Vrbe - Salix sp •, družino Trajče Nikoloski in Peter Ribič Domovina: Severna polobla, Južna Amerika, Srednja in Zahodna Evropa, rastejo do višine 1800 111 nad morjem. Ime: Nekatera najpogostejša udomačena ljudska imena za vrbe: giva, gevovec, mačičevina, muckovec, beka, rdečkasta, srebrnolistna, maleka, žalujka, Opis: Grmi in polgrmi Vrbe so dvodomne rastline, posebej rastejo moške rastline, ki dajejo obilo cvetnega prahu, in posebej ženske rastline, na katerih čebele nabirajo le medičino. Cvetijo od marca do aprila, nekatere vrste vrb v nižinah tudi maja, alpske vrste pa lahko cvetijo še avgusta. Na splošno so vrbe zelo pomembne za čebelarstvo. Če v neposredni bližini čebelnjaka raste več različnih vrst vrb, imajo čebele zagotovljeno zgodnjo spomladansko pašo, s tem pa tudi dober razvoj zalege. Seznam obiskovalcev vrb je zelo dolg, saj ponujajo velike količine lahko dosegljivega peloda in nektarja. V Sloveniji raste 23 različnih vrst vrb. Najbolj znana je iva (Salix carpea L.), kot gostiteljice ušic pa so znane različne vrste vrb, med njimi zlasti bela vrba (Salix alba L.), krhka vrba (po Mali flori Sl.XSalix fragilis L.), rdeča vrba (Salix purpurea L.), beka (Salix viminalis L.) itn. vrbovk Salicaceae Medovitost: Na vrbah čebele dobijo predvsem obilo cvetnega prahu in propolis, na ženskih rastlinah pa tudi medičino. Čebelje družine, ki so v bližini vrb, si tako lahko naberejo precejšnje zaloge. Med vrbe je rahlo rumen, zelo aromatičen in bogat s cvetnim prahom. Spada v drugo skupino za čebele pomembnih rastlin (Naše medonosne bilje, Šimič 1980). Zanimivosti: Zelnata vrba (Salix hcrbacea) velja za najmanjšo lesnato rastlino v Evropi, ki jo je že Linne označil za najmanjše drevo na svetu. V rod Salix prištevamo približno 400 vrst, od tega 30 srednjeevropskih. Večina vrb uspeva na sončnih rastiščih in vlažnih tleh. Salicilna kislina (od imena Salix) deluje antibiotično (uničuje klice), lajša bolečine in redči kri. Vrbe 84 Slovenski čebelar 3/2006 - letnik CVIII I|§j macice. Vrbe le redko nudijo dobro pašo. Navadna leska- Coryllus avelana Domovina: Evropa, Amerika, Azija, iz družine leskovk Corylaceae. Ime: Najpogostejši udomačeni ljudski imeni za lesko sta leska in leščevje. Opis: Navadna leska je grm ali majhno drevo, ki zraste do največ 7 m visoko in ne doseže visoke starosti. Gre za rastlino iz družine leskovk Corylaccae. Običajno se razveja že pri tleh, sivorjava skorja pa se zelo hitro lušči. Je listopadno drevo. Cvetovi so enospolni in enodomni, razvijejo se pred cvetenjem. Moški cvetovi so viseči, združeni v valjaste viseče mačice in se pojavijo že jeseni, ženski pa so skoraj neopazni. Opazimo jih le zaradi rdečih brazd zgodaj spomladi. Obiskovalci so domače čebele, ki na njih najdejo veliko cvetnega prahu, če se že zgodaj ne pojavi zmrzal. Včasih pa leske za čebele cvetijo tudi prezgodaj. Kljub temu da je leska vetrocvetka, čebele na njej nabirajo cvetni prah, ki po navadi zelo spodbudi vzrejo zalege v družini. Leska ne izloča medičine. Medovitost je zelo pomembna zlasti zaradi zgodnjega cvetenja in cvetnega prahu, ki ga čebele nabirajo, saj spodbudi vzrejo zalege v čebeljih družinah. Leska ne izloča medičine. Rastlina je zelo pomembna za čebelarstvo, predvsem zato, ker daje čebelam spomladi prvi sveži cvetni prah. Zaradi tega je zaželena ob vsakem čebelnjaku. Spada v drugo skupino za čebele pomembnih rastlin. Zanimivosti: Ime izvira iz grške besed coris, ki pomeni čelada, saj so delčki ki sestavljajo visočo ovaljno mačico podobni čeladam. Navadna leska je trpežna, prilagodljiva, zelo dobro prenaša obrezovanje in zelo rada odganja, zato je zelo uporabna drevnina za varovalne zasaditve in sajenje v podrasti. Rdečelistna leska - Coryllus maxima 'Purpurea' Domovina: Evropa, Azija. Medovitost: Enaka kot pri navadni leski. Rdečelistna lesl