- * Bes«do- ,.korais" jaz tako tolraa&m: Komm. und iss \ Pridi in jeji Tedaj: Komra-iss — komis. Pis, vedno bolj Ziurimnjo /.a priiintroj Avstrije in da ncka nioralna moc sili na to, (ia se koncc naredi gospo-darstvn ustavovercuv in nenaravni nadvladi eu« same koturije Lez umogu narodu iuiajo^e enake praviee do Bvobode in do dobrot drzavnih. — Zatorcj pa je v-praAanje praviene urodbe naSe di*2ave tako veliko vasS-nosti za v«e zatirane narodu, da je postalo njpgaraz-piavljanje v sedanjih Casih prinierno in potrebno. Predno sc pa lotimo te razprave, moniino ozruti se uekoliko na zgodovino avstrijskih uarodov in v ozir jemati uzroko in okolisLino, katerhn se ima Avstrija zahvaliti za dcnn&njo velikost in i*ogo6nost. Lansko leto smo v tej zadevj priobfiili oMirno raznravo, danes iz te razprave pomivljamo, da je Avstrija nastaln po miriKMii zcdinjeujli raznili draav ozi-roma uarodov pod tfezlum one in iste dinastij(»; ooa je zatorej sestavljena iz raznili httcrogennih drzavnih cleinentov, vsled fesar jo sniemo iiui'iiovati sknpiiio zidiiijeirih drzuv ali drzavo uarodov iu no iiurudiio drzavo. Ker pa Avstrija sestoja iz raznili di>^»l, krt-teie je prtv/.Ja v hvuje mirocje z raznimi doUnostlmi, ki so deloiua zabiljrzene v dokiuneistih zgodovine, v ohre pa .sloiH' na iiaravnem pravu, j(» ofiividno, da je Avstrija po svoji korenini in naravi popolnoma fede-rativua diiava. To je tudi zmerom bila, h\ ee!6 za fiasa iiajhujSi*ga nbsolntixma; a v casn prosvete, na-predka in svobode mora Se bolj biti, ker svobodne dr^ave si ne moreinn mialiti tain, kd':v mora en na-rotl, en stan hlapievati drugemti narodn, drngemn stanu. Dokaz temu je, da se je v Avstriji zmerom proglaSala svoboda s tem, da se je obljubilo vsem na-rodom enake praviee in da so tudi narodi kot prvi biser svobode zaznamovali gojitev svoje narodnosti in enakopravnost vsacega tiaro la pred skupno postavo. Da se Avstrija ne more iznebiti vkljnb naj-hujSemu nasilju nekaterih velikili avstrijskih dr^avnikov centralistov, svoje naravne drzavne oblike, nam kale tudi dualizeai, ki je prav za prav tudi federalizem, pa preenostransk in Avstriji nevaren, ker ne garan-tuje centralni vladi one samostalnosti, cdinosti in inofti v postopanje. katcro zahteva vsako zdravo in redno osnovano drzavno bitje. Ce pa je Avstrija po svoji z^Oiiovini, po hvojcin pismeucin in naravnem pravu ftMb'rativua dr^ava, je tudi potovo, da se ne bode niijgla drugaOe urediti nego na podlagi zmerncga fe-deralizma, kar nam dokazujejo tudi vse dosedanje rali, potem ko je viize bilo „roj>t blozano," — ako-pram si je kdo z Stritarjem inislil; „Fusko na rami a v prsih sree". — Nckateri so imeli pa „§nopsno-zen"; nij Luda, saj so ^Spebu z slivovicem zalivali 1 Nekateri bi bili lahko pkofea pili pri „marka-tenderci", a kdo bode pri vojakib skofeu pil, poseb-no tako, ki je koimaj vredno imena. — Ko smo dospcli na Bhajdentt, veliko planjavo, se je u^e sli§al trombe glas: „Habt acbta! — in kmalo smo oze plezali po gricih in liribih ter lovili slepe muhe. — DospevSi vsaki dan domov ob 1/^ 12 je vsak svojo ljubico-puiko—obesil na—klinc; preje jo je dobro pogledal, obrisal jo s cunjo, jo ocistil prahii iu v raznih krajih z oljem namazal. Ktihar je u^e klical, Bzur Menage" I Vzel je vsak svojo „gamelo*.—- tudi sklede so nekateri imeli—in §H smo na dvoriSce. Po-stavili smo „gainele" na tla. Stale so v vrsti, kakor mi v paradi pred getieraloui. Kubar je iz kulii-nje z pomocjo drugih prinesel velikanske bakrene lon-ce, polne juhe in mesa. Vzel je Abrahamovo, veii-kansko llico, ter v vsako ffgamcloa nalil juhe; tako smo imeli vsi „glih poreijon zupe.tt «— Vzel je na to vsak ^gamelo4* in §el i njo v boljem strahu in z bozjo pomocjo; vlil je, potem kov si je v juho „ko-misa" uadrobil, - bozjo hrano na „Strozakua, kervko-sarni nij stolov, da bi kakor gospodi sedeli. Nekateri so tudi stoje to dolce opravili. Jaz sem navad-no RgAmel6 polozil na slamuati zglavnik, vsedel sc na posteljo, ier zlival „papricirano juho," po — po-IreSnem Irelu. — Komaj je bilo to dovrSeuo, je uie skuSnje, ki nas uW, da od kar je Avstrija znfilu iz iiaravnega pota na novo nepozuano, nijBino veil mogli priti do nobene stalnc in dobro drzavne oblike in so tudi naSa dr^ava nij mogla vi-fi ruzvljati, temvefi jo tira sedanja sistema, kakor snio uie poprej dotall, iz Mlabcga na KlabAe, do katastro fe. Slnbo pa jo bilo, da se nij v Avstriji nijfii vpeljal preeej popolni federalizem, nego dualizem, ker s tem sc je straSno za-prefiila in ogrfiala naravna pot, po kateri se znmore uravnati nato drzava. Ko bi bili avstrijski driavniki pred letom 186? rekli: „To, kar damn Ogrom, dnmo tudi Slovanom, bi se bili Ogri zadovolili z manjlimi pmvicami, m bi bill nikoli tirjali svoje vojske, svoje banke in vec drugih pravie, katere ne bi imcla drzavna skupna ek-sekmiva nikoli delili na dva kraja; oni bi in bili zadovolili g tako avtouoinijo, kakor.suo Id imelo ccnko kraljestvo. ali kaka druga ddavna grtipa; 11 tem bi se bilo dulo v«ej dr*av'i harmonicno nstavo in cen-tralna vlada bi bila dobiht na ta uai:in ono zadoitno sredotocno inofi, katero mora imoti, da dobro zastopa in brani skupue interese, celo diiavno bitje, DiiiiliKcm torej mocoo ovlra prenstroj Avstrije na naravni in svobodni podlagi; vendar pa bo treba najti nacjii, kako odpraviti ga in na njogovo mesto postaviti pravieen federalizem vtemeijen na popolni enakopravuosti in svobodi in slonec na eni sarni centralni skupiii vlitili, kajti z duali/iuom v scdanji formi ne bi mogid raeunili noben drMvnik, ki hoce uutva-i it i kaj staincga, zdravega. PiiSli pa bodo fasi, ko bode diuastija sama sprevidela, da dualizem nij po-ro§tvo za sreCo dinastije in uarodov; saj L*hd u2e zdaj blizo dogodkov, ki bodo jsilili v tem obziru k odloc-nim Linom. Dognano je torej pra§anje, na kateri podlagi mora Avstrija zaceti svoj preustroj in kaka dr-4avna forma je njenim narav«riin iu zgodovinskim od-nosajem najbolj primerna. ZUaj nam le Sc preostajii pretresati posamczne tocke tega vprasanja Pri tej priliki vsiljujejo sc nam pomisleki glede sedanje politique uprave in reel moramo, da sedanja politicna administracija ne ustrcza potrebam prav nobene dr* zavne ohlike, saj sami centralisti spoznavajo, da na-lnostiiistva, glavarstva in dc2elui odbori ne zadoBtujejO po svojiosnovi in njim olloCenein dtdokrogu zahtevam pravoga ga upravuistva in prav ta skuSnja zdi sc ustavovercom zadosti u go una in prilicna, da hecejd klical nekdo: ^FlajS holen!" Takoj jo v«ak tekel4 kakor bi bil obscden, na dvoriSce z vilicami v rokah. Tarn je stala velika miza. Na mizo je kubar ametal vse mt-so. „Cngsfftbreru in drugi „Sariiuso na to ineso razrezali na kosce. Kolikor mo2, toliko kosov. Glcdalo se je na to., da so bili vsi kosi jeduako veliki. Ako je kdo izmed okrog mize stojeCih „kamara-dov" videl, da je jeden ko? vecji nego drugi, je- koj opomnil. »Dort ist apan-,a §tttkel-fla§ dacu." — Ko je bilo vse dobro razdeljeno, dejal je „cug$ftthrera : nStehen" 1 In vsak, — gotovo je uie preje z ocmi meril in tuhtal, kateri kos bode picii —• je segnil z vilicami po jednem kosu. Cestokiat se je zgodilo, da sta dva ali vee namcravala jeden kos piciti i na* stal je prepir radi kosa mesa. Tako smo viili smeha, da sem mislil, da bode vse v nas popokalo. Ko jo vsak kos mesa dobil, sli sino zopet v kuhinjo in dobili smo „cu§pajsa. Segel je namree kuhar zopet po veliki Abrahamovej llici ter je Vsacemu cdnteril. V gamelo dober „porcijon" krompirja ali S^oia; iesto* krat dva — Strucovim jajcam jedaaka -* flknedelcaH* Ko je bilo tudi to delo pri kraju, je vsak si zopet nmoadui-oi osnaiil, cevlje „fejst nabiksal", puSko na» pucal, da se je svetila, ko r§pigeltt. — Ako je.se kaj easa ostalo, le^ali smo na — wpajonu.<< — Tocno ob 2 uri ropoludne smo u2e stall in nReih1 und Glied': na dvori§6u pripavljeni za odmar-siranje. Sli smo iz kosarne; wtambiuV iz Rend do-ma, koji je bil ves Saljiv in zadovoljen, da se je dobro — najedel, je nbobual in drumljal,a da je bilo veselje; privabii je scelovske JAiQike" na okna, katfr* poskusiti z birokratirmom; oni namrcSvscnedostatnosti I pripisujejo avtonomiji in menijo, da je edino sredstvo | za pobalj&nje pol. uprave sc vefa omejitev samou- prave. ';' vpy , I Takim prihcipom se mora vstavljati vsak svo- I bodoljnb, kajti pripoznano je po najvecih av» itetah, da je pametna samouprava najboljsi temelj dobro u- I redjeni arzavi. Drzava, kateia se ne opira na sodelavnost vsen svojih drzavljasov in katera napravlja iz ljudstva le mrtvo davkoplacevalno maso, nij na povrsju prave dr-zavne zadace, le ona drzava zaraore se imenovati rass-ˇHa, svobodna in srecna, v katerej se zaveda vsak drzavljan, da je del skupnosti, del suvrena in da dr-iavn* breinenanijsobreroeua suinosti, ampak potrebni doprincski za vzdiievanje drzave, za lastno sigurnost in za garancijo, da se drlavna mejsebojua pogodba izvrsujc po sklepih vseh pogodnikov, v zmislu der-iavjjanov. Driava, ki sloni na eticmh in resnieno clovecaoskih principih, mora skrbcti za to, da sc ok | sekutiv* (izpeljavanje postav) kolikor mogoce izroci ] avtonoranira, ljudskim organom, kajti le na tak nacin je raogoca piava driavna Stcdljivost (ekonoiuija) in ! prav* Ijnbezen (ne strab) do postavnosti in do drzav-Jjanskega pouosa. Ce pa je samouprava najboljsi temelj drzave, nij mogote niisliti, kako se strinja z drzavno koristijo oni centraHaajod upravni aparat, ki po enem kopitn dela Skornje za vsako nogo, Samouprava pa nij der-iavi sami koiistna, ampak ona je tudi Sola za poli-ticno odgojo ljudstva in torej koristi se najbolj ljud-stvu. Ugovarjalo se nam bode morda, da ljudstvo nij Se zrelo za veco samonpravo; a na to odgovarjamo, da to so prazui izgovori; zaeeti je treba, pa pametno zaceti in ne tako, da se ljudstvu samemu pristudi polovicarska red, ki dosti stane, pa nie ne koristi. Vendar pa nij misliti, da bi se mogla pametna samouprava udomaciti v prav malib ubogih srenjab, ker ena sama in prav mala srenja ne more prcnasati onih vecih bremen, katere naklada samouprava, ona si ne more drzevati zinoznili tajnikov in sploh se v mali obcini ne najde §e zadosti voscih inzajavna opravila porabljivib moz, kar pa se vse da doseci po pravilnem na podlagi mejusobne pomoci slonedem zdruzenju manjSih obcin. Sicer pa bi morala vpeljava samou-prave v najozji zvezi biti z reduciranjem uradni§kega aparata, da se obfinarjem olajsa za toliko davScina, 2a kolikor prirastejo stroSki obciiiski. Ce se vse to lie zgodi, pripelje se lehko najboljso idejo ad absur-dura. kakor so ustavoverci to storili s parlamentariz-mora. — Glede* uredbe obCin ali prvega uda drzavne verige smo torej mnenja, da je treba upeljati kolikor mogoce obsirno avfonomijo ter odpraviti glavarstva, dobro nredjenim velikim obcinam se bode s casoma tudi lehko pripustilo pobiranje davkov in sploh vsa opravila, katera se zdaj vlecejo skozi glavarstva. Kako bi morale biti vredjene dezelne oblastnije in kake pravice bi se morale dati posameznim deze-lam, oziroma grupam federativne Avstrije, o tera in o centralni oblasti in centralnem zastopu govorili bomo prihodnjia. '_______ Dopisi. V Gorici, 26. decembra. (Izv. dop.). (Na§e stareSinstvo in vlada. — Elerikalni italijani). Te dni je imelo mestno stareSinstvo va^no sejo; voliti bi se bil imel v kratkem nov zupan, a ker so ocetje v za- re so se. znascem posmehovale in zares dejal je moj I tovaris 6. u&telj na gornjem Stajerju, s kojim sva bila vedno v jedni „rotitt: „Dtt L.T schau da hinauf! Es ist wohl wabr, dass; Wann die Soldaten durcb die Stadt marschiren, Oeffnen die Madchen Fenster sammt den Thuren. j m Smejaje zapalivsi si smodke smo jo potem ma-hali iz mesta. Eo smo pa dospeli na „strme vrhe" in tekali bolj nego Turki pred hrabrim Jugoslovanom. sem v istmi obdutil, da celovSko solace tudi hudo pe-ce, Po dolgem patruliranjem sem necega dne do§el do neke revne JcmecTte bajte. Imel sem kot tacasni eetovodja 4 mo2e seboj. Le^ali smo za hiso skntiv Bgrabnua. Eo tako. Mimo, sovra^nika opazujoe, 5u-jem krasen, lepT 2ensk slovensk glas iz kofie; razu-mel sem radi veselega r*reljanje le tratiee: Selje po svetu, Bog ve kam Tebe in mene ga je sraml — Takoj mi je pri§Ia na misel PreSirnova nNcza-konska mati*. Milo mi je bilo pri srcu. Ukazal sem mo2em, naj nehajo streljati, ker se je trorabe glas sliSal:,Brasta (potitek). Bila je ugodua prilika. Zerl sem proti oknu. Izza ro2 videl sem bledolicni zcnski obraz. PeU je daije: _ Meni nebd odprto se zdi, I Kader se v tvoje ozrera o5i; I Kader prijazno nasraejes se, I ^ Ear sem prestala, pozablieno je. —* Vatal sem. Stopim eez prah z nasajenim boda- lom j M sem uamrec v »P!anklerkette* ^n imel sem I dregi zarad mo2a, katerema bi dali svoje zaupanje, so j \so to zadrego za zdaj prenesli ter sklenili, da seda- I nji iz2rcbani iupan ostane §e do pribodnje volitve, ko i iiararec izstopi iz svetovalstva, na svojem meetu. Ka-kib 6 mesccev bo torej mir. Eer pa je 2upanovo mestno mnogim gospodom zazeljena sinekura, se pod roko uze zdaj dcla za tega,onega in trctjega. Govori se cel6, da ho^e voliti neka mocna stranka grofa Go-ronimja. naSega glavarjaza inpana. Morda ti gospo-dje hodejo vedetiT da Coronini ne bo vec glavar, kajti drugade ne bi smel sprejeti mesto zupana, to bi se ne strfryalo ne s postavo, ne s pametjo. Vendar dvo- I mirao, da bi grof Coronini bouisi t katerem koli slu- | caji prevzel mesto goriSkega zupana, saj je uze dru-gim znano, da nekaterim goriSkim matadorjem je po-trebna Bplankft",*a kirtero lehko v miru igrajo, da pa bi se Corobini dal rabiti za kaj tacega, to je ncver-jetuo. Meni se tudi, da postane dr. D., odvetnik in dez. odbornik, goriski zupan. — Ta je namred najsil-nej§i in dolgotetni kandidat za to mesto; a s tern ne bo vendar sio tako lehko, kakor bi &lo z C.,in zato- | rej so mislili neka ten prebrisanci, da je treba D. v i Trojo spraviti v lesenem konji. »^e tretjega zupana | iiuanio ; ta je nek penzijoniran dvorni hvetovalec vi- j tez B., moz l>rez piavega pomena in zmoznosti za to | mesto. Ou bi bil tezko inanj odvisen od neke svoja- j ti, nego je sedatiji zupan. Sploh pa je treba priznati, da tu v Gorici so mestjanje v zadregi zarad iupana, nij jih piavih moz. pVn sol' Rect'ardiniK, bi rekel don Andrea. — Da vla- | da ne gleda z nit- kaj prijaziiim okom te na§e inest- I ne komeilfje, znano je u2e dovolj; a potrjnje nas v | tern Se posebno to, da letos vlada note potrdftt ma- | gistratu, da bi pobiral, kakor do/daj. lHOO/o doklade pri vinskem dacn in f. 3.94 pri \sakem hektolitru pi- ve, ampak dovoljuje mestu samo 100*Vo doklade pri vinn in f. 1 70 pri pivi. S tern bi mrstni denarniu odpadlo f. 37000, katere ne ve kako dobiti po kaki drugi stroni.— Da je stareSinstvo zbog tega v veliki zadiegi, to se ne da tajiti, posebno ozir jeinaje v.a, vsako leto veCc stroSke potrebne in nepotrebiie in na novo obresti kapitalov, katere je lotos najela na- I Sa koinuna, da lehko zida in trosi. Znano je, da so nam liberalui ItalijanLici jako srditi in nepravieni; a vsaki dan se moramo bolj pre- prifati, da klerikalni Italijani nijso nic boljSi. „S!a- vec" je imel nainrec peti 8. t. in. v jezuvitski cerkvi; a od ital. strani se je toliko Lasa iutrigitalo, da je zupnik sam moral „S1avcuH, katerega je prej prosil, sopet odreci. — Govori sc sploh, da je italijansk. I klerikalcem Slavec prav tako v zelodcu, kakor Ifali- I janciCem. Pravifinim biti nij tako lehko, kakor pra- I vice pridgati. _mmmmmm^mmm^mmmm^m IZ Tolminskega, 15. dec. (Izv. dop). Eakor je 5c nSocatt v svojem predzadnjem listu naznanila, je povodenj v noci od 4. na 5. t. m. 2 voza na ce- I sti v Plavah z blagotn odnesla. Pa tudi dva eloveka I iz Tolminskega sta bila v veliki nevarnosti, in sicer oCe in hci, in le nakljucba, bi rekelr je bila, da sta I bila smerti re§eoa. To se je pa tako-Ie godilo. Jez in moj tovariS sva bila prisla tisti vecer iz Gorice v I Plave; ker je bilo precej temno in velik dez, sva se taiu ustaviia in cakaia, da bi se nekotiko zvedrilo in I svitlejse postalo. Okoli 10 lire, ko je dez ponehal in I je ze bilo postalo bolj svetlo, ukazala sva zapreLi, da bi se proti domu odpeljala. Med tern pa pride go- I stilnicar in nas opominja, da je Soca tacas, ko smo se mudili v gostilnici. tako narasla, da ni mogoce v Kanal priti in da so tudi nekateti vozniki na cesti na puski nasajen bajonet. Potrkam na dveri. Cujese: „NoterI1' Stopil sem v sobo rekSi: „dober dan." Se-de'i ste dve dckleti pri oknu inste sivali. Prestra§ijo se me zelo, tako, da je jedni sivanka na tla padla, kajti bil sem eel — ustaS ; zuril sem se ji sivanko pobrati. Eaj zelite? Prosim, gospodiCina vode. Jed-nako srni poskocila je devojka po vodo; mej tern sem pazdrugo kramljal. Bilaje gospodicina milega obraza; njeno niodro, lepo oko je znacilo milobo in zvestost, dolgi blondiuasti Iasje so bili v kite poviti i viseli ji po ramenih. Zapazil sem na mizi lezece „Piesiraove I poezije." Odperta je bila knjiga „Xezakonska mati". — Kramljal sem cetrt ure z ujima i poizvedil, da ima jedna aSoceljnau vojaka, a na Tirolskem. Pomiloval sem jo i dejal; Istina je to, da vas mora po takem gristi pri srcu irv ljubezni „od zore do mraka, od I mraka do dne." Mraeilo se je uze; nHomist* je klical: abge-blasen. — Poslovil semse pri gospodicinah, zahvalje-vaje se za dobro, hladno vodo. Marsirali smo v mesto. Bleda luna je uze jadrala po nebnem oboku. Uzigale sosesem ter tja zvezdice. Mrzleje je postajalo; „bob-nartf je Bbobnal". V mesto gredoce so na strani I stojeci ljudje pomilovali; „Arme Leute". Den ganzen lieben Tag auf den Fussen, wie die Jagdhnnde i. t. .d I Dospeli smo v kosarno. .Vsak je svoje reci polozil na odmenjeno mesto. Zunaj so uze lucice brlele. Kaj j je^pocetiV Ml naj vojak sedaj sna2i svoje reel, ali naj upehan poeiva, ali naj gre-akc ima-peneza krep- I cila si iskat. Izvolil sem si navadno zadnje. Imel pri Plavah svoje vozove morali pustiti zarad inoCno rastote vode, ter da je gotovo tudi pri Kanalu voda na cesti, kakor je tudi res bilo. — Po tej novici o-supnjena hotela sva se prepricati, ali je voda res v tern casu toliko zrasla, ker preje memo peljajoca so nisva na cesti §e niC cisto niL vode na^la. Toraj gremo od gorenje gostilnice- naglo k dolenji po-gledat in res bil je strahoviten pogled; vsa cesta bila je pod dereco vodo, katere valovi, razdrazenemu morju podobni, so se do sred „prostoratt pied spod-njo kerfmo zaganjali in naprej do nckdanje mute, kjer so popuSceni vozovi stali. Nakrat cujemo upitje, kakor bi kedo na pomo6 klical, Hitro se napravi nas nekoliko mo2 z naSim go-stilnieaijem, tamo§njim 2upanom, in gremo z vervi-mi in latami oboiozmu po stermi in tudi nevarni po-ti nad cesto do vozov, na katerih jednem zapa-zimo pri luninem svitu moza in njegovo 12 letno hcerko, ki sta, med tem ko so drugi bili odsii in tudi vozniki konje izpregli in odgnali, ne vein zakaj, bila na enem vozu ostala in nista mogla na subo. — Mozje stegnejo lato mozu do voza. za katero se on prime, in ga k kraju potegnejo. Breg pa jc bil na tern mestu visok in skalnat, da so morali re§itelji §e precej visoko nad vodo stati in moza po stennini iz vode na kvisko vleci, da si je revez pri tem Se roke do kervi opraskal, pa vendar vesel, da je bil le re-Sen. Pra&anje jc le bilo, kako otroka resiti, ker do-klica ni toliko mocna, da bi se za lato mogla derza-ti, kakor oce. Prinesli so toraj Itstvo, katero so s tt'/avo od brega na voz naslonili, na subem pa sta jih dva moza derzala, da sc je nekaka berv napravi-la. Potem so vergii deklici sc verv na voz, da jo jc | tarn privezala; drugi konec pa so na bregu dcr2ali I in deklica se potem pogumuo po lestvah podii, za verv se derzaje in srefno pride na suho, kjer jo cden moz, po imenu Anton Znidarcic, prejme in svnjitn tovariSem, ki so viSej stali, vroci. Kmalo potem je vedno rostoca voda tisti voz, kjer sta omenjena eloveka bila, odnesla, med torn ko je ze preje eden luhkejSi pobrala: gotovo bi se tedaj bila dva cloveka utopila, ako bi se bilo le nekoliko minut casa zgubiio. Hvala Bogu, da nam je bila na misel piislo vodo gledat, pri kateri priloznosti smo nevarnost onih ljudi zapazili, Sosebno pa vgre hvala tamoSnjemu 2upanu in gori omenjencmu ^nidarcicu, ki sta se za resitev z«!« 16 potrudila. Omenim naj Sc, da je res cudno, da ni nobenega ccstarja bilo, ki bi ljudi in sosebno voz- nike opozoroval na tako nevarnost, ce se uze noCeza povzdignjenje teste na tem mestu nekoliko krajcar* I jev potrositi. Pri vsaki povoduji se godi, da mora j mnogo voznikov po vec" nr cakati, da povodenj pone- I ha, predno morejo naprej odpeljati se, a poleg tega se Sc mnogokrat nesreec godijo, kakor pri zadnji po- vodnji. Lastnika pobialih vozov sta uboga reveza in nemara sta s tem celo svoje imetje zgubila, in ven- I dar se ne more terditi, da sta tega sama kriva, kei I jih je voda zares v pravem zmislu besede zasacila. IZ terzalke OkbliCe, IS. decembra. (Izv. dop.). Volitve v terz. dezelni zbor so tudi po okolici kon-Cane in kakor so reLi pred volitvijo kazale, moramc z uspehom zadovoljni biti, kajti izvzem^i I. okraj. so povsod od ftEdinosti" priporocani kandidatje zma-gali. Borba je bila res povsod huda, ker lahoni in njih privrzenci so vse sile napeli, da zmagajo, ps zastonj. Sedaj po zmagi smo pa menili, da borne saj za nekaj casa mir imeli, ali tega nam nasi na- sem namred prijatelja, tovarisa M. ucitelja v Ljuto meni na slov. Stajerju. On je bil „cugsfuhreru ir je tudi bit pri vojaSkih vajah. Bil je narodnjak in mladenic velike postave. S tem sva navadno vsak: vecer iskala krepcila. Kot ufiitelja sva imela vednc kaj v mo§nji in segnila sva po dobrem pivu in izvrst-ni pecenki. Istina je, da vojak ne more piti vode pri pecenki, ker po tolikem tiudu bi se nama z vode slabiia kolena. posebno ako potnislimo, da smo imeli za zajuterk-kos komisa, na to pa rpipo tobaka". — Jed in pijaca je nam reservistom tedaj jako teknils in kar je nam piislo pod zob, je nenadoma izginile po grlu. — Po vecerji sem vsak vecer zahajal v ka-varno Sch., kajti tain sem cital vsakojake liste in mej Umi nasel tudi ^Slovenski narodtt. Telesnc okrepfan iskal sem v listih tudi duSevne hrane pri mizi in crnej kavi sedec. Tain sem se se2nanii z u-staskima vodjama Babicem in Knjczicem, katera stf bila v Celovcu intcrnirana. Sedela sta navadno > istej kavarni. Kneiie je prav rad bral „Slov. Karod" iu igi*al fbiljard4. Babicu paje bolj diSala kava crna k turski tobak iz „cibukaw. Tozila sta mi destokrat da jima je 1 gl. 50 kr, na dan in prosto stauovaujt premalo v Celovcu. Toliko sta namred imela od via-de vsaki dan. —- Obzalovala sta pak, da so Celovca-ni malo Slovanje; da nij tarn sliSati slovanskega je-zika: interesirale ju so novice iz jugoslovanskega bo-jiSca in pravila sta mi, da pojde gotovo Rusija v-boj-in menda nista bila slaba preroka. (Dalje.) sprotniki ne privoSCijo in ravno sedaj gre novica, da lahoni hocejo volitev v IV. in VI. okraju ovreti. To je gotovo, da ravno poslanca teh dvch okrajcv (gg. Lozer in Nabergoj) sta lahonom hud tin v peri in da bodo vse storili, da j» izbacnejo; in ker je moc v njih rokah, bo tu vsaka malenkost dovolj za overzenjc vo-litve. Da bi se bill pa narodnjaki takih sredstov po-sluievalukakorsniii nasprotniki, kaj bi Se le potem •/, nami naredili V Na \>ak nacin morajo se narodnjaki 2e zdaj pripiavljati, ako do novih volitev pride, da bodo zopet trdno stall in se no pustijo pregovoriti z obljubami, ne pirplaSiti z grozenjem. Da se bodo pa postenjaki vedeli varovati in da ne bodo vsakemu pritepencu verjeli, ki bi jim hotel kaj v glavo vcep-Ijati, na&tejeino danes tu najproje one podkupljene ku-kavice ali caynattp, kateri so v IV. okraju poschno delovale, vboge volivce slepili in nagovarjali, uaj sehi in svojim potomcem na kvar uasprotnika, laha volijo ter tako okolico sovragu prorinjo. Ti mozje pa, kateri so le iz lastnega dobicka aluzbo zuanoga gerSke-ga Kfijalta prevzeli. fo. kakor se nam iz gotovoga vj. la p-.irofa, na^ednji: Pwi ji» xnuni okr. nnceluik Ferhiga. On z«' 0 moseeev slu^be ne opravlju, a sedaj pa, ko je SIo za pokop ukolit-e, je bil zopet mi 11ufr2-.l1 love* n*vez<' s prazuiuii obljubami, dnigiin gro-zee in jih plaSir na razne naejiie. Menili smo, da bo tega rloveka bolczen kaj spamtilu. pa ostal je Se ved-uo ylari gre&iiik. Skoda toiaj, da gn nij prejo pes pobial. Diiigt zvest nj guv zavczuik in poiiingaC pa j«> bil Mire Ferluga i/. (irete, po donincV Pagoa. Ta je nckdaj imel zmcroin dela pri vladi, pa znrad nc-kega dela v Miiah so mozu vrala poka/ali, toraj zdaj tvebu je bilo iskati ponioci pri niagfctratu. Tern, kot sefci ndatitje, pa so pi magali France JVinuizir. do sedaj se precej dobei narodujak, ali vola je iuud. kate-li nit je pri mag. veil ko novcev sluzil. Ta xushizuk inn je bil prod nekaj Casoui odv/et, toraj bajd pod nasprotno zastavn. da se zaslnzek morda zopet naxnj povnie.— A 11 d r ej J o ,s i C, po zitiii mesar in po leti poatopaC; od tein govoriti so skoro ne BplaCa: ta lluvek tad vsaeega za norra ima, pa oslane men-da na xadnje sani norec. Ktr ?c pa, kakor sliSimo, misli preseliti ><* svojo mesnico k sv. Jvaiiu. g;» pri-pokr canto tamosujim i-oduljubom. —Jnz«» l\»rtot,kerC-mar pri cerkvi; trinu Id nojlwlje prist oval pridevk ; „Narodni jud", kajti reravuo vrckrnt „Ne vdajmo seu zapoje, vendnr je pri njein !e dobicYk pnglavitna stvar. Tudi sednj je ie is. gohga hrepenenja podobif-kti, ka* terega bi bil nekda iinel, ako bi bil BiiKzi voljen, se za iiji'ga potczal in proti nairodnj.tku ngitiral (ob» ljubljeno mu je bilo namref. da ako lalion zinnga. se plaea v njegovi ker^ini veliko vina volivcein). Vsem tern odpadnikom in agitatorjcm pa je bil glava zlo« pla^iii iiucclnik Mcnfeira, kateri tu tudi bolanega Fcrlago nadomestuje. Kaj to Clove Co v F«rtotovi kerC-mi (kjcr ima svoj urad) vse laie in pridiga, je uevcr-jetno; ali fudno je le to, da se do sedaj Se ni naSel znacajen moi, kateri bi ga dobro zavernil. Od sv. Jeraeja pa se nam imenuje nek Intrigo rodom lab, kateri je §e vsakikrat za protinarodnega kandidata delal, ker je pa sedaj popolnem na pesa priSel, nij 6u* da, da je hotel sedaj nekaj si pridobiti. Drugi ta-moSnji agitator pa ie bil Fr. Martelanc, do sedaj zme-mm vrl narodnjak. Kako je ta Clovek do tega pri-gel. da je za protinarodnega kandidata delal, ne more nihce vganitit in skoraj neverjetno se vsaceinu zdi, da je on kaj takega pocel. DruStvo „Edinosti< je v nje-ga tako zaupanje imelo, da ga je hotelo kandidirati, pa monio varali bi se bili. Knkor je uamre^ sedaj v enej no^i narodni tabor zapnstil, tako bi se bil lehko v zboru v enem vecerti izneveril in nam nasprotnik postal. On ob&ije veliko z ljudnii v mestu, nij toraj cuda, da so ga prijatelji kmalo prcgovorili. Kot tretji v zvezi imenuje se tamoSnji fajmoster g. Gerne. Od tega je celo nek nioz pravil, da mu je na cesti de-narja ponujal, da nasprotnika voli. Sicer se ta go-spod izgovarja, da je le v §ali to izgovoiil—ali taka iala je zelo grenka in posebno pa pri takih volitvah. Ko sicer je pa tudi vsem znano, da se mu je ona deputacija, obstojeca iz dveh mgg. uradnikov, nacel-nika Monferraja in KoSute u sv. Kriza, ktcra je v ttojanu in drugod za Buzzi-ja delala, nekega voccra tudi njenitt pokloniia. Ali so ga pa le pozdravit prisli, ali so priSli tudi narodno 2ilo mu potipat, to bo on sam najbolje vedel. Narodni volivec. kateri se ni pustil podkupiti. vendar pretaka v 2ilali na§ih ustavovernili po- I slancev nekoliko opozicijonalne kervi, a sicer le prav inalo. Kakor smo u^e omenili v na§em listu, Nemci bodo oponirali, kadar pride pripo-novljenji pogodbe z Madjari bankino vprasanje na vcrsto. V tern prafianji ne pregovori Neincev nikcdo in fie tudi bi moralo miuisterstvo pasti, v dualizein nase banke, na§e valute ue privolijo na§i Nemci -nikakor, kajti s tern bi vro6ili Ma-djarom orozje, katero bi prejc ali pozneje Madjari proti Ncmccm upotrcbili. — Omenimo naj 5e, da se je tudi goriski poslanec grof Coro-nini zopet spravil 11a ministerstvo ojstro o^itaje mu ncpostavnosti, katcre so se godile glede de-zelnega Solskega sveta goriSkega in isterskega; prcmeSfiena sta bila namreC sedei^a teh dcftelnih solskih svetov iz Goriee in Istre v Terst. 0 r i j e 111 a 1110 praSanjc obravnavalo se je uj^c v nekolikih scjah prculkouference v §tambnlu, a ker morajo delezitelji toll posveto-vanj tajno^t 0 razpravljanju obvarovati, ne zv6 se uic kaj gotovega in zimesljivega 0 dogovorih in sklepih in kar casopisjc 0 ti»j stvari prinoia, so gala ugibanja. Toraj ne smemo misliti in verjcti, da bi se zares Anglija in Itusija nabo-dofej konforcuciji tako sprijateljile, kakor baS sedaj nekateri nemSki, duuajski fiasniki svetu oznanjajo. S e r b i j a in Ocrnogora nimate svo-jih zastopnikov |iri konf»;reneijah in pooblastilc ste za toraj ruskega poslanika Ignacijev»a, da ju zagovarja in zastopa na bodofej glavni konfe-renei njih inteiese in tirjatve. Ciovori so, da Serbija dobi Mali Zvornik, drugo ostanc vse kakor proje; 0 Oonipjgori pak se pi^o, da tirja zanjo Kusija trdnjavo NiksUto, Spu^, KueijanKko in Drekalovifko, Podgnricu in luko Spica. Proti odstupu jednc lukc so se bajii koj oglasile I-talija in Avstrija. No! Italije menda ne bode potreba praSati, ali sine dobiti kako luko Oer-nogora ali ne. In saj nienda tudi Italija nima vzroka stra&iti se male Oernogore, da bi morda tekmovala b njo po jadranskem morji. Vendar menda zajcc tifii za drugim geimim. Pisalo se jc u2c nedavno in to smo tudi v na§em listu registrirali, da hlcpi Italija ne le po Terstu, Go-riskem in Trentinu, ampak tudi po Albaniji. Cisto naravno je toraj, ce se bode Italija v isti-ni ustavljaia prevelikemu raz§irjenju Cernogore, ker drugafie bi morala ona vse svoje sanjarske nade po Albaniji popustiti. A dobro je to, da ne bode Italija ne vkazovala in ne doloCevala, s dim se bode morala Cernagora odskodovati. V konferenciji so uze tudi taki mozje, kateri po-znajo zgodovino nastale Italije in gotovo se jej pov6, da Italija postala je res prccej velika, a ne po lastnih zaslugah, po slavnih z mag ah, kolikor bolj opraviceno je tedaj, da se Ceruej-gori po tolikih slavnih zmagah toliko pridobi> da se bode zamogla razvijati in razcvitati vse* stransko. Razne vesti. Politidni pregled. Predno je bil sprejet nas driavni pro-r a 6 U n v tretjem branji v zadnji seji, oglasil se je se jedenkrat za besedo dunajski poslanec Skene in je zopet nekako ministrom hotel za-gosti, a stajerski poslanec C a r n e r i in ceho-nemski Herbst zagovarjala sta ministerstvo in ga z krcpko besedo branila proti nedoliincmu navalu naprednjacer, ker namrec zadnji no mo-rejo nikomur skoditi; a Herbst sam je vendar tudi ministerstvu povedal, kar se mu je zdelo potvebno, kar nas neliote na to spominja, dase Naxodna fiitalnica v Gorici imela je v sredo 20. t. m. svoj redni obcni zbor, katerega se je vde-lezilo samo 21 druStvenikov. Predsednik g. Jeglifc za-cel je zborovanje s primernim nagovorom, v katerem je onienil dobro citalnicno stanje in veili napvedek, katerega je fcitalnica napravila v teku nekaterih let. Na dafje je opominjal drustvenike k zajednemu delo-vanju na uarodnem polju v korist citalnice in sloven-skega naroda. Konefino izrazil je, da bi kmalo priSel cas, ko bode fcitalnica v lastnem narodnem domu pre-bivala, komur se je se splosnim in 2ivahnim odobra-vanjem priterjevalo. Tajuik g. Vidic porocal je precej obSirno 0 marljivem delovanju druStvenega odbora; iz njegovega porofcila posnemamo, da je fcitalnica v te-koCem letu napravila prav mnogo in dobro obiskova-nih plesnih zabav in besed. DenarnKar g> Dolcncc porocal jc 0 materijalncm stanju drugtva, iz fcegar razprave smo razvideli. da jc citalnica v tekocem letu prejtia od svojih udov 159i gold. 2«'i kr., potro-sila pa za casnikc, zabavc in druge malenkosti 1523 gld. in 12 krajcarjev, vsled Cesar ostaja v denarnici gotovine 71 gl. 11 kr. Ce temu §e dodamo 263 gl. aktivnih zastankov pri udih, pokaze se, da »e fcital-uica zares v jako dobrem matcrijalnein stanju nahaja. Poleg tega cenjeno je dvugo drustveno premoienje na nad tisuC gld., tako da ima Citalnica cistega prc-ino2enja 1358 gld, 29 kr, Po prebranem iu spveje- teiA proraCunu poslavlja se d^naraicar, ki se v pri-lttinjem letu preseli v Terst, od naVzoem druStveht* kov. Tajnik predlaga na to, haj se denamifiarju za njegovo delovanje kot druStveiii blagajnik aval© in pnznanje izrefie, kar ue soghsno zgodl, KOac^m vei-Sila se je volitev presednika, denavnieavja Ih. drW-gih o.lbornikov. VoJjen je bit za predaednika g. J«^-I16, za denarnicarja g. Habifc, za odboraike gg. prdf. Cebular, prof. Erjavec, Fr. Vidic, Dr. Nik. Toakli, Avg. Jakopifi, Hribar in prof. Santel, za naraestaike pagg. prof. Kuralt in Doljak. Mi klimo, da biseCitalnica tudi v prih. letu tako lepo razvijala in rastla, kakor je tri zadnja leta, in da bi nobena privatna ali celo politico stvar ne kalila dobrodejncga mira in lepe edinosti in skupnc delavnosti, ki je zadnja leta vladala v citalnici. Enrico Fraacesconl, 0 katerem smo «2e pi-soli, da je bil od dunajskih porotnikov krivega spoz-nan zavratncga jnnora in ropa, vsled Cesar je bil k smerti na vislienh obsojcn, nij bil od Nj. VelifianBtva pomiloSCen ter je bil prcMo saboto 15. t m. m DU-naji obe§cn. Znano je, o::ov»nu se piiduj.i tudi v;-a ilruj-a oprava, jarnii iz le>a ali zib'/ja po uajbolj^'i in iiajuovej>i >egi riarejcui. tako da se veiiki in tezki zvonovi prav lahko gonijo, ker teko po z«>b-rib na novo ixnajden nariu: tudi se labko presucejo, keilar koli tiv-ba, Inez posebne naprave, tako da zvouovi dalje trpe in mnogo lepsi pojo. Xarorila st izgotovljalo nateuc-no in po ceni. Zarad place so v-godui pogoji. izdelke iz vlitega nietala. Tudi se zvouovi tako vredijo, da se pri zvonenji \>i lepo vje-majo iu kemblji drug za dmgiin v lepi-m rt'ilu bijejo. Za tako \rede-nje je iznasla ta livarna novo sist.o-mo, po kteri vsak novo opravljetii zvon, pa tudi vse zvonove v zvoni-ku en saiu clovek v kukib urah po zelii priprosti uapravi brez vseh stiu-skov tako vrediti more, da zvouovi enako, bitreje ali bidj poca^i te-ko. Ta naprava st- da pcisi-ium v-godno napraviti p:i jaruih iz ze-U/.a skovanih, ki tcko r..i ukro-^lih zobeh po lahtui v. k. i/.kliju-eijivo priv. iznajdbi. Kar ta liv. obstojt, 33 I, je vlila 2930 veci zvonov, ki so tehtaii 12800 c llazpis iu4teljske sluxkc. Po doloi-bi c. k. dezelnoga solskoga sveta za Istro razpisuje se s tcm sluzl>a uxiteljke v Jelsanali se slovcnskim tiCnini jezikom, s katert> je zdruzena po dolocbah dczelne postavc ;). no-veinbra 1874 st. 30 lctna placa 320 gld.,pra-vica do postavnih priklad i stanovanje u naravi ali doticna odSkodnina letnih 50 gld. Prosivkc naj svoje prosnjc previdjenc z dokazom uciteljiske sposobnosti i tlosedanjega shizbovanja, ako so nze v shizbi po poti pred-postavljene solskc oblasti, ako ne naravnost pi-sajocemu uIozijor najpoznejc do 31. decembra t. K C. k. okrajni solski svet. Voloska 29. novembra 1S76. i %^mmmm^m^mi)m^w^m^m^mSt hmHija ne dalec od Goricc v slovenskem kraju, ki obsega vinograde, nieje in oranje, vscga skupaj okoli ^0 njiv zemlje. kakor tudi pripravno poslopjc daje se v uajem (Stant). Vec se pozve pri g. France-tu Budal-u v Standrezu pri Gwrici. 1 i ,gLXrmf-i»W*T'$#i'$i Oznanilo. Zarad sklepanja raCuuov za leto 1876 bode hranilnica, ki ie zdrnzena s tukajino zastavljav* nico, zaperta od 1. do 15. jauniarjii 1817. Vendar se bodo dne 5. in 10. jannarja za-mogla hranilniCna opravila opravljati. Zastavljavnica bode pa zgoraj omenjene dni odperta kakor navadno. TISKARNA MAILING tiska VIZITXEIISTKI (Mfiileiieta) in zdruzene hranilnice v Gorki 19. decembra 1876. Ravnatelj: L o v i s o n i. Gospodje narofiniki zunaj Gorice dob4 leh-ko svoje narocene stvari proti postnenm pov-zetjtt (Postnachnabme). Nasa tiskarna ima tudi v zaiogi tiskahd j obrazke kerstnih pisem^ lenitvanjskib in inert^ jyaSkib listov, cerkvenih i-acunov, listkov m j spoved i. t« d» iKittim, ^asiiufc, Izdavate^ umrednik: VIKTOK DQLENEC ^ Tiskar: MAILING'v GoricT