ti * § l o 18.' XII. 193®
Poštnina plačana v gotovini.	^	r	Posamezna itev. Din U
Štev, 51._VLfubliani, dne 18. decembra 1930.	Leto XIII.
jUpravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Knafiova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knafiova ulica 5/II., telefon 3I22 do 3I26
Izhaja vsak četrtek
Karocnlna ia tnzemstvo: četrtletno g Din, polletno 18 Din, celoletno 38 Din; za Ins. lerastvo razen Amerike! četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Dia. Smerika letno l dolar. — Račun poštne hranilnice, podružnice » Linbljaai, št I8 7U.
ŽIVEL NAS KRALJ, NAŠ VODITELJ!
voditelj, kateremu moramo biti vsi hvaležni za veliko delo, ki ga je storil za nas v zadnjih letih.
vesnice in trtnice povečajo svoje nasade in znižajo cene sadikam.
V prihodnji proračun pride tudi večia postavka za podpore kmetijskim zadrugam pri ustanavljanju.
Da se morejo znižati obrestne mere, pod kare.. , , . . . .... . v .. ... terimi daje Pooblaščena kmetijska banka poso-«JV Jžl kd™V.'^omeubrno kaunia-|jila kmet iri da se fim J- razširi zaSruž. mo v svojem dobrem m odločnem vladarju. Ne nigtv bo država prepust;ia dohoJdke od dividend
ITl ^T^ ilv •TVTJ1, l slQh1ernnn j svojih delnic pri tej banki za leto 1930. za zniža-dihom svojega bitja je stal kralj Aleksander na e obrestne mere.J
ceiu borbe za odrešenje in uedmjenje vseh delov ...
našega naroda. Ko so bili okovi tujega gospod- J V najkrajšem času bo minister za kmetijstvo stva strtim ves narod zbran pod svoio svobodno/0!1"?11 ln sP^l^on o likvidaciji agrarnih od-streho in ko so pričele hude borbe duhov za nosajev v severnih krajih, notranjo zmago svobode in edinstva, tedaj smo [ Za ureditev hudournikov se bo izvršilo vse tudi v najmračnejših urah vedeli, da imamo svoj Potrebno, v prvi vrsti v krajih, kjer so ogrožena neomajni steber v svojem kralju. Kljub groze-1 naselja in nasadi. Občinam, ki želijo na lastne čim sencam, ki so vstajale na obzorju, smo bili stl"oške zagraditi hudournike, se bo dalo za izpolni zaupanja: ladja jugoslovenskega naroda bo delav'o načrtov in nadzorovanje del brezplačno preplula viharje zaslepljene strasti, dokler stoji na razpolago državno strokovno osebje, ob krmilu naš kralj Aleksander. Naše zaupanje! Banskim upravam se nalaga, da se izvrši delo se je pokazalo upravičeno v največji meri. Šele na cestah čim bolje jn čini pravilneje V bodoče bodočnost bo lahko po zaslugi ocenila pomen se bo vršilo popravilo cest v dobi, kadar je pre-odločitve 6. januarja, s katero je naš veliki vla- j bivalstvo najmanj zaposleno s poljskim delom, dar postavil blagor domovine nad vse ozire. Dal Delo pri kuluku naj se dodeli čim bliže kraju
nam je mir in red, dal nam je Jugoslavijo.
Z odločno voljo je prevzel nase veliko in odgovorno nalogo, da reši narod in državo, da ju
stanovanja, kmetom pa nsj se odkupnina za osebno delo zniža kar najbolj in tudi pod povprečno delavsko mezdo v dotičnem kraju. Na-
povede k pomirjenju in ju okrepi na znotraj in domestovan.ie pri kuluku lio splošno dopustno
Včeraj 17. t. m. je vsa država praznovala roj-
na zunaj. Uresničil je najlepše sanje vseh iskrenih Jugoslovenov. Zato se zbirajo okrog njega vedno in vedno večje armade jugoslovepskih src, da pomagajo njemu, ki hoče krepko Jugoslavijo s srečnim narodom.
Zato je ob rojstnem dnevu našega velikega
tudi osebam v starosti od 55. do 60. leta, rodbinski člani pa se lahko medsebojno zamenjujejo že v starosti od 16. leta dalje.
Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje bo uporabilo vsa razpoložljiva sredstva v prvi vrsti za gradbo vodovodov, vodnjakov,
stni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Praznovanje voditelja nas vseh najiskrenejša želja: Bog nam ( istcrn in Podobnega v krajih, kjer primanjkuje
je bilo prisrčno in iskreno, saj je naš vladar naš ohrani našega vladarja še mnogo mnogo let!
Velika pomoč našemu narodu
Važni sklepi seje ministrskega sveta pod predsedstvom Nj. Vel. kralja — Gbsežae olajšave za kmetsko ljudstvo
Številne so bile prošnje in pritožbe, ki so prihajale iz vseh krajev naše države od kmetskega ljudstva na vlado. Da si ogledajo dejansko stanje v državi, so prepotovali ministri v večjih skupinah vso državo. Ko so se vrnili v Beograd, se je vršila pod predsedstvom Nj. Vel. kralja seja ministrskega sveta. Ko so podali vsi ministri svoje vtise in mnenja glede potreb prebivalstva, je ministrski svet sklenil med drugim naslednje važne sklepe glede znižanja davčnih in drugih bremen:
S 1. januarjem 1931. naj se zniža osnovna davčna stopnja na zemljariuo od 12 na 10 odstotkov za leto 1931.
Potem se zniža državna trošarina na vino za
50 odstotkov, kar znaša pri vsakem litru pol dinarja. Kar bo tako na trošarini odpadlo, se pokrije s povišanjem trošarine na pivo in špirit.
Davčni zaostanki se bodo lahko plačevali v obrokih v teku prihodnjih petih let. Za davčne zaostanke se bodo računali le 3 odstotki namesto usedanjih 6 odstotkov obresti.
Ukine se izvozna carina na volno in tako bodo ukinjene vse izvozne carine na kmetijske pridelke.
Ukine se tudi carina, v kolikor še obstoja, na uvoz kmetijskih strojev in plugov.
Vlada bo podvzela potrebne ukrepe za zbolj-' se bodo izboljšale zveze v krajevnem železni-
zdrave pitne vode. V teku prihodnjega leta se mora zgraditi po vaseh najmanj 650 vodnjakov, 100 vodovodov, 160 cistern in ograditi 65 izvirkov.
Vso pozornost bodo posvet li asanaciji (zdravstveni ureditvi) vasi in zgradbi potrebnih bolnišnic.
Da se olajša prevoz in se znižajo cene življenjskim potrebščinam, zlasti živilom, se znižajo železniške tarife in tarife retne plovbe pri daljavi nad 400 km in najmanjši količini 10 ton, in s:cer pri žitu za 20 do 45 odstotkov, pri otrobih za 60 in pri sunomesnatem blagu za 23 odstotkov. Tudi za prevoz umetnih gnojil se določijo posebne ugodnosti. Z nabavo motornih vozil
šanje plemenske živine na ta način, da se bo plemenska živina izbirala predvsem v državi sami razen v najnujnejši potrebi obnove krvi. S tem je ugodeno že dolgoletni želji naših naprednih živinorejcev. Tako bodo pr šli celi okraji
škem prometu.
Za obrtnike je važno, da se otvori s prihodnjim letom v Ljubljani podružnica Državne obrtne banke.
Pooblaščena izvozna družba bo razširila svoje
naglo do dobre plemenske živine, pomagano pa območje tudi na izvoz vina in bo še v večji meri bo tudi domačim rejcem plemenske živine, ki podpirala izvoz vseh kmetijskih pridelkov.
bodo lahko spravili svoj zarod v denar.
Vso pozornost bo posvetilo kmetijsko ministrstvo zboljšanju semen za setev. Tako se bo povečal pridelek in se bo odlično popravila tudi
S posebnim pravilnikom se bo uredilo vprašanje raznih ugodnosti za kraje, ki pridejo za tujski promet v poštev.
Da se razbremenijo občine, se zniža stanarina za učitelje na 150 do 4C0 Din mesečno. Ob-
kakovost poljskih pridelkov. V tej smeri bodo |	,.
delovale zlasti posamezne banovine s svojimi Tr™ ^va kurjave za šole in selške upravi-
vzglednimi posestvi.	I	ftram °bcin se ola3sa na ta na"n< da
j lahko dobijo obcinei, ki nimajo svojih gozdov,
Za zboljšanje vinogradov in sadonosnikov je potrebni les po lastni ceni ;z državnih gozdov ali
ministrski svet odredil, da naj banovinske dre- j pa bodo dajale namesto drv premog.
Notranji minister naj izdela in sprejme čimprej zakon o organizaciji iu območji mestnih in podeželskih občin in izvede izpremembo uprave, kjer to zahtevajo stvarne potre! e. Isti minisfer bo izvrši! pregrupacijo občin, kjer se i/križe za to potreba ali kjer prebivalstvo samo izrazi to željo.
Minister pravde bo izdal čimprej medverski zakon, ki bo uredil medsebojne verske odnošaje in zagotovil vsej državi popolno versko strpnost.
Da bo mogoče vse to izvesti, se bo uvedla v vseh proračunih, v državnem, banovinskih in občinskih, čim večja štednja in se bodo omejili izdatki le na neobhodne potrebe, ki so splošno koristne. Ze dosedanji' uspehi vlade so opravičili nade, ki jih je stavilo ljudstvo vse države na modre ukrepe Nj. Vel. kralja, sedanji tako obilni bož tni dar.pa bo privezal ves narod še trdneje k prestolu in jugoslovenski državni misli.
Poskusi z umetnimi gnojili v Kostrivnici
pri Rogaški Slatini
Kmetijska nadaljevalna šola v Kostr vnici je izvedla letos pri svojih članih večjp število praktičnih poskusov z umetnimi gnojili po načelu polnega gnojenja.
S poskusi so se nudili rastlinam: kalij v obliki 40odstotne kalijevi soli, fosforna kislina v obliki superfosfata in dušik v oblik apnenega dušika, torej glavne hranilne snovi, ki jih potrebuje rastlina. Tako gnojenje imenujemo polno gnojenje. Uspeh je bil pri vseh poskusih prav dober. Uporaba umetnih gnojil je naicenejše sredstvo, da pridelek povečamo in izboljšamo. Zal se še vedno opaža, da je mnogo kmetovalcev, ki ne gnoje po principu polnega gnojenja, temveč gnoje samo s superfosfatom, oziroma Thoma-sovo žlindro, ali pa samo z apnenim dušikom ali čilskim solitrorn. Tako gnojenje ie brez pomena. Napjedni kmetovalci na vsem svetu enoje po principu polnega gnojenja, in j t zadnj' čas, da se tudi pri nas uvede ta edino pravilni način. V dosego največjega pridelka se mora gnojiti s 40-odstotno kalijevo soljo, s superfosfatom ali Tho-masovo žlindro in pa z'apnenim dušikom.
Drugo zelo važno vprašan :e je tudi, kdaj naj gnojimo. <Čim prej, tem bolje», pravi vsak kmetijski strokovnjak. Na vsak način pa mor jo biti umetna gnojila najmanj 14 dni pred setvijo ali saditvijo v zemlji. Gnoji naj se jeseni ali pa zgodaj pomladi.
Krompirju, pesi in koruzi se je gnojilo pri treh poskusih na en hektar (1075 orala) z 200 kg 40odstotne kalijeve soli, 300 kg superfosfnta in 200 kg apnenega dušika. Prav tako na travniku, samo da se je dalo tukaj zarad; detelj za 50 kg manj apnenega dušika. Gnojilo se je na ta način, da so 40odstotno kalijevo sol dobro zmešali s
superfosfatom in mešanico nato potrosili. Apneni dušik je bil potrošen že nekoliko poprej zaradi tega, ker ga s superfosfatom ne smemo mešati. Po gnojenju se je njiva pobranila.
Tu hočemo navesti nekoliko gnojilnih poskusov ter uspehov gnojenja:
Šolski upravitelj Oton Kovačič je gnojil travnik in dal, preračunano na en hektar, 200 kg 40odstotne kalijeve soli, 300 kg superfosfata in 150 kg apnenega dušika. Na polno gnojeni površni enega hektarja je pridelal za 6440 kg več sena iivrstne kvalitete kakor na ne gnojeni površini enega hektara.
Posestnik Matija Tadina z Brezja je gnojil koruzi in dal, izračunano na en hektar, 200 kg 40odstotne kalijeve soli, 300 kg superfosfata in 200 kg apnenega dušika. Pridelal je na enem hektarju za 10"0kg več koruznega zrnja in za 2400 kg več koruznice kakor na ne gnojeni površini.
f
Posestn k Simon Čebular iz Zagaja je prav tako gnojil krompirju in pridelal na enem hektarju polno gnojene njive za 3500 kg. več gomoljev kakor na isti površini ne gnojene njive.
Posestnik Franc Kokol iz Spodnje Kostrivnice
je gnojil pesi (eckendorfsk ) prav tako, kakor prej omenjeno pri krompirju in koruzi, in je pridelal, izračunjeno na en hektar, za 9100kg več pese kakor na ne gnojeni površini enega hektarja.
Če presežke pridelkov, ki so jih imenovani dosegli le s pomočjo umetnih gnojil, preračunamo v dehar, bo Vsakomur takoj jasno, kako do-bičkanosna je uporaba umetnih gnojil.
V	Dravski banovini, kjer nam manjka dobre in izdatne krme za živinorejo, moramo umetna gnojila vse več uporabljati in prav posebno 40-odstotno kalijevo sol, ker prav ta je za krmilne rastline in okopavine največjega pomena.
Politični pregled
Te dni je
posetil naš zunanji minister dr. Marinkovič
Grčijo
in je bil izredno prisrčno sprejet od zastopnikov grške vlade. Zelo prijazen sprejem pa mu je priredilo tudi grško glavno mesto Atene, ki je bilo ob Marinkovičevem prihodu vse v zelenju in zastavah. Poset je veljal okrepitvi prijateljstva med obema državama, ki sta si obe edini v tem, da je treba vse storiti za obdržavanje miru.
V	Franciji so imeli te dni vladno krizo, ki se je rešila tako, da je sestavil
novo francosko vlado senator Steeg.
Nova vlada si je po Steegovi izjavi nadela naziv vlade pomirjenja in sporazuma. Proti sebi bo imela precej močno desničarsko opozicijo in je že takoj v začetku naletela na težave, tako da je njeno življenje precej negotovo.
V	Španiji so imeli minuli teden revolucijo.
Uprli so se na več krajih vojaški oddelki in so se vršile krvave bitke med uporniki in vladnimi četami. V več mestih je delavstvo proglasilo splošno stavko, da bi s tem podprlo uporniško gibanje.
Kakor javljajo iz Madrida,
se je posrečilo ponekod upor udušit?.
Mnogo upornikov so ujeli in vse uporne oficirje obsodili na smrt in ustrelili. Po vsej Španiji je zaradi naraščajočega uporniškega gibanja razglašeno obsedno stanje. Položaj za enkrat še ni popolnoma razčiščen, kaže pa, da upor ne bo uspel.
V Rumuniji se pripravlja izprememba režima
zaradi nemožnosti dela v parlamentu. Kakor poročajo iz Bukarešte, bi se sestavila nova vlada, ki bi predstavljala neke vrste diktaturo in ki bi ji predsedoval maršal Prezan.
Gustav Strniša:
Klic zemlje
(Dalje.)
Ko ga je v svoji sobi odvila, je prečitala s svinčnikom napisane besede-
«Vi ste ono bitje, ki mi je omililo bivanje na deželi in na katerega mnogo mislim. Ne zavrnite me! Vaš Andrej.>
Medtem sta se Skalar in njegov sin že molče vozila proti domu.
Oče je prekinil molk in sina vprašal: «Kaj pa ta mlada poštarica v Zaseki? Opazil sem, da ji nekoliko preveč dv<,riš!s>
Mladenič je zamišljeno pogledal očeta. Trdo je odvrnil:
«Zagledal sem se vanjo takoj, ko sem jo prvič videl!»
Oče se je naslonil v avtomobilu popolnoma nazaj. Prebledel je kakor platno. Nekaj trenutkov sta oba molčala. Martin je začutil v srcu nekaj bolestno tenkega. Komaj slišno je siknil skozi zobe: «Vanda ne more biti tvoja!* Sinov obraz se je zmračil: «Zakaj ne?»
«Zato, ker jaz tega ne dopustim! Tvoj oče sem. Še vedno imam besedo!*
V sinu se je vzbudila očetova trma. «Oče! Menda pozabljate, da nisem s;n kmet-skega veljaka, ki se mora ženiti po želji svojega
' očeta, ne pa po svojem srcu! V nekaj letih se osamosvojim in ukrenil bom, kakor se mi bo ljubilo !>
<DeIaj, kakor hočeš! Poštarico pa pusti v miru! Nikoli ne bo tvojab je kriknilo iz očeta.
Andrej je "spet ugovarjal. Oče je sklonil glavo, žalostno zastokal in molčal.
Zdaj se ni nihče več oglasil do doma Ko se je ustavil avtomobil pred domačo hišo, se nista niti poslovila. Takoj sta odšla vsak v svojo sobo.
Martin Skalar se je tisto noč premetaval po postelji kakor riba po suhem. Dolgo ni mogel zaspati. Mislil je na Andreja in na poštarico. Z rokama je stiskal svojo razbolelo glavo in ril z njo po blazinah. Mnogo je premišljal. Mučila ga je skrb, kako naj razdruži Andreja in Vando. Šele proti jutru je zaspal in sanjal mučne sanje.
Tudi Andrej na mogel spati. Mislil je na Vando Zdelo se m i je, da jo ima vedno rajši in da je ne bo nikoli mogel pozabiti. Premišljal je čudno očetovo obnašanje.
Zaman si je skušal raztolmačiti, zakaj mu oče tako brani Skalar je bil napram sinu vedno dober. Nikoli ga ni silil nikamor, niti v šolo ne. Zahteval je le, da se je moral naučiti toFko, kar bi kot trgovec potreboval za življenje. Andreja je samega veselila šola in je zato ni hotel opustiti. Če je kdaj govoril o ženskah in porokah, je oče vedno trdil, da je neumno siliti otroke v zakon. Zdaj se je pa mahoma pričel protiviti njegovi ljubezni.
Tam v Zaseki, med zelenimi hribi, je pa slonela na Svojem oknu poštarica Vanda.
Mesec je žalostno obseval od viharja opusto-šeno pokrajino. Kos kamenitega hriba, ki se je odkrušil, je ždel kakor obžgana, ogromna lobanja pošastno v mesečini.
Vse je molčalo. Pomirjena reka je enakomerno in zateglo šumela.
Vanda je bila žalostna:
«Čemu ta listek? Kako sem nesrečna! Andrej ni napačen! Želela bi si takega brata. Toda ljubezni ne čutim do njega!»
Ko je tako slonela in premišljala, je videla, kako se je bližala hiši človeška senca. Vanda se je nekoliko umaknila, da je-prišlec ni mogel opaziti. V prihajaču je takoj spoznala blaznega čička.
Bos je bil kakor vedno. Tiho se je približal. Obstal je pred hišo, se ozrl v Vandino okno in nato dvignil svoj poraščeni obraz proti luni. Za-žugal ji je in zahreščal:
«E, ti ponočnjafka! Čemu se ne skriješ kar za več let, da bi pozabil, kar me teži, in te ne videl? Kadar si polna, čutim, da mi srebaš možgane, saj je tedaj moja-glava votla kakor prazen sod! Kako, da me nikoli ne izgrešiš? Vedno se pri-tepeš, glodaš me in vrtaš vame s svojo mesečino! Čudna si, res čudna! Mpnda je tvoja plešasta glava še bolj blazna m še bolj prazna kakor moja? Le oblivaj to hišo s svojo mesečino! Tu počiva "ona, ki sem ji rešil življenje! Ne bom je pozabil nikoli, prav nikoli ne!»
GORENJI LOGATEC. Miklavž v Sokolskem domu je letos obdaroval 52 dece in 10 naraščaja. — Finžgarjeva «Veriga» je zaradi zapadlega snega v nedeljo privabila le malo občinstva v Sokolski dom, četudi bi bili dobra izvedba in lepa igra zaslužili obilnejšega obiska. Podobne igre so kakor nalašč za naše igralce in našo publiko. — Napovedan poset hotenjske Čitalnice prihodnjo nedeljo zaradi nepričakovanih zaprek izostane in je preložen na prihodnji mesec. — V nedeljo so pokopali Franca Oblaka, po domače Sajovica, posestnika in gostilničarja na Kalcih. Blag mu spomin! — Za Silvestrov večer v Sokolskem domu se že vrše priprave. Spored bo nadvse zanimiv in zabaven.
ŠKOF J A LOKA. (Smrtna kosa.) Te dni je umrla vneta Sokolica ga. Kristina F 1 e š e v a,1 soproga g. Ludovika Fleša, zastopnika pivovarne Unona in agilnega sokolskega delavca. Pokojnica je bila po rodu Srbkinja, a se je hitro uži-' vela v naše domače razmere. Vneta delavka je bila tudi pri Kolu jugoslovenskih sester. Njen pogreb je pričal, da je bila pokojnica splošno priljubljena v Škofji Loki. Bodi ji časten spomin, njeni rodbini pa iskreno sožalje!
OSELICA NAD ŠKOFJO LOKO. Praznik uedi-njenja smo praznovali kolikor po naših močeh mogoče slovesno. V Stari Oselici se je zbrala ; šolska mladina dvorazredne osnovne šole na Tre-biji in enorazredne osnovne šole v Stari Oselici ob 8. k slovesni maši, potem se je slovesnost nadaljevala v šolskem poslopju v Stari Oselici z več deklamacijami in petjem. Udeležilo se je proslave precej odraslih. Bila sta navzofna tudi krajevna šolska odbora iz Trebije in Stare Ose-lice. Istočasno se je vršila proslava v Savodnju v Sokolskem domu za tamošnjo dvorazredno narodno šolo. — Po.mladek Rdečega križa v Tre-biji je 5. t. m. pod vodstvom učiteljstva priredil lep Miklavžev večer, na katerem ie bilo obdaro-vanih okrog 100 otrok z raznimi darovi. Pcsetili so ta večer v obilnem številu tudi odrasli, starši otrok, in drugi. Za res lepo priredtev gre zahvala vsemu učiteljstvu, v prvi vrsti upravitelju j g. Krapšu in njegovi soprogi, nadalje gdč. Pav-; čevi in vsem, ki so se odzvali z darovi. Tudi igrica je prav ugajala. Želeti je le, da bi se slirne prireditve večkrat priredile, s čimer bi se PRK i
Nudite suojcem srečo!
Za božič in novo leto naj bo v vsaki družini med
—	darili tudi srečka državne razredne loterije. —• Srečke se dobivajo pri vseh podružnicah „ Jutra" in
—	v oglasnih oddelkih ,, Jutra" v Ljubljani. —
Zadružna hranilnica, z. z 0.2., Ljubljana, 5u. Petra cesta 19
tudi gmotno podprl, da bi še laže vršil svoje človekoljubno delo. — Sedaj se prične z napeljavo električnega voda v vasi Trebijo in Pod-goro za razsvetljavo in tudi za pogon raznih strojev. Ta napredek je toplo pozdraviti in gre vse priznanje večini vaščanov, ki je pokazala zmisel za napredek in se ni strašila godrnjanja posameznih nasprotnikov elektrike.
ZAGORJE 08 SAVI. Na dan sv. Barbare je slavila rudniška godba tudi časten jubilej dveh svojih godbenikov. Pred 40 leti sta pristopila b godbi Vinko Venger in Ivan Barej. Več sto tova-. rišev sta odtlej že spremila k večnemu počitku. Na neštetih prireditvah sta gostovala in 40krat praznovala rudarski praznik. G. Venger je prejel od TPD nagrado za 401etuo službovanje kot strojnik. G. Barej, po rodu iz Vidma (Udine), ima svoj instrument že 57 let v rabi. Jubilantoma čestitamo.
ZAGORJE. Naši rudarji so v nedeljo proslavili praznik svoje zaščitnice sv. Barbare. Velika skupina rudarjev iz Kisovca je v sprevodu z rudniško godbo ponosno prikorakala pred rudniško ravnateljstvo in nato skupno z uradništvom in ravnateljem nadaljevala sprevod v cerkev. Na povratku se je sprevod ustavil pred bratovsko skladnico, kjer je godba za:grala staro rudarsko himno. Nato se je v rudniški restavraciji vršila zakuska, ki jo je priredilo ravnateljstvo. Rudniška godba je pod spretnim vodstvom Godine prav lepo zaigrala. Zastopnik rudarjev je nazdravil g. ravnatelju in ga prosil, naj po očetovsko skrbi za rudarje, ki preživljajo težko krizo. Gospod ravnatelj je omenjal svetovno krizo, ki je prizadela tudi rudarje. Njegova iskrena želja je, pomagati delavstvu in bo storil vse možno za ublažitev težavnega položaja.
BIZELJSKO. Tukajšnje Sokolsko društvo je praznik uedinjenja in obenem sokolski praznik proslavilo na najsvečanejši način. Zvečer na praznik uedinjenja ob 7. je b:'la slavnostna seja in zaobljuba novega članstva, nakar je starosta brat
Pečnik vsem navzocnim obrazložil pomen svečanosti in zaobljube članstva. Ob 8. se je pričela telovadna akademija, ki se je na popolno zadovoljstvo vseh navzočnih obnesla prav dobro. Po telovadni akademiji se je pričela deklamacija šolskih otrok, katere j? občinstvo pozdravljalo z burnim ploskanjem. Po končanem programu je sledila prosta zabava, ki je trajala do ranih jutranjih ur. Samo žal za tako prireditev, da je bila tako slabo obiskana. — V nedeljo 7. t. m. je priredil Sokol Miklavžev večer, ki je bil prav dobro obiskan. Popoldne ob 15. je bila razdelitev daril med šolsko mladino, zvečer ob 20. se je pa pri-čfela veselica za odrasle z obilnimi šaljivimi točkami, katerim je sledil tudi Miklavž s svojo pridigo, ki je spravila vse goste v prijetno razpoloženje. — Dne 31. t. m. namerava Sokol prirediti Silvestrov večer.
KONJICE. Predzadnjo soboto iu nedeljo je igrala deca konjiškega Sokola Zolnirjevo igrico «Grudica pod vodstvom sestre Režabekove. Doslej se je že igralo pri nas dosti otroških iger, ali nobena še ni bila tako dobro podana. K dobremu uspehu so mnogo pripomogli tudi sestra Pernatova in brata Schell in Wagner. — Predzadnjo nedeljo se je vršil celodnevni vaditeljski tečaj za deco in naraščaj. Vodil ga je župni delegat iz Maribora br. Lavrenčič. Tečaju so prisostvovala vsa društva iz Dravinjske doline. Pokazala se je potreba, da bi se vršili v Konjicah večkrat sokolski tečaji za vsa okoliška društva. — Zveza kulturnih društev v Mariboru priredi 21. t. m. v telovadnici deške osnovne šole v Konjicah celodnevni gospodarski tečaj, ki se prične ob 9. zjutraj. Predavali bodo strokovnjaki iz vseh panog gospodarstva, zlasti o uporabi umetnega gnojila in o sadjereji. Tudi se bo predvajal poučni film. Vstopnine ne bo nobene. Priporoča se obisk!
SV. TROJICA V HALOZAH. V ponedeljek 8. t. m. je bila v naši farni cerkvi blagoslovljena podobica male sv. Terezije. Še bolj okrašena bo
Še je hodil s širokimi koraki po travi. Nato je mahoma pričel ukati. Spočetka je vriskal komaj slišno, presekano. Nato je zaukal visoko in zategnjeno ter naposled zjtskpovikal. Kakor bi se zbal lastnega glasu, se je prihrulil in skokoma oddirjal v noč.
Naslednje jutro je umrl v Zaseki berač Repca.
«Vedele smo, da bo nekdo umrl !> so s: pripovedovale stare ženice, ki so slišale Cičkovo ukanje. Trdile so pa, da je ponoči ukal čuk in prišel naznanit beračevo smrt.
Svatovanje.
Andrej je zaman pričakoval odgovora od Van-de. Postal je zamišljen in otožen. Najrajši je postopal sam okoli. Mnogo je hodil po polju in sanjaril. Spomnil se je, da je postal tak kakor tedaj, ko se je kot petnajstleten študent zagledal v vitko plesalko na vrvi, ki je potovala skozi njegovo domače mesto.
S svojim očetom ni Andrej nikoli več govoril o Vandi.
Tudi oče ni sinu dekleta omenil. Mislil je, da ga bo mladenič ubogal in dekle pozabil.
Andrej pa poštarice ni mogel pozabiti Vedno pogosteje je mislil nanjo. Ker je hotel kmalu spet Vando videti, je moral kmalu spet v Za-seko. Sklenil je govoriti s stricem Ferjanom in se z njim posvetovati. Čeprav je bil Ferjan preprost kmet, ga je nečak vendar zelo čislal in spoštoval. Njegovo naravno inteligenco je višje cenil
kakor priučeno modrost marsikaterega izobraženca.
Ko je torej šel čez nekaj dni v Zaseko, je našel Ferjana doma pri delu.
Ferjan ga je že od daleč zagledal. S trdim platnenim predpasnikom si je obrisal raskavo desnico in jo ponudil svojemu nečaku:
«Prav, prav, da si spet enkrat pri nas! Boš kaj novega povedal! Saj Skalarjevi običajno ne hodile brez opravka okoli nas!»
Odšla sta v hišo. Zasedla sta mizo in se pričela meniti. Ferjan je prinesel šilce domačega brinjevca in trdo posušeno klobaso.
Andrej «i je postregel. Kakor mimogrede je vprašal strica, ali ima poštarica kakega fanta.
Ferjan mu je takoj zanikal. Povedal mu je tudi, da je spočetka gledal zanjo njegov Šimen. Pa se je izpametoval. «Kmet naj vzame kmetico b je zaključil Ferjan.
Andrej je zdaj omenil, da je Vanda tudi njemu všeč, da bi si rad pridobil njeno naklonjenost. Pripomnil je takoj, da se oče protivi. Stric je nejeverno zmajal z glavo: «Čudnol Martin je vendar pameten in uvideven mož! Ne vem, zakaj brani. Vidva bi pač lahko postala srečna! Kolikor sem videl, je ona mojemu bratu všeč, dobro se razumeta in rad se je pogovarjal z njob
Ferjan mu je obljubil, da bo sam govoril z Martinom in ga skušal omehčati. Pripomnil je: I <'Je pač trda gorenjska korenina, ki povsod ] kaže tiste grče, s katerimi je večen križ, da jih
ogladiš!»
Na kosilu pri Ferjanovih je sedel Andrej poleg Vande. Prijazno se je z njim pogovarjala in ves blažen je bil.
Popoldne sta bila nekaj hipov sama. Znova ji je pričel govoriti o svoji ljubezni.
Ni ga naravnost zavrnila. Prosila ga je, naj nekoliko počaka, češ, da mu bo že odgovorila.
Vanda je bila dobrodušna in nepokvarjena. Ker je vedela, da je Andrej pošten, ji je bilo kar hudo, da bi ga naravnost zavrnila. Pričela je resneje premišljevati o njem. Toda čim bolj je mislila, tem bolj je bila prepričana, da ne čuti do ujega prave ljubezni.
Ferjan ji je često omenil svojega nečaka. Hvalil ga je in nikoli ni pozabil omeniti, da je malo tako poštenih in odkritih značajev.
Vanda si je dejala:
<rMorda se ga le privadim, saj mi ni 7opern?»
Pisati mu vendarle še ni hotela. Čakala je. Upala je, da bo izsledila polagoma v sebi zanj druge občutke.
Na Ferjanovem so se pa pripravljali za svatbo.
Šimen je poštarico že dokaj pozabil. Ne, ni je pozabil, pač mu je pa vstal v srcu drugačen občutek. Še vedno je Vando rad videl. Kakor nekaj popolnega in lepega se mu je zdela, nekaj, za kar je vedel, da ne bo nikoli njegovo. Svojo zdravo, človeško ljubezen je zdaj poklonil spet Kati ici, ki je, vsa srečna, komaj čakala, da pride k Ferjanovim ia uilaJo.
naša farna cerkev za božične praznike, ^o bo že stal v njej krasen vel k kip Srca Jezusovega, za katerega smo zbirali že pred tremi leti in nabrali lep znosek. Lepa hvala našim dobrosrčnim fara-nom, posebno pa g. župniku, ki se mnogo trudi, <Jn Ho kip tako hitro nabavljen.
rUŠTANJ. (S m r t n a kos a.) K večnemu po" tku smo nedavno sprem li na tragičen način preminilo Berto Bribernikovo s To'siega vrla. Komaj 19 pomladi ji je bilo usojenih. Mnogo ljudi, zlasti žen in mater, od blizu in daleč, jo je prišlo kropit. Rosne so bile vse oči, ko se je ltrsia z zemskimi ostanki pogreznila v hladno zemljo in ko je delavska godba z jeklarne zadnjikrat zasvirala v slovo žalostinko.
PTUJ. Mestno kopališče v Ptuju razglaša, da je parna kopel odprta tudi preko zime, na kar se cenjeno občinstvo, posebno iz okoiice, izrecno opozarja. Pred prazniki bo kopališče odprto polog običajnih dni tudi v ponedeljek, tor; k in sredo pred božičem in v ponedeljek, torek in sre lo pred novim letom.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU. Na Štefanovo in fine 28- t. m. priredi tukajšnje gasilno društvo božično igro v štirih dejanjih <Petrčkove poslednje sanje». Komur je le količkaj znana igra, prav gnt< vo ne bo izostal, kajti igr ca je vsebinsko tako lepa in obenem tako ginljiva, da gledalcu nehote privabi solze v oči.
Sejmi
19.	decembra: Teharje.
20.	decembra: Brežice;
Tedenski tržn! pregled
ŽIVINA. Na prejšnjem ljubljanskem živinskem sejmu so se prodajali za kilogram žive teže: voli I. po 9 Din, voli II. po 8 Din, voli III. po 7 Din, krave, debele, po 4x0 do 6-50 Din, krave, klobasarice, po 3 do 3 50 Din, teleta po 10 do 12 50 Din. Prasci za rejo so se trgovali po 160 do 3C0 Din.
ŽITO. Na ljubljanski blagovni borzi so ponujali (za 100kg; postavljeno na slovensko posiajo): pšenico, baško, po 177 50 do 207-50 Din, t u r -š č i c o, baško, umetno sušeno, po 142-50 do 145 Din; moko «0» po 330 do 335 Din.
Kmetijski pouk
OBIRANJE PESNEGA LISTJA.
Obiranje pesnega listja je pri naših malih posestnikih v navadi. Smatrati ga moramo kot n.'' ako pomoč, če smo v stiski za krmo.
Na velikih posestvih tega ne poznajo, ker je tako obiranje škodljivo. Z obiranjem listov po-sezamo v življenje pesne rastline in slabimo njeno rast. Pesa začne zaostajati v rasti in se ta škoda toliko bolj pozna, čimprej se lotimo ob-trgavanja. Iz življenskih ozirov moramo tedaj o'vranje obsojati.
Ne pa iz gospodarskih.ozirov! S stališča gospodarstva je obiranje lahko upravičeno, posebno ob času, ko zmanjkuje potrebnih krmil za svinje, kar se v poletnem času navadno dogaja. Ka našem malem posestvu smo prisiljeni, pomagati si z obiranjem pesnega listja v takih primerih.
Ca obiramo peso, imamo od nje dvojen pridelek, prvič v zelenih listih in drugič v koreninah. Seveda jo smemo obirati le do gotove meje, kar se pa pri nas rado prezre. Napake takega ravnanja se kažejo v tem, da jo začnemo prezgodaj obirati, da jo preveč obiramo in predolgo časa. Upravičeno je obiranje le v tem primeru, če n- ••- obrano perje za krmljenje svinj več zaleže k ' or znaša pozneje izpadek v teži pridelanih kop> lin, oziroma kolikor znaša končna vrednost rn. ujšega pridelka. Če je stiska velika, si moramo tudi ne glede na to pomagati z obiranjem ' tja. Žal, da se to pri naših malih posestnikih in svinjerejcih prerado dogaja.
Da ne oškodujemo preveč pesnega pridelka, je •/«Četi z obiranjem v poletnem času, ko je pes- že močno razvita in se je začelo krajno jistj.v pobešati in v pecljih lomiti. Takrat je čas, da začnemo peso obirati. Tudi je ne smemo preveč obrati, če hočemo, da nam bo pesa dobro obrodila. Na noben način ji ne smemo puščati samo prr srčnih listov, kakor se to pogostoma vidi. Tako morno obiranje je skrajno škodljivo in se toliko 1)0'j maščuje, kolikor slabši so ostali pogoji za njeno rast (kakovost zemlje, gnojenje, obdelovanje itd.).
Za pravilno obiranje pese je treba previdnih rok. Dobro gnojena in močno rastoča pesa se laž( močneje obira kakor slabo rastoča. Obtrga-vati pa je načeloma ie ob kraju rastoče listje.
Cene tujemu denarju
Na zagrebški borzi smo dobili v valutah: 1 dolar za okrog 56 Din;
v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 7S3 57 do 798-57 Din; 100 nemških mark za 134575 do 134875 Din; 100 madžarskih pengov za G8G'S8 do 989 88 Din; 100 italijanskih lir za 29480 do 298-80 Din;
1 dolar za 56"27 do 56*47 Din; 100 francoskih frankov za 220 95 do 22295 Din; 100 češkoslovaških kron za 167-17 do 167 97 Din.
Vojna škoda se je trgovala po okrog 427 Din, investicijsko posojilo pa po okrog 86 Din.
Kratke vesti
= Društvo kmetijskih strokovnjakov Dravske banovine je imelo v nedeljo 7. t. m. v «Zvezdi» v Ljubljani letno skupščino. Zborovanje je vodil dosedanji predsednik, kmetijski svetnik g. Viljem Rohrman. Skupščina je poslala vdanostno, oziroma pozdravno brzojavko Nj. Vel. kralju, ministrskemu predsedniku generalu Zivkoviču, kmetijskemu ministru dr. Šibeniku in banu dr. Marušiču. Izvoljen je bil nov odbor. V predsedstvu so: Ivo Sancin, bivši načelnik oddelka za kmetijstvo (predsednik); Franjo Kafol, Peter Miovič in Josip Sustič; v odboru pa Ivan Bre-celjnik, Franc Malasek, Ivan Pipan, Ludovik Ru-pelj, inž Josip Teržan in Franc Trček. Za častnega člana je bil izvoljen kmetijski svetnik gospod Viljem Rohrman. Na skupščini se je razpravljalo o raznih stanovskih vprašanjih. Članarina se je znižala na 20 dinarjev. Izpremen;la so se tudi pravila v toliko, da so lahko redni člani društva ne samo kmetijski strokovnjaki z visoko, srednjo ali nižjo kmetijsko šolo, temveč tudi ugledni praktični kmetovalci in javni delavci na kmetijskem polju. Ta določba ima namen, združiti vse resne delavce, ki jih naše praktično kmetijstvo tako zelo potrebuje. Na ta način hoče društvo uediniti vse sposobne moči v svrho zaščite kmetijsko-strokovnih interesov in tovariškega dela za ugled in dvig kmetijske stroke. Tako se otvarja široko delovno polje, ker se ustvarja tudi društveni in duševni stik med šola^imi in ne-šolanimi strokovnjaki. Toplo pozdravljamo ta korak najstarejšega društva kmetijskih strokovnjakov, ki dokp-uje življenjsko zrelost in resno voljo za skupno delo v narodu za narod. Priporočamo vsem interesentom, ki so prežeti od ljubezni do kmetijstva ali ki želijo postati člani tega društva, naj se prijavijo društvenemu tajništvu (kmetijskemu referentu v Kranju).
= Cene na vinskem sejmu v Ivanjkovcih. V torek 10. t. m. je vinarska zadruga Jeruzalemčan v Ivanjkovcih priredila svoj vinski sejem z razstavo, 69 vinogradnikov je razstavilo 150 vrst vina v skupni količini 49C0 hI, in to letnikov 1927. do 1929. Sejem je bil prav dobro prirejen, le vreme je bilo skrajno neugodno. Prišlo je precej zanimancev, sklenile pa so se tudi nekatere kupčije, dočim so druge še v razgovorih. Kolikor je prišlo do kupčij, so se cene gibale za letnik
1930. od 4-50 do 8 Din, za letnik 1029. pa od 7*50 do 10 Din. Sejem, ki je bil šesti- po redu, je otvo-ril ptujski sreski načelnik dr. Vavpotič, od ban-ske uprave pa je bil navzoč vinarski referent inž. Ivo Zupanič. Otvoritvi sta prisostvovala tudi sreska kmetijska referenta gg. Zupane in Žnida-rič. Na razstavi je bilo m goče ugotoviti, da se je letošnje vino prav dobro razvilo in je boljše, kakor se je prvotno pričakovalo. Razstavljena so bila vina, ki obetajo res najboljše. Komisija, ki je vina ocenila, ni imela povoda, da bi kako vrsto vina izločila. Vsa vina so bila iz ormoško-ljutomerskih goric.
= Dvodnevni kletarski tečaj, na katerem se bodo obravnavala vsa važnejša kletarsks opravila praktično in teoretično, bo v dneh 2. in 3. januarja v banovinski trsnici in drevesnici v Kapeli, pošta Slatina Radenci. Oddaljeni posetniki tečaja dobe prenočišča in podporo za prehrano. Tozadevne prijave je vposlati čimprej upravi zgoraj navedene trsnice in drevesnice.
DOMAČE NOVOSTI
*	Božična številka «Domovine» bo izšla v zelo povečanem obsegu in s pestro vsehiiio. Dopisnike opozarjamo, da izide list prej kakor običajno.
*	Z novo povestjo «Dedinja treh gradov> pričnemo prihodnjič. Vsebina povesti je izredno napeta in je bodo vsi naši čitatelji veseli.
*	Zanimanje za knjige Vodnikove družbe je tako veliko, da je prva nnklada «Vodn kove pra-tike> že pošla. Ker pa je povpraševanje po knjigah Vodnikove družbe še vedno veliko, se je družben odbor odločil, da priredi drugo izdajo «Vodnikove pratike», ki iz de v kratkem. Druga izdaja bo seveda obsegala samo nekaj sto izvodov. Kdor bi torej še hotel imeti letošnje knjige, naj se nemudoma prijavi odboru po dopisnici ali pa najbližjemu poverjeniku in pošlje članarino v znesku 20 Din (odnosno 27 Din po pošti), ker sicer kesneje knjig sploh več ne dobi. Razpošiljanje knjig se je zaključilo in poverjeniki imaio letošnje knj:ge že v rokah.
*	Novi armijski generali. Z ukazom Njeg. Vel. kralja so napredovali v čin armijskih generalov divizijski general': predsesdnik vlade Petar Živkovič, Radoslav Stanojlovič Voiislav Tomic, Dri-gomir Stojanovič in Ljubomir Mirtič.
*	Odlikovani so bili: z redom jugoslovenske krone III. stopnje dr. Bogumil Vošnjak, z istim redom IV. stopnje dr. Alojzij Goričan •> Celju in z istim redom V. stopnje Albin Koman v Viž-marjih.
*	Davek na neoženjene moške in davčna oprostitev za velike družine. Kralj je podpisal zakon o davku na samce in o davčnih oprostitvah za družine, ki imajo devet in več otrok. Zakon o davku za samce določa, da morajo plačati tako zvani samski davek vsak samec, star nad 30 let, vsak ločenec in vdovec, če stalno stanuje v mestih ali krajih s sedežem sreskega poglavarstva in je tam zadolžen z davki. Vdovci plačajo ta davek, če so brez zakonskih otrok, ločenci pa samo tedaj, če je zakon sodno ločen in če nimajo zakonske dece, odnosno niso obsojeni na vzdrževanje žene in otrok. Davčna obveznost se pričenja s 1. januarjem onega leta, v katerem izpolni obvezanec 30. leto starosti, in preneha z izpolnjenim 60: letom starosti ali pa če se medtem oženi. Davka na samce so oproščeni samo duhovniki, ki jim cerkveni predpisi prepovedujejo ženitev, nadalje oni, ki zaradi cerkvenih ovir ne morejo stopiti v zakon, aktivni vojaki, podoficirji in nižji oficirji, obsojenci za dobo kazni, nadalje tujci in osebe, ki po državljanskem zakoniku niso. sposobne, da bi same upravljale svojo imovino, in naposled popolni invalidi. Plačevanja davka so oproščene tudi osebe, ki so v službenem odnošaju (delavci in nameščenci), če njihovi dohodki ne znašajo več ko 2500 Din. Davek na samce se odmeri na
osnovi zemljiškega davka, hišnega davka, rent-nega davka in pridobnine. Odmerja se obenem z davčnim razporedom in znaša za samce od 30. do 35. leta 50 %; od 35. do 40. leta 40 %; od 40. do 50. leta 25 %; od 50. do 60. leta 10 % od-nosnega davka. Oseb, ki imajo kakršnekoli dohodke od tantijem in podobnega, plačajo od tega še poseben samski davek po starosti. Samci, ki So v službenem odnoŠaju (nameščenci, delavci), plačajo na ime tega davka po letih starosti 50, 40, 25 in 10 %. Občine morajo odslej poleg običajnih rubrik splošnega popisa davčnega obveznika navesti tudi, ali je davkoplačevalec samec, vdovec, ločen in točho starost. Za vestno izpolnjevanje teh predpisov so odgovorni obč'nski organi'po zakonu o neposrednih davkih. Obvezniki sami so dolžni prijaviti vsako' izpremembo davčnemu uradu. Osebe, ki plačujejo uslužbenski davek, plačajo samski davek obenem s tem davkom ih so poslodajalci odgovorni za točno plačilo. Proti odmeri tega davi:a je dopustna pritožba po obstoječih davčnih predpisih. Plačevanja neposrednih davkov in vseh doklad, ki se odmerjajo na podstavi tega davka, se opraščajo osebe, ki imajo devet ali več živih otrok, in osebe, ki so imele vsaj nekaj časa deset živih otrok. Oprostitev velja od 1. januarja 1931. dalje, odnosno od 1 januarja prihodnjega leta, v katerem je bil rojen deveti, odnosno deseti otrok. Pravico do te oprostitve mora uveljaviti vsak.sam s potrebnimi dokazili pri pristojnem davčnem uradu'. Oprostitev:preneha s smrtjo davčnega oprošoen-ca in so njegovi pravni nasledniki dolžni, njegovo smrt pravočasno javiti davčnemu uradu. >
*	Zabra/ia vseljovanja v Zedinjenei državni Izseljenski odbor rep;ezentac'jskega doma v Zedi-njenih državah je sprejel predlog, da se za dobo dveh let zabrani vsakršno vseljevanje v Zedi-njene države.
*	Brazilija je prepovedala priseljevanje. Po vesteh iz Rio de Janeira bo braziljaka vlada v kratkem izdala odredbo o začasni prepovedi priseljevanja v svrho zaščite domačega prebivalstva in ublaženja gospodarske krize. •) r, .'.,.•
*	Opozorilo izseljencem. Izseljenski komisa-rijat v Zagrebu objavlja: Minister socialne politike in narodnega zdravja je razveljavil pabira* nje tako zvafte po\ratniške glavaiine ttolhrje), ki so. jo morali plačevati n;> našii meji frseijettci, Vračajoči,se v domovino. M;jogi< izseljenki«se pr'teže vati;-da morajo plačdvatrto takso 'zli dovoljenje prihoda na domača tla. Pritoži-e so bile tem bolj umestne, ker je bila takfea visoka. Odlok ministrstva socialne politike, in narodnega zdravja ima namen, podpirati vračanje naših :zseljen-cev in ga bodo gotovo z veseljem pozdravili vsi oni, ki se nameravajo vrniti.
*	Pravijo, da bomo ime i letos hudo zi.no. O letošnji zimi prerokujejo ne :-l;i strokovnjaki po. prirodnih pojavih, da bo budn, kaker je bila predlanska. I ravijo, da so veliki snežni zameti eden znakov bližajoče se n rz!e z me. Tudi ostali pojavi, kakor na primer, da so se razn« živali zakopale globoko v zemljo kakor pred dv va letoma, dočim so lani preži; ovale tik pod zemeljsko skorjo, kažejo na ostro zimo.
*	Znižanje cen. Kar kmečko ljudstvo dandanes najbolj razburja, je prevelka r, z k a med cenami kmetijskih pridelkov in cenami vsega tistega blaga, ki ga mora kmet kupovati. Kme;.'e v ljutomerski okolici so šegi i že po samopomoči:
koljejo svinje in razprodaja;o me:;o po It Din kilogram, v mesnici pa strne 16 Din. Govedina brez kosti stane £0 l in, te etina 26 Din.
*	Veliko obrtniško zborovanja v Središču ob Drari. V nedeljo 28. t. m. bo priredila Zveza obrtniških dru.tev Dravske banovine v Celju veliko obrtniško zborovanje v Središču ob Dravi. Zborovanje ie namenjeno v prvi vrs>i društvom iz območja fered šča, Sv. Bolfenka pri Središču, Eeltincev, Ljutomera, Ormoža in Ptuja.
*	Od.acvi i,.za časa bivšega oblastnega odbora, Pretekli četrtek se je vršila ol ravnava pri deželnem sodišču v Ljubljani proti Lovru Tel-banu, posestniku na Savodnju, občina Oselica v Poljanski dolini, zaradi klevete bivšega oblast-
nega odbora. Pred približno dvema letoma so napravili kmetje poučni izlet na Bavarsko. Bivši oblastni odbor je podelil podpore v ta namen le gotovim pristašem bivše SLS. To pristransko početje je g. Telban ožigosal na najvišjem mestu. Oblastni odbor z g. dr. Natlačenom m čelu se je čutil žaljenega zaradi tega in je zadevo ovadil sodjšču. Pri obravnavi je bil g. Telban oproščen, češ, da je bil upravičen k taki pritožbi. G. Tel-bpna je zastopal g. dr. Volk.
*	Lovska čuvaja streljala na posestnika, ki je zašel v tuj revir. Preteklo soboto je'lovil bogat posestnik, 36letni Peter Kuhar iz Vonfp&rškega izpod Šenturške gore, občina Cerklje, v gozdov h svojega lastnega revirja.' Zasledoval''je srnjaka, ki ga je opazoval že precej časa. Posrečilo se mu je, da ga je' obstrelil. Toda strel ni dobro zadel in srnjak mu je ušel. Kuhar je šel za' njim, dokler ni zašel iz svojega revirja v revir, ki spada že h kamniški občini. Tain sta ga zalotila dva lovska čuvaja ond,otnega lova. Ker se posestnik ni njun klic ni hotel ustaviti, sta začela streljati nanj. Streljala sta mu naravnost v nogo. Kuhar se je z Trudil na tla in začel krvaveti. Ker ga noge niso več nosile, ni preostajalo lovskima čuvajema drugo, kakor da sta ga naložila na rame in nesla na njegov dom. Kuhar je seveda moral takoj v posteljo; Poklicati pa ni hotel riobenejra zdravnika, čeprav je najbližji zdravnik nedaleč v Cerkljah.-Ker so postajale bolečine vednb hujše,,so ga morali prepeljati s sanmi v Cerklje, pa ne'k •.zdravniku,'atnpnk so telefonirati' naravnost v Kranj po reševalni avto, ki ga je odpeljal takoj v ljubljansko bolnišnico. Najbrž bo ob desno mogoj j	•: '-•	'•'	t'!
*	Poziv dediču neznanega bivališča. P<sesti1ik Jožef Jilršič v'Prošnji vasi je 28. aprila letos' umri. Poslednja^ volja se.ffe našla, pa ni veljavna. Okrajrftt's0dišč& v Kostanjevici poziva Katarino Gorenčevo,'rojeno Juršičevo, kfitere bivališče sodišču ni znano, naj se v teku enega leta zgiasi pri omenjenem sodišču. Po tem roku se bo Obravnavala zapuščina z Ostalimi dediči.
*	VcFranem tu s? i ni mnego dela. Te'dni se je pripeljalo preko Jesenic v LJubljano iz? Francije osein delavcev, 1« so cd li tja pfed tedni s trebuhbni za •kruhom: Vseh osem se je glasilo na policiji, kljfi zmanjkalo jim je denarja' na-daljuo vožnjo. Delavci' so pripovedovali, d,a v Franciji • niso1 mogli dobiti nikakega deli, ker tudi tam'vla^a precejšnja brezposelnost.
*	Pobijanje draginje v Zagrebu. V soboto se je v Zagrebu vršila prva seja občinskega odbora za pobijanje'draginje. Razpravljali so o vprašanju cene khiha in peciva. Bile so določe.ie naslednje cene: za beli kruli 4 Din kg, za polbeli 3 50 Din, ža črni kruh'3'50 D'n. Cene peciva ostanejo neizpremenjene.
*	Nesreča ali samomor. V Šikolah pri Prrger-skeni so našli na odcepu železniške proge med tirnicami truplo brez glave in nog. Po cgledu so dognali, da je mrtvec 21 letui kmetiški mladenič Alojzij Prenzelj. Ali gre za nesrečo ali samomor, še ni znano.
*	Strašna smrt železničarja. Predzadnjo sredo dopoldne.se jje pr petila na zagorski oestaji si rasna snivtn^ nesreča, katere žrtev je bil 381etni nadzornik železniške proge g. Anton Kolarič iz Trbovelj. Zjutraj s. prvim vb.kcm se je pripel j I Kolarič iz Trbovelj v službo na zagorsko posi-.Jo. Po raznih opravilih se je hotel odpeljati s službenim kolesom nazaj proti Trbovljam. Počakati bi imel še na prihod vlaka C66. Nesrečni nadzornik pa je bil najbrž tako zamišljen, da ni po-čakal na prihod vlaka in se je odpeljal po levem tiru baš v času, ko je vlak 666 že vozil proti postaji. Komaj je prevozil kakih 100 metrov, se je pred mostom pripetila nesreča. Ker je precej deževalo, je imel Kolarič razpet dežnik in ni dovolj gledal i a progo pred seboj. Naenkrat se je znašel pred strojem. Lokomotiva je zgrabila kolo ter ga strla pod seboj. Kolariča je pri sunku najprej vrglo nazaj, naenkrat pa je tudi on prišel pod kolesa lokomotive, ki ga je vlekla pod sebej kakih 20 metrov. Ko so vlak ustavili, je Kolarič živel še kakih pet minut. Bil je strašno poškodo-
van in je bila zlasti glava vsa razbita. Ko je prišel zdravnik g. dr. Grum, je ponesrečenec že izdihnil. Anton- Kolarič je bii doma iz ptujske okolice ter je služboval pri železnici že 12 let. Zapustil je ženo in nepreskrbljenega otroka.
*	Nenavadna nesreča. Nedavno so cerkev v Sodražici prenovili. Pred sedmimi leti so farani kupili nove zvonove; ker pa niso imeli denarja, da bi prenovili tudi leseno ogrodje, na katerem vise zvonovi, so jih obesili na staro že načeto tramovje. Zlasti prečno tramovje je že trohnelo. Pred mesecem je opazil tudi cerkovnik, da se je hlod, na katerem je visel največji zvon, precej vdal. Temu pa ni nihče pripisoval veqe važnosti. Zato je prišlo do nesreče. Ko je cerkovnik zvonil, se je prečni hlod z velikim trusčem prelomil in veliki zvon je padel na obok zvonika ter potegnil za seboj tudi mali zvon, ki je padel ob uro in jo močno poškodoval. Veliki zvon se je ubil in je škoda velika.
*	Nesreča pri razstreljevanju granita. Iz Ribnice na Pohorju pišejo: V granitolomu Res & drug v Hudem kotu se je zgodila te dni huda nesreča. V višini dobrih 10 m so vrtali minerji na majhnem prostorčku živo skalo. Pri te n delu je 471etni delavec Franc Mrakič vrtil sveder, na katerega sta dva druga aela\ca tolkla s težkima kladvoma. Hoteli so izvnati dolgo luknjo, v katero bi nasuli smodnika Iz neznanega vzroka pn se je odluščila visoko nad dehvci manjša ska-lica, ki je padla sedečemu Mrakicu ra levo nogo in mu jo nad. kolenom prelomila. Ponesrečenca so prepeljali v bolnico v Mariboru.
*	Dekle poii vozom. Neki vozii.il: je pusl l vprežen vqž. brez nadzorstva prfd neko gostih o v Domžalah. Konja sta se nenadoma splašila i a zdirjala po .cesti. Nasproti prihajajoča 24Ietna delovodka v neki tovarni v Domžalah, Anica Obiakpva, se je hotela umakniti. Ni bila pa zado. sti urna in konja sta jo podrla, zraven pa jo je po.vozil še voz. Oblakovo so prepeljali v ljubljansko, bjplrjito,
*!PoS*r njt*>jKiIil donji. V.prijavnem Gabrnii u pri PoljčiHiafl je nastal -ogenj v hiš h i bivše; a oskrbnika pod ružn eč šejitjti. ke kmetijske šola Ivana -Vergleza. Ljadja so sicer pritekli"; na pomoč, a nišo mogli več pomagali. Zgorela je hiša in vse v njej. Rešili so le svinjo. Žalostno je tudi to, daje'priMa prav ob istem času domov hčerka, ki'slu iS v Zagrebu, in je tudi njej vser-zgorelo. Uboga družina, ki si je hišico kupila preti tre ni leti, je sedaj brez "strehe, obleke in živeža. Potrebna je-nujne pomoči.	. c .i
*	Huda nesreča pri delu. Delavec Kiirel Bre-gar, zaposlen pri podjetju Dukič in e rug v Trbovljah;1 je prišel z roko med kolesje bagra, ki mu js odtrgalo vse prsle in del dlani na roki. Poškodba je ze-lo huda.	■ «
*	Smrtna nesreča pri dolu. Preteklo soboto se je zgod la na nakladalni rampi i. ..oveljsk? ce* mentarne strašna nesreča. Centent^ma je opremljena z najmodernejšimi napravami, zato sedaj ni treba več prevažati cementnih vreč po d< Igi •pr&gi od cementarne do rar.ip ■ v . vozičkih. Posebna naprava na stisnjen zrak piha proizvedeni cement v vel ko betonsko napravo, kjer se poltem polnijo cementrie vreče. Od tam se odpravljajo napolnjene vreče s transniisi sko napravo v vagone. Pri tem dehi je bii zapeslen 25!e'.nl delavec Ivan Drofenik. Na nepojasnjen način ga je zgrabila transniisijtka naprava in ca potegnila med kolesja. Na slrašen krik ponesrečenca so prihiteli njegovi tovariši, ki so ustalili pogon in rešili ponesrečenca izmed 1: le Ja. Poklican je bil reševalni voz, da odpelje nesrečnika, ki ga je stisnilo kolesje Čez prsi in' t'- uh, v rudn -ko bolnico, toda ponesrečenec jo že med transportom podlegel hudim poškod iani.
*	Utopljenec najden na Fužinah. Pred dnevi je naplavila Ljubljanica na Fužinah pri jezu moško truplo, ki je ležalo v vodi poldrugi mesec. Neznani utopljenec je moral biti star okrog 60 do 65 let. Imel je velike sive brke. Istovetnost neznanca, ki je bil pokopan na pokopališču pri Devici Mariji v Polju, še ni ugotovljena.
*Požar na Brnovem. Pretekli pt okrog 2. zjutraj je nastal požar pri posestuici ivlariji Ra-Žičevi na D i novem. Sosedje, ki so v noči opazili ogfnj na strehi, so sklicali takoj vso vas in se lotili gašenja. Posrečilo se jim je ogenj udušiti. Škoda je malenkostna, ker so zgoreli le trami in sredina strehe okrog dimnika.
*	Samomor starke. Te dni so našli v Sori blizu Poljan truplo utopljene starke. Bila je to Franca Šrajeva, po domače Homčeva Franca iz Dobrave pri Gorenji vasi, stara že nad 70 let, ki je pred dobrimi tremi tedni izginila brez sledu. Najdeno truplo je bilo močno nagnito. Starka, ki je živela v skupnem gospodnjstvu z nekim delavcem približno iste starosti, je bila malo slabše pameti. V zadnjem času je začelo posezati v to njeno -skupno gospodinjstvo županstvo na Trati in zahtevalo razdvojitev. Na drugi strani pa je baje še huje vplivalo nanjo, ker ni dobila pri spovedi odveze. Vse to jo je tako potrlo, da ie s prostovoljno smrtjo napravila konec svojemu življenju.
*	Požar v Gaberju. Ko so odprli nedavno zjutraj vrata trgovine Ivana Svetla v Gaberju pri Celju, je puhnil iz trgovine silen plamen. Nemudoma so bili alarmirani gaberski gasilci, ki so bili v nekaj trenutkih na licu mesta in so takoj pričeli gasiti. Posrečilo se jim je požar udušiti že v desetih minutah. Kakor je bilo doslej ugotovljeno, je ogenj nastal najbrž že zvečer zaradi isker, ki so padle iz peči.
*	Mrtev Mojzes v škatli. Na desnem obrežju Drave v Mariboru pod gostilno pri Zvoncu ob Ruški cesti so našli na zelo skritem in težko dostopnem mestu v škatli v papir zavito truplo novorojenčka. Trupelce ima 3 eni dolgo vrezino, znak nas;lne smrti. Ležati je moralo tam že več dni, ker je že v razpadanju. Za brezsrčno materjo se vodi preiskava.
*	Tragična smrt stare delavke. Kovač Ivan Habič, doma iz Čikovca pri Grosupljem, je te dni za Gradom v Ljubljani opazil, da hiti če/ cesto neznana ženska naravnost proti Gruberjevemu kanalu, ženska je na bregu odložila svojo pelerino in neke druge predmete. Nato je stopila na visoko škarpo in se pognala v vodo. Habič je pohitel za njo in opazil, da so neznanko že zagrnili valovi. O zadevi obveščeni stražnik se je podal na mesto, kjer je neznanka skočila v vodo, in našel tamkaj papirnato vrečo, svilno naglavno ruto in črno torbico, v kateri se je nahajalo okrog 2o0 Din gotovine, molitvenik, dva ključa in dva rožna venca. Na papirnati vrečici je bil z okorno roko napisan tudi naslov, ki ga je zapustila neznanka. Iz naslova je bilo razvidno, da gre za 581etno Uršulo Nograškovo, stanujočo na Poljanski cesti. Nesrečnica je izvršila samomor nedvomno v duševni zmedenosti.
*	Požar v Nadgorici. Iz Nadgorice pišejo: Nekoliko vetrovna noč je bila, ko je 11. t. m. ob pol 5. zjutraj nenadoma nastal požar. Požigalec je gotovo hotel uničiti večji del vasi, ker si je izbral dva metra narazen stoječi leseni in s slamo kriti gospodarski poslopji g. Jožeta GregoriČa in ge. Frančiške Koderinanove. Poslopji obeli gospodarjev sta bili do vrha založeni s senom in slamo, kar je imelo za posledico strašen ogenj. Nevarno je bilo za sosedna poslopja, ker je južni veter nosil ogorke na vas. Domači gasilci so pod vodstvom vrlega načelnika g. Josipa Orka ogenj takoj omejili z motorno brizgalno, da se je lahko rešila vsa živina iz hlevov. V tem je prišlo na pomoč tudi gasilno društvo s Črnuč, ki je skupno z domačo ročno brizgalno varovalo sosedne strehe pred ognjem. Posrečilo se je obvarovati hleve in sfanovanske prostore obeli gospodarjev, za kar se je zahvaliti le hitri pomoči gasilcev.
*	IJbegcI umobolnik. Iz umobolnice na Poljanskem nasipu v Ljubljani je te dni pobegnil 261etni umobolnik Karel Gajšek, po rodu iz Maribora. Gajšek je gladko obrit, plavolas in oblečen v rjav letni jopič in črtaste hlače, obut pa v nizke črne čevlje na zadrgo. Govori slabo slovenski in mu bolje teče nemška govorica.
*	Požar na graščini Impolci. Nedavno je nastal večji po/ar v graščini gospoda Bamberga na
Impolci pri Blanci. Poklicali so gasilce iz Blance, ki so prihiteli na kraj nesreče in stopili v akcijo. Gašenje je bilo zelo otežkočeno, ker v bližini ni vode, gasilno društvo pa še nima tako dolgih cevi, da bi lahko črpalo vodo iz Save. Vrli gasilci so morali gasiti z gnojnico, katere je bilo toliko, da so po večurnem napornem delu preprečili širjenje ognja. Pri gašenju so vneto pomagala tudi dekleta in sosedje iz Spodnjega Brezovega pri Blanci. Posestnik g. Bamberg trpi precejšnjo škodo, ker mu je pogorel del gospodarskega poslopja, kjer je bilo naloženega precej sena.
*	Ogromen plaz z Meljskcga hriba. Potniki mestnega avtobusa na cesti Maribor—Sv. Peter so bili te dni v veliki nevarnosti. Prejšnji torek zvečer, ko je peljal redni mestni avtobus iz Maribora proti Sv. Petru, se je tik za njim utrgal ogromen plaz z Meljskega hriba in zdrvel na cesto in v Dravo. Skoro bi bil pri nesreči' zasut tudi avtobus z vsemi potniki. Množina laporja in skal, ki so zdrčale na cesto, je bila tako velika, da je bil za nekaj dni ustavljen ves promet.
*	Dekle pod brzovlakoin. Tragična nezgoda se je 15. t. m. primerila na slovenjebistriški postaji ob glavni progi. Beograjski brzovlak, ki v Slovenski Bistrici ne obstoji, je zdrvel skozi postajo, izpod koles pa se je skotalilo pohabljeno truplo 161etne Gabrijele Špatove, pastorke strojnika g. Pečenka v Slovenski Bistrici. Kolesa so nesrečnici odrezala obe nogi, tako da so jo v brezupnem stanju prepeljali v mariborsko bolnico. Kako se je primerila nezgoda, doslej še ni pojasnjeno. Najbrž je dekle, ki ni vedelo, da brzovlaki na slovenjebistriški postaji ne obsto-jijo, v nepremišljenosti skočilo iz vlaka in prišlo pod kolesa.
*	Tri žaloigrc mladih ljudi. Iz Guštanja pišejo: _ V tukajšnji okolici smo imeli v zadnjih dneh tri i žaloigre mladih ljudi. Komaj 191etna Berta na
Tolstem vrhu se je zaljub la in njena mlada ljubezen ni ostala brez posledic. Ker pa je že od prvega začetka vedela, da izvoljenec njenega srca ne ustreza tradicijam domače hiše in sorod- j stva, je svoje stanje skrivala, kolikor je mogla, in tudi skrivaj je porodila. Pri porodu je izkrvavela, zdravniška pomoč je bila prekasna. — V neki vasici pri Prevaljah si je vzel življenje sin nekega posestnika, ki se je šele pred kratkim vrnil od vojakov. Vzrok obupa je bila nedopustna ljubezen. Nesrečnega mladeniča so pogrešali dva dni in so ga nekega jutra našli na hribčku sredi polja nad našim trgom s prestreljenimi senci.
*	Vlom in tatvina v trafiki. V trafiko Franca Zupanca na Aleksandrovi cesti v Studencih pri Mariboru je prišel ponoči s ponarejenimi ključi lopov in odnesel za okrog 5CC0 dinarjev cigaret, ' kolkov in drugih predmetov. Zjutraj obveščeno orožništvo je takoj uvedlo postopanje in je sum padel na nekega fanta, ki je pred dnevi prišel iz zapora.
*	Sleparstvo. Na banovinski cesti iz Šmart-j nega ob Paki proti Mozirju je prevzel v pod-najem gradnjo škarpe v Soteski Vinko Škarabon, i po rodu iz Primorske. Imel je 20 delavcev, za katere je prejemal predujme, izplačal jih pa ni,! temveč zapravljal denar na lahkomiselni način, j Tako je delavce oškodoval za okrog 8000 Din. Ko pa so mu tla postajala prevroča, je pobegnil, in i sicer najbrž v Italijo. Čudno je, da je bilo oddano delo v podnajem brez vse kavcije.
*	Trgovina z mrliči. V Pančevu je policija aretirala dva možaka, o katerih je dognala, da sta v svoji domači vasi in po okoliških mrtvaš-nicah kradla mrliče. Možaka sta pri zaslišanju priznala, da sta trupla beračev in drugih siromakov, za katere se ob smrti ni nihče brigal, ponoči pretihotapljala nekemu beograjskemu zdravniku, ki jih je potreboval za svoja znanstvena raziskavanja.
*	Vlomilci na poslu. Najemnica Kmetove gostilne na Gosposvetski cesti v Ljubljani Eira Sfi-ligojeva in njena natakarica Antonija Gartnerje-va sta se v eni zadnjih noti nemalo prestrašili, ko sta stopili v pritlično stanovanjsko sobo na dvorišču. Vrata sobe so bila odprta, samo pri-
prta pa so bila tudi druga vrata, vodeča v prodajalno čevljev, ki je last čevljarja Alojzija Zalo-karja. Istočasno sta tudi obe opazili, da je v pro-i dajalni vse narobe, znak, da so bili malo prej v lokalu vlomilci. Gartnerjeva je takoj odhitela k stražniku in mu prijavila tatvino. Stražnik si je ogledal stanje in takoj nato je bil o tatvini obveščen trgovec Zalokar. Prihitel je v trgovino in ugotovil, da so tatovi odnesli okrog 20 parov čevljev, največ gojzerjev. Tatov je moralo biti več, najmanj pa sta bila dva.
*	Vlomi v ljutomerski okolici se zelo množijo. V eni noči je bilo vlomljeno na štirih krajih V Cerovcu in okolici Jeruzalema, na več krajih pa tudi pri Sv. Miklavžu. Tatovi vzamejo vse, kar ima količkaj vrednosti. Tudi ti pogosti vlomi so znak gospodarske krize.
*	Kazen za pretepača. Sresko načelstvo v Ptuju je kaznovalo pretepata Cirila Bajta z desetdnevnim zaporom. Mož je doma iz Stare Nove vasi.
*	Vlom v trgovino. V Radomlju so v noči na soboto neznani tatovi vlomili v trgovino g. Zev-nika ter mu pojedli, popili in odnesli za okrog 6000 Din blaga. Tatovi so morali biti i/redno pre-vidn', ker so svoj tatinski posel opravili tako tiho, da jih ni slišal nihče v hiši. Orožništvo je uvedlo preiskavo.
*	Pretep pri oglarjcnju. Kjer ie svatba, tam oglarijo fantje iz domače in tudi sosednjih vasi. Tako so ob priliki svatbe v Gradcu prišli oglarit fantje iz sosednjih vasi Planne, Prušne vasi, Filuge in Brezja pri Sv. Križu. Med njimi je bil tudi Kodrič od Sv. Križa, ki se je pridružil fantom, da bi b'l tudi on deležen dobrot s svatovske mize. Med potjo je v navdušenem razpoloženju bil malo glasen, ko pa so dospeli do svatovske hiše, ga je neki fant iz Prušne vasi udaril s koloni preko pleč, od druge strani pa ga je z žepnim nožem sunil v hrbet neki drugi nepridiprav in mu prizadejal tako hudo rano, da se je moral ranjenec zateči v bolniširco v Brežicah.
*	Zasledovan kaznjenec. Orožniki zf-sledujejo 451etnega Franceta Škornjaka, doma v Zusmu pri Šmarju. Mož je bil pogojno odpuščen iz kaznilnice, a se je takoj začel potikati po deželi in znova izvršil razne nepoštenosti. Pred nekaj dnevi se je zglasil pri posestniku Rudolfu Dra-metu v Do'rini in prosil za prenočišče, ki mu je bilo dovoljeno. Za zahvalo pa je Škornjak udri ponoči v sobo ter odnesel za kakih 500 dinarjev perila in obleke. Nadalje je Škornjak zasledovan zaradi vloma pri svojem očetu, kateremu ie ukradel par škornjev, nahrbtnik in nekaj drugih predmetov.
*	Sleparski potnik. Celjska policija je prejela te dni dve ovadbi proti 251etneT!u trgovinskemu potniku Feliksu Klemenfiču, pristojnemu v Studence pri Mariboru, ker je oslepnrT dve stranki za različne denarne zneske, ko je sprejel predplačilo za dobavo mila beograjskega skladišča trvdke «Delmond», katero je zastopal. Pri aretaciji pa je našla policija pri aretirancu tri debele naročilne knj ge, polne sprejetih naročil, ki pa kljub nujnosti še-do danes niso bila odposlana v Beograd, dasi so bile dobave sk'enjene že letos v avgustu in septembru. Klemenčič je delal svoje kupčije zlasti v Laporju, Makolah, Ptujski gori, Celju, Ljubečn -m, Višnji vas:, Leskovcu, Zadobrovi, Trnovljah, Spodnji Hudinji, Bukov-žlaku, na Teharjih in drugod. Pri vsaki stranki je zahteval Klemenčič predplačilo v zneskih od 20 do 200 D;n. Posamezniki so mu pa celo takoj plačali celotno vsoto. Stranke, ki so bile oškodovane, naj se zglase pri celjskem okrožnem sodišču.
*	Iz strahu prod kaznijo v smrt. Ivan Horvat iz Cvetkovskega vrha pri Veliki Nedelji je bil zaposlen kot hlapec pri gostilničarju Hosteju v Radvanju. Ni se mu ljubilo več služiti in zato je v eni zadnjih noči pobral okrog 1000 dinarjev dnevnega izkupička v gospodarjevi gostilni in izginil brez sledu. Od tedaj se je potikal okrog in zapravljal ukradeni denar. Ko pa je denarja zmanjkalo, ga je pričela peči vest in se je na domu svoje matere v Cvetkovskem vrhu obesi!.
*	Izsleditev vlomilske družbe. V eni zadnjih noči so neznanci vlomili v Zupanovo trafiko v Studencih. Policija je takoj pričela z zasledovanjem in res izsledila v neki gostilni delavca Feliksa Kovača, ki je po aretaciji priznal, da je sodeloval pri omenjenem vlomu. Po tej izpovedi je pa policija izsledila tudi sokrivce in je razprodajalca ukradenega blaga, znanega postopača Ivana Škofa, prijela v Krčevini. Pri njem je našla v listju 4500 cigaret «Zeta», v njegovi košari, skriti za neko kapelico v Krčev in1, pa še ostale cigarete in kolke. Enega vlomilca še iščejo.
*	Zagonetna smrt otroka. Pri Sv. Miklavžu pri Ormožu je pred tremi tedni sedemnajstletno dekle na skrivnem porodilo nezakonskega otroka, katerega*oče je tudi komaj sedemnajstletni fant. Čez tri dni po porodu je devetletni domači fant iskal kravato in našel otroka v omari. Otrok je bil mrtev in so ga pokopali. Pozneje se je začelo govoriti, da novorojenček ni umrl naravne smrti. Sodišče je odredilo raztelesenje trupelca in sta zdravnika gg. dr. Hrovat in dr. Čarf v navzočnosti sodnika g. dr. Košana ugotovila, da je otrok po rojstvu še dihal, torej bil živ rojen.
*	Očeta je hotel ustreliti. 261etni oženjeni, na Bregu pri Ptuju živeči M helač Anton že dolgo ne živi v dobrih odnošajih z očetom Josipom, ki stanuje na Pobrežju. To pa zaradi posestva, ki mu ga oče noče prepisati. Te dni se je Anton Mihelač oborožil z lovsko puško, s katero se je odpravil v precej vinjenem staniu ored očetovo hišo, kjer je skozi zaprto okno oddal strel z namenom, da ustreli očeta. Očeta sicer ni pogodil, pač pa je zadel svojo mlaio nečakinjo Katarino Vidovičevo, ki je sedela poleg dedka. Dobila je strel s štirimi šibrami na desni strani obraza in sta ji bila izbita pri tem dva zoba. Prepeljali so jo v ptujsko bolnišnico. Podivjani napadalec je takoj po oddanem strelu izginil, vrnil pa se je-kmalu, šel v svinjski hlev in zak'al na okruten način šest mesecev staro svinjo tako, da ji je razparal trebuh in da so ji vsa čreva izpadla ter je uboga žival po mukah poginila. Podivjanec je neznano kam pobegnil.
*	Mlad potepin. Miha Panjek je vel:k izprije-nec. Te dni je stopil v službo mesarja Ferdinanda Drofenika v Studencih, ki pa ga je že čez pet dni odpustil, ker ni bil za nobeno delo. Iz maščevanja je Panjek pred odhodom vlomil v njegovo stanovanje, zaprl vrata za seboj, vzel gospodarjevo suknjo in nekaj denarja' ter potem izginil. Imel pa je smolo. Studeniški orožniki so ga takoj izsledili in obenem dognali, da se zanimajo zanj tudi orožniške postaje v Celju in Velenju.
*	S sekiro v roki je te dni izzival ljudi na Noričkem vrhu pri Gornji Radgoni 29ietni delavec Matija Polak iz Očeslavskega vrha. Ko je nalete! na JoZ-Ja Kavčiča, posestnika istotam, se ga je vinjeni Polak brez povoda dejansko lotil in mu prizadejal s sekiro več ran na glavi in hrbtu, da se je Kavčič zgrudil nezavesten na tla. Vpitje Polaka in udarce so slišali tudi sosedje, ki so ranjenega Kavčiča spravili takoj k zdravniku. K sreči niso poškodbe Kavčiča hujšega značaja. Polak se bo moral zagovarjati pred sodiščem.
*	Posledice popivanja šmarnice. Prejeli smo: Pred mariborskim sodiščem se je zagovarjal posestnikov sin in čevljar Simon Tropenauer iz Le-šan, ki je prejel šest let robije (težke ječe) s trajno izgubo častnih pravic, a za dve leti mu je zabranjeno obiskovanje gostiln, ker je 13ega aprila letos posestnikovega sina Otona Žižka iz Ščavnice udaril s težkim hrastovim kolom šestkrat po glavi in je Žižek podlegel hudim poškodbam.
*	Zavržen novorojenček. V Novem mestu je našel ključavničarski pomočnik Mazele v sadnem vrtu hotelirja Windischerja s travo iii kamenjem pokrito mrtvo dete. Zdravnik dr. Ropaš in babica Kneiterjeva sta izjavila, da je moralo biti dete živo rojeno in da se je potem zadušilo. Baje je pustila dete tam neka ciganka.
*	Prepoved zahajanja v krčme. Okrajno sodišče na Vranskem je prepovedalo posestnikoma Avgustu Brežičku in Ferdinandu Šketi v Orli vasi pri Braslovčah zahajati v krčme za dobo šestih mesecev.
*	Pozor! Zaradi popolne sezijske prodaje kupite zimsko blago za 20 do 30 odstotnov ceneje pri tvrdki Novak v Ljubljani na Kongresnem trgu št. 15 (nasproti nunske cerkve). Istotam vsako sredo in soboto prodaja ostankov za polovično ceno. Pridite, oglejte si čimprej zalogo te tvrdke!
*	«Kako postanem dober godbenik.^ To brezplačno knjižico pošljeta Meinei & Herold v Mariboru št. 104 vsakemu prijatelju glasbe, bodisi začetniku ali izvežbanemu godcu. Zahtevajte knjižico takoj z običajno dopisnico!
*	Naše žene in naša dekleta se vedno iznova prepričajo, da je za njihovo zdravje vendar najbolje, če uporabljajo za nego telesa in lepote higienski čiste in temeljito delujoče Elza-proiz-vode lekarnarja Fellerja. Za kožo: Fellerjevo po-mado za zaščito lica in kože «Elza-krema», 1 lonček 12 Din. Za lase: Fellerjevo Elza-Tannochina-pomado za rast las, 1 lonček 12 Din. Za naprej poslanih 40 Diii se dobila 2 lončka pomade brez vseh nadaljnjih stroškov. Fellerjeva Elza-mila zdravja in lepote, in sicer: lilijino mlečno milo, lilijino kreme-milo, rumenjakovo, glicerinsko, boraksovo in katranovo milo in milo za britje, 5 kosov v poljubni izberi 52 Din, če se denar naprej pošlje, sicer 62 Din s povzetjem. Vse razpošilja lekarnar Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsa-trg 360, Savska banovina.
*	Pri hemeroidalni bolezni, zagatenju, natrga-nih črevih, abscesih, sečnem pritisku, odebelelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem Utripanju, napadih omotice prinaša uporaba naravne «Franc Jožcfove grenčice* vedno prijetno olajšanje, često tudi popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni svetujejo v mnogih primerih, naj pijejo taki bolniki vsak dan zjutraj in zvečer pol čaše «Franc Jožefove vode». CFranc Jožefova grenčica* se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Hočete I i razuečriti. . .
Vsako družbo? Tedaj se naučite igrati kak instrument potem naših poučnih pisem, ki so kupcem naših glasbil zastonj na razpolago. Instrumenti so poceni in učenje je lahko. Zahtevajte še danes brezplačno knjižico: »Kako postanem dober godbenik?«
mEINEL & HEROLD
tvornica glasbil in harmonik, prodajna podružnica maribor št. 104.
Murskosoboški sreski načelnik g. Lipovšek — častni občan občine Križevcev v Prekmurju. Na
uradni dan v Križevcih v Prekmurju 13. t. m. je bila izročena g. Lipovšku Gašperju, sreskemu načelniku murskosoboškega sreza, po soglasnem sklepu občinskega zastopništva in v navzočnosti vseh občinskih odbornikov častna diploma, s katero ga imenuje največja občina v severnem Prekmurju za svojega častnega občana v priznanje vseh njegovih zaslug, ki si jih je pridobil ne samo kot človek, ampak tudi kot šef upravno-političnega oblastva murskosoboškega sreza v teku desetletnega svojega bivanja pri nas. Njegovo taktno in nepristransko uradovanje na odgovornem mestu je bilo le v procvit snlošnega blagostanja prekmurskih rojakov, potomcev starih panonskih Slovencev. Na tem mestu mu kličemo: Še na mnoga leta pri najboljšem zdravju v čast in ponos državne uprave! Občinski odbor v Križevcih v Prekmurju.
Novice iz Rogaševcev. Tu imamo edinega mesarja, ki nikakor ne zniža cen ivesu. Mi kmetje mu prodajamo živino od 8 Din navzdol, a meso se prodaja po 17 Din. — V zadnjem času | se opaža opuščanje govorjenja v madžarščini. Pazijo naj tudi naša tukajšnja društva, da bodo ! znala nastopiti in uveljaviti slovenščino. Kakor se čuje, je eno društvo že uvedlo pri svojih čla-I nih primerno kazen za uporabo tujih jezikov in tujk, kar je zelo lepo. Upamo, da ta dopis ne bo naletel na nema ušesa.
IZ POPOTNIKOVE TORBE
Kmetijska nadaljevalna šola v Dolnji Lendavi marljivo deluje. Iz Petešovcev je nad 30 rednih poslušalcev. Posebno razveseljivo je, da obiskujejo pouk tudi starejši možje, občinski odborniki. Med njimi je precej Madžarov, ki se hočejo poleg kmetijstva naučiti tudi slovenščine, ker brez nje ne morejo delovati v občinskem odboru tako, kakor je potrebno. V Čentibi pri Lendavi je ustanovljena gospodinjska nadaljevalna šola. Pravo iznenadenje je to za obmejno prebivalstvo. Dekleta v belih predpasnikih in rutah na glavi se gibljejo v šolski kuhinji in z vsem zanimanjem zasledujejo predavanja učiteljice.
ZOBfll ATELJE V LITIJI
EDfiEB GLAVIC
se je preselil Iz vile drja. Ukmarja v nanovo moderno urejeni zobni atelje, ki je v hiši Nežke Loosove (poleg mosta pri gostilni Franka Cerarja).
TRIDESETLETNICA OKRAJNE HRANILNICE I IN POSOJILNICE V ŠKOFJI LOKI.
Š k o f j a Loka, decembm. Te dni je poteklo trideset let, odkar je bila ustanovljena s pomočjo narodno zavednih Škofje-ločanov Okrajna hranilnica in posojilnica za škofjeloški okraj s sedežem v Škofji Loki. Gospodarske razmere v tesni zvezi s probujajočo se zavednostjo Slovencev so oživotvorile zavod, ki nam je v treh desetletjih svojega obstoja mnogo koristil z izpodbujanjem k varčnosti, k dobremu gospodarstvu in k samozavesti lastnega gospodarskega pokreta.
Ustanovljen z občnim zborom 28. oktobra 1900 je pričel denarni zavod uradovati z dnem 10. decembra 1900 v hiši monsignora Ivana Klobovsa na Mestnem trgu v Škofji Loki. Kakor pravi pregovor, da je vsak začetek težak, tako se je tudi novoustanovljeni denarni zavod moral ob po-četku boriti z raznimi neprilikatni, ki pa so se pod veščim in spretnem vodstvom načelništva sproti preudarno odpravljale. Okrajna hranilnica se je pričela prav hitro uveljavljati kot soliden zavod po vsem okraju. Promet, hranilne vloge in seveda tudi zaupanje v ustanovo so se stalno dvigali. Denarni promet se je zvišal na 80,C00.0C0 Din; hranilne vloge so narasle na 15,000.000 Din; posojila in krediti v tekočem računu na 10,000.000 in rezerve na 160.000 Din. Revizija nad poslovanjem zavoda se vrši s strani Zveze slovenskih zadrug vsako drugo leto. Hranilnica ima vsako leto večja volila za dobrodelne namene. Do leta 1922. se je podarilo 18.791-28 K, od leta 1923. dalje pa 126.357"50 Din.
V sedanjem načelništvu so zgolj ugledni škofjeloški meščani in posestniki: ravnatelj Suš-nik Lovro, podravnatelj Košir Ivan, odborniki: Dcisinger Josip, Hafner Anton, Hafner Matevž,
Kašman Anton in Thaler Rafael. V nadzorništvu so: predsednik Burdych Oton, odborniki: Bene-dičič Franc, Pecher Konrad, dr. Jože Kant in Veber Joško. Uradništvo sestavljajo: tajnik in prokurist Lendovšek Ciril, blaga jničarka Daga-rinova Terezija, uradnica Burdychova Ir^na.
S hranilničn'm jubilejem proslavljata tridesetletnico zvestega in vztrajnega sodelovanja pri zavodu od prvih dni le dva člana. Sta to vseletni predsednik in ravnatelj zavoda g. Lovro Sušnik in podravnatelj g. Košir Ivan.
Okrajni hranilnici in posojilnici v Škof ji Loki, ki si je v teku dolge vrste let pridobila zaupanje vseh slojev prebivalstva v škofjeloškem okraju, želimo tudi y naprej največ uspehov in procvita.
1'OBREŠKO PROSVETNO DELO.
P o b r e ž j e pri Mariboru, decembra.
Vas Pobrežje leži ob Dravi in meji na mesto Maribor. Bila je to pred vojno in še potlej velika nemškutarska trdnjava, ki se ni hotela sprijazniti z novimi razmerami.
Letos se je začelo pri nas krepko delo. Ustanovil se je SKJ, ki prav dobro napreduje. Brat starosta Volk z ostalim odborom dela z vso vnemo, da se sokolska misel razširi med prebivalstvom. Mladi Sokol je pokazal na prvi akademiji 1. t. m., kaj se je naučil v tej kratki dobi.
Odbor Rdečega križa pod predsedstvom g. Volka dela dobro. Društvo si je nabavilo krasen oder po 'načrtu g. Robnika in priredilo nekaj krasnih iger. Kot otvoritvena predstava so igrali Jurčičevega «Domna» v režiji ge. Klemenčičeve, soproge nadučitelja. Vsi igralci so se dobro odrezali. Posebert talent za igre je pokazala gdč. Vera Klemenčičeva.
Imamo tudi pevsko društvo «Zarjo», ki je lepo izvežbctho. Glavna naloga tega društva je, da seznanja vaščane z lepoto in milino slovenske narodne in umetne pesmi.'
Tudi gasilno društvo je agilno. Pri vseh večjih požarih, kar jih je bilo v 'okolici, so Pobre-žani nudili pomoč bližnjemu. Nabavili so si novo. motorno brizgalno in se prav pridno vežbajo.
Pobrežani se torej dobro držijo in upamo, da bodo delo, ki so ga pričeli, vodili po isti poti narrr-i.	mrogo uspeha!
uAi; VAN JSKO PISMO, it a d v a n j e pri M a ribo r u, decembra.
Že zadnjič smo omenili, da se bomo Kadvanj-čani še oglasili v «sDoiiiovini». Zadnje čase se je pri nas mnogo izpran.enilo. Tam, kjer so nekdaj bila rodovitna polja, rase jo .stanovanske hiše iz tal kakor goJ>e po dežju. Neki posestnik je razdelil velik travnik na 38 parcel in namerava prihodnje leto graditi enodružinske hite. Eno bilo je že zgradil. Poslopje js lepe zunanj sli z lepimi in velikimi prostori in je zidauo po nekem nemškem riP.činu. Takšnih hiš n .mer. • a se idati še 32, Luko da bo nastala med potokom in cesto, ki vodi prt t Pekrm, cela kolonija. I'i?e so razmeroma «• :q, i\i . imo, ('a se ' o s tem nekoliko Omiki;: -'A iiitka i oda, i i jo i ri nas še vedno zoH .t 10i iimo.
Naj\«•(• • • \ ki -e > zpr di'a v zadnjih dveh leti! , . - . i -ho.mai rska postaja, ki jo je dala n ■ vili elektrarna 1 ala nedaleč cd velike teste, ki vodi iz.Maribora v Radvanje. Po-sta\ ili so veliko enonadstropno prs'opj2, kjer so nameščeni manjši transformatorji za vso okolico. Ta Lansformalorska postaja je že lani funkcionirala in lelos so se z:;radili potrebne delavnice in ogromno železno konstrukcijo pod glav nim voc-om, ki gre proti Trbovljam. To železno konstrukcijo je izdelala tezenska tvrdka «Kovina>, postavili pa so jo domači delavci. Fod velikansko konstrukcijo so nameščeni št rje veliki transformatorji, ki jih je elektrarna naročila pri neki tvrdlii v Zurichu v Švici. Transformatorji so tako ve1!.i, da so j'h morali prevažati od kolodvora ;>roti Rad vanju na posebnem vozu, ki je bil tudi poslan iz Švice in katere /a je vlekel velik parni • aljar mariborske mestne občine.
V ta namen je električno podjetje Fala popravilo okrajno cesto, ki je sedaj ena najboljših cest v okolici Maribora, na lastne stroške in pri tem še zaposlila domače delavce. Od glavne ceste ja zgradilo podjetje močno stransko cesto proti lepo ograjeni transformatorski postaji, ki oskrbuje sedaj tok za ves Maribor in vso okolico.
Čeprav imamo v taki bližini veliko transformatorsko postajo, nimamo še povsod električne luči. V neposredni bližini, kakih 300 metrov vsiran, stoji skupina 20 hiš, v katerih še vedno brli smrdeča petroldjka ali acetilenka. Koliko so se že trudili, da bi dobili elektrčno luč, a luči še r.i Baje je vzrok v tem, da neki starok.»piten posestnih ne dovoli na svoji njivi postaviti dveh drogov. Koliko je na tem resnice, pa pisec teh vrst ne ve.
' ?e'eJl bi tudi, da bi kmalu dot ili tVn > razsvetljavo, kajti v temnih zimskih nočeh je loditi tu zelo težavno. Baje je občinski poračun prenizek, da Hi lahko občina to že uredila. Upajmo, da se bo kritje že našlo na neki način,
PISMO RRDSKEGA ŽUPLJANA. Nenadna smrt vrlega meža. — 0 našem Društvenem domu. — 0 branju.
L u k o v i c a, decembra.
Bela smrt se sedaj proti koncu leta kaj rada oglaša v našem kraju. V soboto 13. t. m. je iztrgala i'l naše srede priljubljenega in spoštovanega v^letrgovca g. Franca Pungartnika. Pokojnik se je rodil leta 1883. na Ločici pri Vranskem. , -
T k pred vojno se je naselil pri nas v Luko-vici in začel trgovino. Velika marljivost mu je omogočila, da si je kupil lastno hišo, nakar je s pomočjo svoje zveste soproge razširil svojo trgovino. Pokojnik ni poznal počitka in je bil delaven tudi v javnosti. Bil je v občinskem zastopu, pri zdravstvenem odseku, pri gasilcih in pevcih. Vedno prijazen tudi ni odrekel, če ga je kdo prosil pomori.. Mnogim revnim otrokom je bil birmski boter. Osobito nesrečnim pogorelcem je vedno rad pomagal. Bil je tudi velik ljubitelj b-ranja in vnet Jugosloven. V letošnjem letu ga je zaidel anrtvcntd. Njegovo stanje se je že izboljšalo, ayga je 13. L m. kar naenkrat iztrgala iz ijfi.ie sretielbela žensk t <
Bodi dragemu pokojniku ohranjen lep spomin, njegovi žalujoči rodbini pa naše iskreno sožalje!
Lep, komaj pred nekaj leti zgrajen Društveni dosn im . o na prijaznem brdskem griču. Na žalost pa moramo poročati, da ta dom še ni za nas vse in da se še vedno poznrjo v njem sledovi nesrečne politike. Zganite se!
Večeri so vedno daljši, Obrnimo jih sebi v korist in pridno čitajmo! Naročniki «Domovine>, dajte brati nr»š priljubljeni list tudi sosedom in znancem in malo agitirajte za «Domovino»!
Stari znanec Anton Strašar obljublja, da bfl napisal za «Domovino več prijaznih zgodb iz domačih krajev.
VELIKA NESREČA NA FALI.
M a r i b o r, decembra.
V četrtek so se pri falskem jezu vršila popravila in poglobitve. Pri tem delu je bilo zaposlenih 12 delavcev. Vsi so bili zelo zidane volje. Delali so na visokem odru nad deročo Dravo. Eden delavcev je v šali omenil, kaj bi bilo, če bi se sedaj oder podrl. V tistem trenutku se je oder zrušil in mimo idoti ljudje so videli, kako so delavci strmoglavili v deroče valove Drave.
Začela se je borba za življenje. Tisti, ki so znali plavati, so se rešili s plavanjem, drugim pa so prihiteli ljudje s čolni na pomoč.
Ko so pripeljali rešence na breg, so na žalost ugotovili, da enega delavcev ni med njimi. Smrt je našel v hladnih in kalnih valovih Drave delavec Šuligoj. Kako je nastala nesreča, še ni jasno. Vsekakor pa je jasno, da bi bilo treba več previdnosti pri takih delih.
AVTOBUS SE JE RAZBIL OB VLAKU.
Vsi potniki ranjeni. — Šofer umrl v bolnici.
Vrhnika, decembra.
V ponedeljek zgodaj popoldne se je zgodila na cesti med Drenovim gričem in Logom pri Vrhniki strašna avtobusna nesreča. Vrhniški avtobus, ki ga je šofiral Ignacij Modrijan, se je malo pred 14. uro z vso silo zaletel v vlak, prihajajoč iz Ljubljane. V avtobusu je bilo sedem potnikov, ki so z vozilom vred odleteli v bližnji jarek, kjer se je avtobus razbil in zaradi nastale eksplozije tudi začel goreti.
Najnevarneje se je poškodoval šofer Modrijan, ki je bil ves v plamenu in je na njem gorela vsa oblekal Čevljarski mojster Jože Rampih je padel pri sunku pod motor in so ga hudo ranjenega komaj dobili izpod vozila. Enako zelo močno ranjen je Oskar Pogačnik, sprevodnik avtobusa. Nadaljnji ranjenci so vrhniški dekan Ivan Kette, ga. Justi Vviesbauerjeva, vrhniška gostilničarja ga. Franja Dolenčeva, župnik z Vrha pri Sv. Treh kraljih Lambert Ramšak, po rodu iz Letuša pri Braslovčah, in učenka IV. razreda vrhniške osnovne šole Mihaela Tomšičeva, ki pa nima nobene resne poškodbe.
Prizor po nesreči je bil strašen. Na klice na pomoč so prihiteli kmetje, ki pa v prvem hipa zaradi groznega priz>ra nišo vedeli, kako naj pomagajo poh'esregjneem. Priskočili'so na pomoč tudi potniki iz vlaka, ki je kakih 50 metrov od kraja nesreče obstal. Vsi ranjenci so ali manj opečeni, nekateri imajo zlomljene noge in roke in hude notranje poškodbe. Najhuje ranjeni, šofer Modrijan, je bil nezavesten, dočim je sprevodnik Pogačnik, ki mu je odbilo tudi nos, nekaj časa zbegano letal po travniku, nakar je padel in začel lezti po vseli štrih proti ljudem.
Počasi so spravili vse poškodovance izpod ruševn avtbusa in jih z reševalnimi avtomobili prepeljali v Ljubljano, deloma v Leonišče, deloma v splošno bolnico, kjer je šofer Ignacij Modrijan kmalu umrl.
' Kje je vzrok nesreče, še ni prav jasno. Znano je, da je bil pokojni šofer Modrij m zelo previden. Ni izključeno, da je krivda v tem, ker je imel vlak Zamudo, zaradi česar je Modrijan najbrž mislil, da je"vlak že'pasiral dotično mesto. -i - " <
OPLOTNIšKO PISMO.
O p 1 o t n i c a, v decembru.
, Ze dolgo se nismo oglasili v dragi «Domo-vinis, ki je res edini dober list za nas deželne, zato sa hočem danes malo obširneje v njem po-muditi.	i
Kriza! To besedo slišim, kamor stopim. Pa je res kr ževa pot našepa kmeta, obrtnika, trgovca in gostilničarja. Ako ima kdo kaj na prodaj, ne more vnovčiii, vsaj ?a primerno ceno ne. Les, ki je glavni vir dohodkov našega kraja, nima noT bene cene. Ako les ne gre, potem ne gre nič, ker je les tako "rekoč oplotniška borza. Prisiljeni so pa gozdni posestniki, spraviti vsaj oni les iz gozdov, ki ga je vihar pod i, in tega je gotovo nad 10.000 m3 v naši okolici. Da bi se cene dvignile našemu lesu, je treba kolikor mogoče malo rezati na žagah, zakaj tu najbolj velja pravilo: <Čim večja množina na trgu, tem manjša cena.» Zato se naj kolesa pri žagah kolikor mogoče malo obračajo, in to ne samo pri nas, temveč po vsej državi.
Društveno življenje pri nas je kaj živahno. Sokol izkazuje za letos presenetljivo bilanco. Napravil je 11 telovadnih nastopov na raznih propagandnih izletih, društvenih nastopili, proslavah in akademijah. Priredil je več lepo uspelih domačih zabav, d^e krasno uspeli igri, proslavo uedinjenja in Miklavžev večer za 60 nalili svojih pripadnikov. Tiho in mirno vrši Sokol svoj* dolžnost in gre svojo pot nevzdržno naprej.
Na Štefanovo hočejo naši Sokoli in naše So-kolice gostovati pri bratskem društvu na Keb-lju. Ta dan pridemo od blizu in daleč v to idilično vasico, da pomoremo vrlim Kebeljčanom, ki imajo eno najboljših čet v naši veliki mariborski sokolski župi.
RENSKO-WESTFALSKO PISMO.
Recklinghausen.
Ker se gospodarska kriza v Nemčji poostruje in je tudi nas Slovence v zadnjem času močno prizadela, je izseljenski komisar v Diisseldorfu g. Deželic sporazumno z izseljenskim odborom sklenil sklicati veliko sejo, ki je bila v drugi polovici novembra v Grundmannovi dvorani v Kar-napu in katere so se poleg izseljenskega odbora udeležili tudi vsi predsedniki Zveze iugosloven-skih delavskih in podpornih društev in Zveze društev sv. Barbare.
Na seji, ki ji je predsedoval g. Deželic osebno, je šlo v glavnem za to, kako preskrbeti našim brezposelnim rojakom dela in kruha. Nekateri predsedniki so podali zelo žalostna poročila o Stanju krize v krajih, kjer prebivajo. Na podlagi teh poročil se je izkazalo, da žive nekateri naši rojaki v silni bedi in da je treba napraviti vse, kar bi'moglo omiliti kr tičen položaj teh rojakov. Izseljenski komisar je v tem zmislu že več tednov pred to sejo poslal vsem predsednikom pole, na katere so se podpisali brezposelni rojaki. Le žal, da imamo še tukaj mnogo rojakov, ki sploh ničemur ne zaupajo in pravijo, da bi se, ako se vpišejo kot brezposelni, zavezali za vojaško službo v Jugoslaviji. Žalostno je, da se ti rojaki še do danes niso prepričali o poštenem in požrtvovalnem delu, ki ga vršijo naša društva v dobro nas vseh tukaj na tujem. Upanje pa imamo, da ni več daleč čas, ko bodo tudi ti rojaki v polnem obsegu priznali poštenost naše borbe, ki se vrši le za dosego naših človeških pravic, ki nam pripadajo gotovo prav tako kakor Nemcem samim.
V nedeljo 23. novembra se je ob prisotnosti g. Pavla Bolhe ustanovilo novo Jugoslovensko delavsko in podporno društvo v Dortmund-Ewin-gu. Istočasno se je ustanovilo enako društvo v Herne-Hollhausenu v prisotnosti zveznih svetovalcev gg. Hriberška in Korošca in predsednika društva v Suderwichu g. Reherja. V Herne-Holt-hausenu je sicer že 21 let Društvo sv. Barbare, ki zadnji čas tudi prav lepo deluje, vendar se je ustanovilo še omenjeno društvo v svrho poglobitve dela, zakaj v društvu sv. Barbare še nikakor ni bilo mogoče združiti do danes vseh naših tamošnjih rojakov. Obstojajo pa še tudi nekdanja avstrijska in različna druga popolnoma nemška društva, pri katerih je nebroj naših rojakov organiziranih. Upamo, da bo to novo društvo v Herne-Holthausenu pripomoglo k temu, da bodo tudi ti rojaki spoznali, da je skrajni čas, posebno še sedaj v času velike brezposelnosti in gospodarske krize, da pristopijo k novoustanovljenemu društvu ali pa k Društvu sv. Barbare in s tem pripomorejo do okrepitve jugoslovenske narodne zavesti med našimi rojaki v Nemčiji.
Vse rojake v Herne-Holhausenu opozarjamo, da se v vseh primerih obračajo na predsednika Jugoslovenskega delavskega in podpornega društva g. Ambrožiča, Ost-Strasse 11, in na predsednika Društva sv. Barbare g. Repovša, Schleger-Strasse 24, ki bosta skupno zastopala interese naših rojakov. Oba predsednika imata ali pa prejmeta natančna navodila v vseh primerih od Zveze jugoslovenskih delavskih in podporn-h društev v Nemčiji s sedežem v Essen-Stoppen-bergu.
Rojaki Slovenci, ne pozabljajte, da ste sinovi Jugoslavije, in združite se pod njenim praporom! Izpolnite naše vrste v borbi za naše gospodarske in socialne pravice!
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH ROJAKOV V BOTTROPU.
Bx> 11 r o p (Westfalsko), decembra.
Cenjeni g. urednik, odstopite nam mal prostor v ljubi «Domovin;>, ki jo komaj pričakujemo vsako soboto, da izvemo domače vesti kakor tudi novice rojakov iz vseh delov sveta.
Nam gre sedaj v hudi gospodarski krizi bolj slabo. Mnogo naših rojakov je brezposelnih. Dosti je takih, o katerih se sploh ne ve, ali bodo še zaposleni tudi po prestani krizi, ker v rudnikih nas stare nadomeščajo mladi rudarji, najbolj pa tehnika. Tam, kjer je v prejšnjih časih kopalo po 5 do 10 kopačev, opravita danes isto delo navadno z enim strojem dva moža. Premoga pa dobijo navadno za polovico več kakor prej. Kakor hitro je rudar v 50. letu, ga sedaj navadno odslovijo, čeprav je še popolnoma pri moči in je vse svoje življenje garal v enem in istem rudniku.
Mi imamo tudi svoje Jugoslovensko delavsko in podporno društvo, v katerem so včlanjeni vsi zavedni jugoslovenski rojaki, celo tisti, ki so nad polovico svojega življenja preživeli tukaj v Nemčiji. Tako je naš član g. Mihael Marčen, rojen leta 1860. v Prevarju v brežiškem okraju, že 40 let v Nemčiji. Prav tako gospa Terezija Kerlankova, rojena leta 1850. pri Sv. Emi blizu Prislove pri Poljčanah, ki stanuje sedaj pri predsedniku Jugoslovenskega delavskega podpornega društva gospodu Ivanu Tojnku. Naj bodo nam stari očetje in stare matere vsem za zgled in v ponos, ssj so večji del svojega življenja preživeli tukaj v velikanskem morju nemškega naroda, pa so še danes zavedni rojaki in dobri Jugosloveni.
Sedaj se na narodnem polju mnogo dela. Predsednik Zveze jugoslovenskih delavskih društev g. Pavel Bolha je že mnogo dosegel in mu gre velika hvala za njegovo požrtvovalnost. Dolžnost nas vseh pa je tudi, da g. Bolho pri njegovem narodnem delu podpiramo.	I. T.
Novice iz Amerike. Kakor poročajo slovenski ameriški listi, je Slovenska narodna čitalnica v Clevelandu začela zbirati sklad v pomoč odličnemu slovenskemu pisatelju Radu Murniku, ki je moral v svoji bolezni iskati zavetja v mestni ubožnici v Ljubljani. — V slovenski naselbini Mihvaukee se je nedavno sešlo večje število zastopnikov jugoslovenskih podpornih 'organizacij na skupno konferenco, na kateri se je obravnavalo vprašanje federativnega združenja jugoslovenskih podpornih organizacij v Zedinjenih državah. Izvoljen je bil odbor, ki naj sestavi pravila za ureditev federacije in jih predloži organizacijam v odobritev. Federacija je dobila začasno ime: «Jugoslovenska bratska federacija«..Druga konferenca se bo vršila v Pittsburghu meseca aprila 1931. Konference se je udeležil in jo po-I zdravil tudi izseljenski komisar Etbin Kristan. — Podjetni rojaki v Strabane so ustanovili večerno I šolo, v katero zahaja nad 70 naših priseljencev. | — V kraju St. Mary je umrl rojak Alojzij Rolih, doma iz Zabič pri Ilirski Bistrici. Zapušča ženo in več otrok. — V Clevelandu je preminil Lojze Gruden, star 47 let, rojen na Bravčjem vrhu pri Sodražici. V Ameriko je prišel leta 1910. V Ameriki zapušča več sorodnikov, v starem kraju pa starše in štiri brate. — V Clevelandu je v bolnici za posledicami operacije umrla Slovenka Marija Urajnarjeva, rojena Kolenčeva. Stara je bila šele 30 let. Doma je bila iz vasi Hudeje pri Trebnjem.
V	Ameriki je bila 10 let. V državi Wiscons'nu je dolgo vrsto let pred sodiščem in pri drugih ob-lastvih zastopal slovenske rojake Italijan Ob priliki velikega protestnega shoda v Milvvaukeeju je bila na jugoslovenskega konzula v Chicagu naslovljena spomenica, v kateri se je zahtevalo, naj
konzulat takoj ukrene potrebno in odvzame pravno zastopstvo v jugoslovenskih zadevah Italijanu. Uspeh ni izostal. Konzul je želji naših rojakov ugodil in za pravnega konzularnega zastop-n'ka v državi Wisconsinu imenoval agilnega delavca slovenskega odvetnika Albina Glojka. —
V	Marylandu se nahaja slovenski farmar Anton Arh, doma z Notranjskega, ki se v glavnem peča z rejo kokoši. Nad 3000 kokoši se nahaja na njegovi farmi, ki je popolnoma moderno urejena. — V Dodgevilleu je nenadoma umrl rojak Josip Mervar, star 57 let. Pokojnik se je udeležil špan-sko-ameriške vojne leta 1898. V Ameriko je prišel pred 45 leti. Večinoma je delal na farmah, Zapušča ženo, 15 otrok in 4 vnuke. — V Clevelandu je umrl Ignacij Strumbelj, star 41 let in
doma z Vinkovega vrha pri Žužemberku. Zapušča ženo in štiri hčere. V Ameriki je bival t 20 let. — Prav tam je preminila Marija Eber-j vveinova, rojena Turšičeva, stara 40 let, po rodu | iz Dvorske vasi na Dolenjskem. Zapušča moža, dve hčeri in sina.
Kokoši pozimi
Če hočemo, da nam bodo kokoši nesle tudi zdaj pozimi, moramo skrbeti zanje. Prostor, kjer imamo kokoši pozimi, mora biti snažen, ne premrzel in tudi ne pretopel. Vsekakor pa toliko zadelan, da ni prepiha, ker to kokošim najbolj škoduje. Ako ni kurnik dovolj zavarovan proti mrazu in prepihu, se nam kokoši prehladijo, so klavrne, ne nesejo pa sploh ne.
Tudi na prosto izpuščajmo kokoši, če ni prehud mraz, da se lahko gibljejo in brskajo. Pa tudi v kurniku naj imajo kak kraj s potrebnim peskom za kopanje.
Skrbeti moramo, da dobijo kokoši večkrat na "dan svežo pitno vodo, ki pa ne sme biti mrzla, ker mrzla voda ali celo sneg zelo škoduje kokošim.
Obilno jim moramo pokladati sveže zelenjave, Krma kokoši pozimi mora biti boljša in redil-nejša, ker potrebujejo več tolšče, da jih greje.
Grebena in noge namažimo kokošim v hudem mrazu z vazelinom ali oljem, da preprečimo ozebo.
Zelo priporočljivo je krmiti kokoši pozimi pozno zvečer z zrnato hrano, pri čemer je treba seveda razsvetliti kurnik, da vidijo zobati.
Za kuhinjo
Čokoladne rezine. Šest rumenjakov in 10 dek sladkorja mešaj pol ure, potem primešaj 8 dek moke in sneg šestih beljakov. Podolgovato pekačo dobro namaži, jo posuj tudi z moko in zlij noter testo, ga razravnaj in speci. Pečeno in hladno razreži na tri dele in namaži s temle nadevom: 4 jajca in 17 dek sladkorja mešaj v kozi ali v loncu na štedilniku, da postane gosto. Ko je dovolj gosto, postavi na hladno, da se dobro iz-hladi. Medtem razmehčaj štiri ploščice čokolade, in ko so toliko mehke, da se dajo stlačiti, prideni še 7 dek sirovega masla in dobro mešaj, da se speni. Nato prideni zgoščena in shlajena jajca, ki si jih prej pripravila, in mešaj še 10 minut. Zdaj postavi nadev za pol ure na led ali pa v mrzlo shrambo, da se čisto strdi. Nato namaži en del rezine, položi drugi del navrh, spet namaži in položi gor še tretji del, ki ga po vrhu namaži. Potresi še s sesekljanimi olupljenimi mani 3ljni ali orehi in s sladkorjem. Potem razreži za prst široke rezine.
Na'cenejša torta. Na deski umesi v testo pol kile moke, četrt kile sirovega masla, tri rumenjake in dve do tri žlice sladkorja. Umeseno testo oblikuj v velikosti tortnega modela. Tortni model malo namaži in posuj z moko, takoj vroče namaži povrh z mezgo in čez mezgo pomaži še sneg treh beljakov. Po snegu potresi še malo sladkorja in peci še četrt ure. Pečeno in hladno torto zreži na poljubne kose in daj na mizo.
Čajni keksi. V skledi mešaj osminko kile sirovega masla, da se speni, nato dodaj štiri jajca, četrt kile sladkorja in dobro zmešaj. Na desko deni tri četrt kile moke in prilij zmešano maslo, jajca in sladkor, dodaj še en zavitek pecilnega praška in naribane limonove lupinice. Vse to umesi v testo. Potem razvaljaj za prst na debelo, razreži z obodci razne zvezdice, jih zloži na pekačo in zlatorumeno speci. Lahko uporabiš te kekse tudi za obeske na božično drevesce.
Praktični nasveti
Orehi dobijo prijeten okus, ako namočimo jedrca za kakšne pol ure v mleku. Kožica se da potem tudi rajši olupiti.
X Zlati zakladi v Pompejih. Po poročilih iz Pompejev, ki jih je zasul ognjenik Vezuv leta 79. po Kristu, so pri nadaljevanju tamkajšnjih izkopavanj .našli razne zlate in srebrne predmete. Najdba nadkriljuje vse dosedanje. V kleteh neke hiše v ulici Abundantia (to je ulica razkošja), kjer so šele pred kratkim našli dragocen Apolonov kip in posebno dragocene freske, so zadeli na skrinjo, okrog katere je bilo na tleh vse polno zlatih in srebrnih predmetov. Pod vodstvom prof. Majurija so previdno odstranili lavin prah in pre-sejali lopato za lopato. Našli so številne zlate, bagato izrezljane zapestnice, tri pare težkih zlatih uhanov, mnogo zlatih prstanov z žlahtnimi kameni, zlate ogrlice in zlate in srebrne novce iz dobe rimske republike in cesarstva. Kmalu nato so izkopali še polnoštevilno zlato kuhinjsko orodje za štiri osebe, sestoječe iz čaš, velikih in malih krožnikov in skled, srebrne vilice, žlice, srebrne lonce, srebrno srcalo, srebrno škatlico za mazila in dišave. Vrednost vseh najdenih predmetov je izredno Velika in je še ni mogoče preceniti.
X Vsa vas izvršila samomor. Te dni so ženske v vasi Mahebu na otoku Formozi izvršile skupno samomor. Vas Mahebo je bila zadnje zatočišče upornega plemena, proti kateremu so Japonci poslali močne vojaške oddelke. 1C8 ,žen ustašev je slo pri tem prostovoljno v smrt, samo da ne bi svojih mož po starem plemenskem običaju ovirale v boju in dokazale odločnost zadnjih potomcev tega nenavadnega plemena v borbi proti Japoncem. Gre tu r/a zloglasno pleme lovcev na človeške glave, ki so nedavno poklali cele naselbine Japoncev na Formozi, zaradi česar je poslala japonska vlada proti tem divjakom kazensko ekspedcijo.
X Sleparstva s podganami. Kakor vsa velika mesta tako trpi tudi Pariz mnogo zaradi podgan e nadloge. Občina plača za vsako ubito podgano pol franka in nekateri ljudje so se lotili podganjega lova z veliko vnemo, da si na ta način služijo vsakdanji kruh. Mestnemu nadzorniku je predložiti odsekan podganji rep. Kljub ogromnim vsotam, ki jili je že izplačala občina za ub te podgane, pa ni te nadloge nič manj. Znto je občina poslala med lovce svoje opazovalce, ki so dognali, da dečki mame jo podgano, ji odrežejo rep ter jo spuste. Na vprašanje, zakaj to delajo, je eden mladih podganjih lovcev dejal: «S tem imamo mi vedno nov zaslužek.> «Krko vendar, saj ji rep ne zrase znova?» je menil opazovalec. «Seveda ji ne zrase, toda žival se tudi brez repa dalje plodi in ima repate mladiče. Občina kupuje repe, naj jih ima. Ako bomo podgane ubijali, jih bomo zatrli in bomo ob zaslužek.» Dečko je vsekakor pokazal polno razumevanje za smiselno izvrševanje svojega posla. Poslej bo morala občina pač kupovati cele podgane ali vsaj glave.
X Reja kač za pridobivanje strupa. V Kaliforniji sta dva človeka ustanovila podjetje, ki je čisto svoje vrste na svetu. To podjetje je nekaka kmetija, samo da na tej kmetiji ne rede krav, ampak strupene kače klopotače, katerim odvzemajo strup in ga pošiljajo na razne laboratorije, kjer izdeljujejo iz njega zdravila proti kačjemu piku. Strupene kače leže v veliki kletki, kjer se lahko grejejo na solncu, če pa je grdo vreme, lahko zlezejo v zakurjeno duplino. Toploto vedno merijo, da je enakomerna. Poleti se plazijo kače okrog po kletki in si iščejo svoj živež, ali pa spe v senci pod kakšno skalo. Zimo prespe. Najtežja zadeva je pravilno krmljenje kač. Pozimi kače ne marajo jesti in zato tudi ne proizvajajo strupa. Treba jih je torej prisiliti, da žro. Pitajo jih umetno tako, da napolnijo dolgo cev s sesekanim mesom in z vodo, cev pa namažejo z mastjo; namazani konec cevi porinejo kači v usta do želodca, nato pa stisnejo hrano kači v želodec. Poleti pa krmljenje kač ni težavno, ker same rade jedo zajčke, miši, podgane in druge živalce. Jedo pa le ži\c živali, ker se kača mrhovine ne dotakne. Kačo, ki ji hočejo vzeti strup, potegnejo s ldju-
' kasto palico iz kletke in jo polože na tla, kjer ji pritisnejo glavo z drugo palico ob tla. Nato ji zadrgnejo okoli vratu zanjko, da se z glavo ne more niti ganiti. Eden drži kačo, drugi pa ji odvzame strup iz žlez. Klopotače je treba dobro držati, ker so silno močne. Strup odvzemajo kačam tako, da ji odpro gobec, potem postavijo v žrelo posodico tako, da mole strupeni zobje na posodo. S palcem in kazalcem potem pritiskajo na žlezo. Ta posel je seveda precej nevaren. Iz žlez vsake kače dobe navadno po 20 kapljic strupa na teden. Ko je strup odvzet, pa kači usta izperejo in jo zopet izpuste.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
Točen račun.
Ženka: «2ena je boljša polovica moža.»
Možek: «Gotovob
Ženka: «A če se mož dvakrat poroči?>
Možek: «Potem ne ostane od njega ni ...»
Pri zdravniku.
«Gospod zdravnik, nikar ne povejte mojemu možu, da bo moral kmalu umreti! Siromak tega ne bi preživel!*
Zares je slabo.
A.:	«Kako uspeva trgovina?»
B.:	«Slabo! Danes ne kupujejo več blaga niti oni, ki ne plačajo ...»
Preudarnost.
Gospa, ki izbira v trgovini rokavice: «Moj Bog, ako dobro premislim, bi kazalo kupiti črne... Moj ubogi mož je tako bolan!>
Meja oblasti.
A: «Meni nima nobena ženska ničesar ukazovati. Jaz sem gospodar v hiši.>
B: «Tudi jaz nisem oženjen.*
V posredovalnici.
Posredovalec: «200 Din dobite mesečno.*
Kuharica: «Prav naglih korakov za to plačo ne bom mogla delati.*
Posredovalec: «Saj ne greste za plesalko, temveč za kuharico ...*
Pomota.
Milostiva: «Hčerka mi je povedala, da ste jo vprašali, ali bi vas hotela vzeti. Zakaj pa niste vprašali najprej mene?»
Snubec: «Ker nisem vedel, da bi me tudi vi radi vzeli, milostiva.*
Nadebuden sinček.
Jakec: ccOčka, ali je bilo črnilo, ki si mi ga včeraj kupil, res tako zelo drago?»
Oče: «Ne posebno.*
Jakec: «Zakaj se pa mamica tako jezi, ker sem ga razlil po prtu?»
Pri šivilji.
Šivilja: «Milostiva, tako lepe obleke še niste imeli. Le poglejte, prav nobena barva na njej ne kriči.>
Gospa: «No, bo pa tem bolj kričal moj mož, ko delim račun.»
Mnogo dela.
A: «Kaj pa počenjaš, prijatelj, da te nikoli ni videti?!
b: «Dela imam čez glavo. Zaposlen sem tako, da sem moral celo opustiti navijanje ure, ker je prezamudno.*
Zanesljivo znamenje.
Neki profesor je trdil v družbi, da lahko često uganemo značaj moškega, čim ol^re usta.
<Kaj pa sklepamo o moškem, ki sploh ne odpre ust'?» je poizvedoval eden profesorjevih znant ev.
«Da je oženjen«, je odvrnil profesor.
Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 7 Din. 2enitn! oglas!, dopisovanja in trgovski oglasi vsaka beseda 1 Din. Za pošiljanje ponudb in dajanje naslovov še posebej 2 Din. Znesek je priložili naročili!. Oglasni oddelek «DOMOVINE», Ljubljana. Prešernova ulica št. 4.	Telefon št. 3492.
Prodado se
šele pred nekaj leti sezidana enonadstropna hiša
Oblastveno koncesionirana šoferska šola Gojko Pipenbaclier,
V vseh krajih
sprejemamo sposobne in zanesljive poverjenike proti stalni mesečni plači Din 2500 ali proviziji. Potrebna primerna kavcija ali dobre rcference. Ponudbe na upravo »Domovine* pod cPover jenik».
512
Cenjene dame!
Dlačice na bradi in d ni god Vas ženiraio, Vam kvarijo lepoto, eleganco in sramežljivost. «Venera»-eliksir Vas reši v nekaj sekundah brez bolečin vseh j nepotrebnih dlak. Naročite ga še danes in nc bo I Vam žal. Dobiva se stcklenica po 10 Din (proti i vnaprejšnjem plačilu) ali |>o IS Din (proti po-j vzetju). Dve steklenici staneta 28 Din, tri pa ;38 Din. Rudolf Cotič, Ljubljana Vil, Kamniška ulica št. lOa.	509
Kolesarji! Pozor!
Končala je sezona za vožnje. Sedaj pa se je treba preskrbeti za prihodnjo pomlad. In sicer se mora pustiti svoja kolesa urediti z malimi stroški, kakor kolesa sc morajo popolnoma narazen vzeti, treba jih je einailirati, ponikljati, vse njih ležaje temeljito očistiti, /brusiti ter na novo z najboljšo vaselino namazati, potem pa sestaviti tako, da bo kolo za prihodnje leto docela v redu. Shramba ko-| Jes in motorjev čez zimo. Priporoča se največja 'specialna mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ulica št. 14 (nasproti Narodnega domu). Brezkonkurenčne cene! Točna in solidna postrežba!	507
vožnje.
515
s 7 sobami, 2 kuhinjama, 2 pivnicama, svinjsko ku- Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 12. Teorija in hinio in drvarnico, potem celokupno gospodarsko poslopje, 3 orali oranie, oral sadnega drevja, pol orala krasnega vrta. V hiši sta še sedaj gostilna in trgovina. Tik državne ceste na dobrem prometnem mestu v Strigovi. Oglase sprejema M. Z a d r a v e e, trg Razkiižje (Medmurje).	518
Svinjske kože
kupuje vedno po najvišji dnevni ceni F. Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer.
trgovina 515
Tečaj krojenja
se začne za krojače, šivilje in nešivilje jio božiču. Honoiar revnejšim znižan. Strokovno krojno uči-lišče v Ljubljani, Stari trg št. 19.	516
Pozor, izseljenci!
Nekdo, ki bi se rad izselil in ki sprejme kakršnokoli delo, da 500 dinarjev nagrade onemu, ki mu preskrbi garancijo za izselitev v Francijo. Dopisi naj se pošljejo upravi «Domovinc> pod cDelo v Franciji*.	514

Kovač
Najboljši trdi in mehki koks in kovaški premog Vain nudi družba »Ilirija«, Ljubljana, Dunajska cesta št 46, telefon št. 2820.
30
250 Din na dan
zaslužite lahko v svojem okraju. Pišite tovarni Person, Ljubljana, poštni predal 307. Priložite znamko za od» govor.	354
Zastopnike
za prodajanje šivalnih strojev, separatorjev, koles, gramofonov, elektrotehničnih predmetov itd. sprejmemo pod zelo ugodnimi pogoji. — «Centra>, trgovina šivalnih strojev itd., Ljubljana, Poštni predal št. 248.	491
Zahtevajte brezplačni
S lOOO slikami!
Pošiljam po povzetju Za neustrezajoče vrnem denar
5 let garancije
Srebro z 10 kameni 160 Din Zlato 320 Din
Anker 45 Din Ista, boljša, 2!etna garancija 52 Dfn Ista, še boljša, 4letna garancija 72 Din
Električne svetilke,
lustre in amnule za stanovanja, moderne svetilke za dvorane, cerkve pisarne, hotele itd., ročne in žepne svetilke raznih vrst in oblik, električne likalnke, kuhalne, grelne in kosme-
tične aparate, elektro-motorje za obrt in gospodarstvo, za šivalne in pletilne stroje
nudi v največji izberi in jih inštalira
»»ELEKTROINDUSTRIJA", d.z o.*.
Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 13
(Koiizei) Telefon inlerurbanfki št. 2314
Modrece
vrhne. iz Ia afrika. močno blago. Din 240, mreže, j posteljne odeje. žimo. cvilh kupite najceneje pri Rudolf Sever, Marijin trg 2 v Ljubljani.
Vsa PLESKARSKA, LIČARSKA in SLIKARSKA DELA
Izvršuje najsoiidnejše in po nizki ceni
ANGELO JEL.C1G
.	pleskar in ličar
Ljubljana VII, Celovška cesta št. 65.
Sprejema tudi vsa v to stroko spadajoča dela na deželi.
Budilka z 1 zvoncem 48 Din Ista z 1 zvoncem, najboljše kakovosti, 5letna garancija 7 O Dm Ista z 2 zvoncema, 5letna garancija
85 Din
A. Ksffisiann, Maribor št. 143 c
specialist samo za na bolfše ure
Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živine ]e
363
Ki pospešuje rast, odebeiitev iu omastitev domače, no-sebno klavne živine. Jaseu doka« ueprecenlnve vrednosti A aslina so brezštevilna zahvalna oisma. Cena: 5 škatel 46 Din, 10 škatel 80 Din. LEKARNA TRNKOLii (zraven rotovža). Ljubljana 66.
gf POLNE GRUDI, ČuNAPETE MEČI,
leDe po obi ki, strumne, očarljive dražesti, razvija pri damah vseh starosti po zdiavnikih pri lorotena .Ideal mikstura". Pripravi ne-razv te. upadle grudi do krasnega razvitka in tre nosti. Že po šti-I-tedenski uporabi se pria in meci, kakor potrjujejo predležeča . a-hv Ina pisina, očividno nap o in zaokroži o. Mršave partiie vr;.tu dobe mamečo, mehko linijo Ven stoječe kosti izgirejo, suhe meči se vidno OKrepe z .Ideal miksturo". O. raiicija ali den r nazat, če ni uspeha. Cena 12 in; 3 steklenice 24 I'in Dr. N.c. Keminy Košice B, pHtnl predal 12/B 10, Češkoslovaška.
GORENJCI!
Svetovnoznane KODAK F0T0 APARATE dobite že od 145 Din navzgor
v DROGERIJ1 ŠINKOVEC, KRANJ,
Glavni trg št. 189.
Uspeh Vam je zajamčen, tudi brez znanja o fotografiji Pišite še danes, naj se Vam poš;je brezplačno cenik.
DVOKOLESA — teža od 7 k g naprej
najlažjega in najmodernejšega 'i,ia najboljših svetovnih tovarn. Otroški vo iički od najpreprostejeega do najfinejšega mode a. Izdeluje se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji, pnevmatika, posamezni deli. Velika izbira, najnižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko.
.TRIBUNA" F B. L., tovarna dvokoles in otroSkih vozičkov L ubljana, Karlovška cesta štev 4.
Ceiakha
(fv vsahdom!
Vi ?li kdorkoli iz Vaš, družine lahko v kratkem času igra Kak instrument
p6te-n našega brezplačnega p smenega učnega leča a ter si ustvari doma pri etne več. re Zahtevajte še danes naš velik
BREZPLAČNI KATALOG,
s katerim dobite tudi zastonj poučno knjižico: »Kako postanem dober godbenik«. Prilika za nakup je ugodna, instrumenti pdceni, učenje lahko. Nudimo Vam:
od Din	od Din
navzgor	navzgor
violine..... 95 klarinete........ 120
mandoline.. 136 trombe.........480
gitare ..... 207 klavirske; citre... 192
tamburice .. 98 gramofone......380
ročne harmonike 85 Največja odpremna tvrdka glasbil v Jugoslaviji
Ifleinel&llterold
tvormca glasbil, gramofonov in harmonik. Prodajna podružnica Maribor št. 104.
Proti rdečim rokam
in nelepi barvi kože se z uspehom uporablja snežno-bela in maščob prosta krema «Leodor», ki daje rokam in obrazu ono belino, katero si vsaka odlična dama želi Posebna prednost kreme «Leodor» je v tem, da izvrstno hladi srbečo kožo in je obenem odlična podloga za puder. Trajni vonj kreme «Leo-dor» je podoben onemu, ki prihaja iz šopka v rosnem pomladanskem jutru utrganih vijolic in šmar-nic, brez onega slabega mošusovegu vonja, ki odbija odlične ljudi. Cena veliki tubi Din 14-50, mali tubi Din 9'—. V učinkovanju jo podkrepi Leočlor-toaletno milo; cena komadu Din 8'—. Dobiva se povsod', kjer prodajajo Chlorodont-proizvode. — Pošljite nam ta oglas kot tiskovino (omota ne zalepiti) in dobili boste brezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvornice Zlatorog, oddelek Chlorodont, Maribor 55.
Posestvo oddam
za več let v najem.
Posestvo je v Novem mestu. — K njemu spada 8 oralov zemlje s sadnim vrtom in 250 žlahtnimi drevesi, pripravno posebno za vrtnarja. — Obenem oddam v najem tudi večji industrijski objekt (prej žaga), prav tako za več let.
Drago Hadl, Novo mesto.
-f
4
REPOKEZNICE
dosedaj najboljšega sistema izdeluje in dobavlja
ANTON KREMŽAR
strojno podjetje
ŠT. VID nad LJUBLJANO
Zahtevajte ponudbe tudi za druge poljedelske stroje domačega izdelka: mlatilnice, slamoreznice, čistilnike žita, gnojniČne črpal j ke itd.
V zalogi tudi bogata izbira bencinskih motorjev orig. „SLAVIA", plugov „AGR0-FERRA" inokopačev „ČERVINKA" tako, da lahko vsakogar takoj in solidno postrežem.
POPOLNA SEZIJSKA PRODAJA
MANUFAKTURNEGA BLAGA — ZA 20 do 30 ODSTOTKOV ZNIŽANE CENE
ŽENSKO BLAGO:
za plašče, volneno . . od	69 Din	navzgor
za obleke, volneno . od	69	„	„
baržuni, modni . ... od	35 „	„
flaneie — barhenti . od	12	„	„
blago za rjuhe .... od	24	„	„
sifoni — bele tkanine od	10	„	„
MOŠKO BLAGO:
modni ševiot.....od 60 Din	„
črni, plavi kamgarn . od 118 „	„
modni čisti kamgarn od 139 „	„
ZA ZIMSKE SUKNJE:
modno, double in črno od 95 Din „
pri tvrdki NGVAK» LJubljana, Kongresni trg št. 15
Nasproti nunske cerkve
Gospodinje in gospodarji, izkoristite priliko — oglejte si veliko izbiro!
Prodaja se vrši samo:
Budiljke, stenske In žepne ure kupite najbolje in najceneje pri
H. SUTTNER
LJUBLJANA 5, Prešernova ulica 4
Lastna protokolirana	4lp5<T	Zahtevajte cenik zastonj
tovarna ur v Švici	~~	poštnine prosto
Stenske ure,
g ~	-	ki gredo 14 dni
°g	Budiljke Iz lesa	in bijejo, od
od Din 84 navzgor	Din 3SO navzgor
Nervoznost,
splošna utrujenost, predčasna ovenelost, revmatizem in druge bolezni oslabujejo organizem onih, pri katerih je kri onečiščena s strupi m it ene izmene materije (kakor sečna kislina, urati, oksolati in dr.).
Da se obvarujete različnih bolezni in da se jih rešite, je-potrebno, da od časa do časa očistite kri omenjenih strupov s fiziološkim ekstraktom (kakor je «KALEFLUID» D. Kaleničenka) in žlez mladih živali. Po izvršenem kurzu zdravljenja s «Kalel'lui-dom» preide nervoznost, ponehajo slabosti in delovna nesposobnost, prejšnji bolnik lahko zopet redno normalno vrši vsakdanje svoje posle in uživa lepote življenja mladih dni.
Brezplačno pošljemo novo metodo »Pomlajevanje in zdravljenje bolezni*, preporod moči in zdravja. Obrnite se na naslov: Miloš Markovič, Beograd. Kralja Milana 58.
»Kalefluid* se proda ja v vseh lekarnah in dro-gerijah.

KJE TIČI VZROK?

V r. vmati mu, trganju v sklepih, živčnih bolečinah? Mogo če posledice prehlajenja? Večinoma je vzr k v tak h pri merili i eisdostna nega telesa Veliko ljudi iab> e če/ 34 lei okrepčujoče sredstvu za olai šan e bolečin hišno zdravilo
in k"zmeikum: Felleijev »Eisa-f uid», er si zna ohia niti sia i o zd avje. Rabijo ga - — -»j	za mazanje in cen jo njegov
uč nek zoper kaše. j, hr pavost, bo ečine v vratu in prsih potem zoper hripo in nahod, rabijo ga tudi notranje pri neugodnem občutju itd.
Storite tudi Yi tako, pomagalo bo tudi Yaml
Fellerjev «Elsa-fluid» se dobi. a v lekarnah in sličnih trgovinah v poskusnih ste lenicah p > 6 Din. dvojnih steklenicah po 9 Din ali v s ecialnih velikih steklen cah po 26 Din. Poštni zavitek z 9 posku nimi al' 6 dvojn mi ali 2 velik ma speci ln;ma stekleni ama 62 Din; trije tak zavi ki samo 1 <9 Din pri lekarnarju
EVGENU V. FELLERJU, Stubica Donja Elsa-trg 360.	Savska banovina.
Dražestne kodre,
ne. main ' st novitne pri vlažnem zraku ali poten u, d sežejo dame in gospodje brez ■>. al ih i-karn s pomo jo Hela-ko-dralne esence. 1 udi najbolj zalo bubi-glavo po epša Hela, in je vsaka onuulacija nepotrebna. V e ik prihranek na lasu in denarju ter pospešu e r, st las. Pogled v zrcalo Vas bo zadivil. Takoj po uroiabi obilno buinih kodrov, mične frizure, iv nogo zahvanin pisem. Posebno gleda I - ki igrale so polni hvale. Cena 12 Din, 3 sleklenice 25 Din, ti steklenic 4r Din. Dr. Nic. Kemeny, Košice H, poštni predal 12/210. Ceškoslov i^ka
Ppi m a gonilna jermena
in vse mlinsko-tehnične potrebščine vedno v zalogi pri tvrdki
C*utZ & BlAR Ljubljana. Kolotivors a ulica 35
Ribi© moko 253
za rejo prašičev in govedine kupite najceneje pri tvrdki A. VOLK, Ljubljana, Resljeva cesta štev 24.
Kmečki fantje in možje, kmečke žene in kmečka dekleta
in vsi oni, ki želite s poštenim delom zaslužiti! Visok zaslužek, tudi več tisoč mesečno, Vam nudimo v zimskih mesecih z lahkim delom na domu. Ni treba nikakega potrebnega znanja ali kake posebne spretnosti, temveč potrebna je samo pridnost. Vsi, ki hočete zaslužiti, javite takoj svoj naslov, ker samo ta mesec bomo oddajali delo. Za poštnino, navodila za delo in materijal je priložiti 10 Din V znamkah ali gotovini.
«JUGQIMPORT», Ljub Jana, poštni predal t. 358.
'f

Nervozni
umiralo zgodaj!
Ste li opazbi pri sebi četudi le tupalam katerega izmed naslednjih znakov bližajoče se živčne oslabelosti?
Hitro razburjenje, nerazpoloženje drgetanie udov, nemirnost. utripanfe srca, omotični nap; di, tesnobnost, ne-spečiiost, nem rne sanje, neobčuttjl« ost posamezn h telesnih delov, ptnšijlvc.st, prevelika razdražijivost spričo ugovarjanja, ropota, duha, poželenje po omamilih, tobaku, alkohola, čaju, kavi, trzanje očesnih vek ali migljanje pred očmi, naval krvi, tesnoba, muhavost, odpoved spomina ali govora, izredna nagnenja aii odvratnost. Ako se pojavi pri Vas kateri teh znakov nervoznosti, eden močan ali več hkrati, tedaj
so Vaši ž.vci resno osiabiieni n potrebujejo okrepila. Ne pustite tega vnemar še naprej, ker slede temu lahko kmalu resne motnje duševnih zmožnosti, kot nesmiselno govorjenje in nazavedna dejanja,' hitra telesna propast in zgodnja smrt. Nič ni na tem, odkod Vaša živčna oslabelost, vabim Vas, pišite mil Radevolje Vam
Zti Sloni in DOŠlniRC prosto enostaven način Og3ftrig€IIl
ki Vam bo pripravil veselo iznenadenje. Morda ste za razna sredstva izdali že mnogo denarja, dosegli pa v najboljšem slučaju le kratkotrajno zboljšanje. Zagotavljam Vas, da poznam pravi način
kako slabosti V; šib ž v cev odpomočl.
Ta način prinese oben m tudi zboljšanje razpoloženja, veselje do življenja, moč in delazmožnost, da, pisal mi je že marsikdo, da ga je povsem prerodil. T., dokazuje o lud mnen »zdravnikov. Stane Vas samo dopisnico. Pošljem Vam zelo poučno
kn igo popotnoma zastonj.
Ce Vam ni mogoče pisati takoj, si spravite ta oglasi
Ernst Pssiernack. Beri n, SO.
Michaelkircfcplatz No. 13. Abt. 321.