Fonološki opis govora Dovjega
JOŽICA ŠKOFIC
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU, Novi trg 2, SI - 1000 Ljubljana, guzej@zrc-sazu.si
- SCN VI/1 [2013], 18-37 -
V prispevku je predstavljen krajevni govor Dovjega na Gorenjskem, ki je tudi točka Slovenskega lingvističnega atlasa (SLA T195). Fonološki opis, ki zajema inventar, distribucijo in izvor fonemov in pro-zodemov, je nastal večinoma na osnovi zapisa dovškega krajevnega govora po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas iz leta 1967, dopolnjen pa je z zapisi narečnih besedil, posnetih pozimi 2013, in predvsem na glasoslovni ravnini primerjan z govorom Plavškega Rovta in nekaterih drugih vasi na tem območju.
The article presents the phonological description of the local dialect of Dovje (SLA T195) in Upper Carniola (Gorenjska). Thus it contains an inventory of phonemes and prosodemes of this dialect, describes their distribution, and the last part is about their origin. This phonological description has been prepared on the basis of dialect recordings from 1967 (the material has been collected with the questionnaire for Slovene Linguistic Atlas), complemented by recordings of dialect discourses from 2013. The local dialect of Dovje is compared with other neighbouring local dialects.
Ključne besede: fonološki opis, gorenjsko narečje, Slovenski lingvistični atlas, Dovje
Key words: phonological description, Gorenjsko/Upper Carniola dialect, Slovene Linguistic Atlas, Dovje
1 Uvod1
»V jezikovnem pogledu nenavadno zanimiva je Zgornjesavska dolina od Jesenic do Rateč. Znano je, da je bil ta predel slovenske zemlje naseljen kasneje kot Gorenjska do Jesenic. Danes pa imamo tu močno naseljena središča na Hru-
1 Vnašalni sistem ZRCola je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani Peter Weiss razvil za jezikoslovne, predvsem dialektološke potrebe in deluje v Microsoftovem programu word v operacijskem sistemu windows. Temelji na standardu unikod.
— 18 —
	 Fonološki opis govora Dovjega 	
šici, Dovjem in v Mojstrani, v Gozd-Martuljku, Kranjski Gori, Podkorenu in Ratečah. Vse te vasi so področje mlajše kolonizacije, nedvomno pa je starost njihovega nastanka dokaj različna /.../« (Logar 1996: 40). »Če potujemo iz Kranjske Gore preko Gozd-Martuljka po savski dolini navzdol, opazimo, da tipični koroški narečni pojavi, to je taki, ki niso skupni koroščini in gorenjščini, vse bolj pojemajo, dokler nekako v Belci ne zamro. Dovje in Mojstrana govorita že gorenjščino, vendar pa se v dveh izredno značilnih pojavih ločita tako od gorenjščine kakor tudi od sosednjih zahodnogorenjskih-koroških govorov. Ta dva pojava sta dovško-mojstranska refleksa za psl. ë in o, namreč e:i in o:u. /.../ Refleksa e:i in o:u sta razvojno na tem področju nemogoča, ker izhajata iz bistveno drugačne osnove kot gorenjska e:/o: ali koroška i?, uf? Ta dva refleksa sta na Slovenskem znana samo po Štajerskem in v vzhodni dolenjščini. Zato dovško-mojstranska e:i in o:u < ë in o zgovorno in nedvomno pričata o tem, da so v ta dva kraja prišli kolonisti bodisi iz osrednje Štajerske bodisi z Dolenjskega. /.../ Ker pozna vzhodna dolenjščina enake reflekse za ë in o kot ta dva gorenjska kraja /.../, se sama po sebi vsiljuje misel, da sta dovški in mojstranski e:i in o:u po vsej verjetnosti dolenjska refleksa za ë in o, ki so jih na gorenjski teritorij zanesli brižinski kolonisti iz teh dolenjskih krajev. /.../ Mlajši rod refleksov e:i in o:u ne govori več dosledno. Odločilna pri tem je šola, gorenjska okolica, izredno hiter porast zlasti Mojstrane v zadnjem desetletju« (Logar 1996: 42).
Kasnejše raziskave slovenskih narečij po gradivu za SLA (npr. Rigler 1965, Rigler 1967) kažejo, da gre najverjetneje za ostanek starejše stopnje v razvoju gorenjščine, ko še ni prišlo do monoftongizacije ei in ou. O tem je kako desetletje po prvi razpravi o zgornjesavskih govorih T. Logar zapisal: »/.../ V nekem pogledu še bolj zanimiva pa je govorica Dovjega in Mojstrane, ki je v glavnem že gorenjska, vendar pa jo dva važna osnovna vokalna refleksa, namreč ei in ou za psl. psl. ê in o, ločita od nje in jo družita s slovenskimi jugovzhodnimi narečji (snêix, roux). Ta nenavadni pojav si lahko razlagamo na dva načina, ali sta ta dva refleksa sled neke zelo stare kolonizacije Dovjega s prebivalci, ki so za ê in o govorili ei in ou, pri čemer prihajajo teoretično in zgodovinsko v poštev zlasti Dolenjci, ali pa sta ostanka nekoč povsod po Gorenjskem razširjenih ei in ou za ê in o. Glede na vse, kar danes že vemo o postanku gorenjskega mo-noftongičnega sistema, se mi zdi sedaj ta domneva celo bolj verjetna, čeprav tudi prva razlaga ni nemogoča« (Logar 1962/63: 309).
Z vprašanjem vzporednega zvišanja *ë in *o v slovenščini se je ukvarjal tudi Greenberg 20023 in ob ugotovitvi, da je s »/.../ stališča jezikovne geografije /.../ smiselno domnevati, da se je zvišanje *ë najprej začelo na slovenskem severozahodu, nato pa se je širilo proti jugu in vzhodu /.../« (Greenberg 2002:
2	Ta hipoteza je bila na podlagi povojnih raziskav za SLA popravljena v začetku šestdesetih let (Logar 1962/63: 3) (op. K. Kenda-Jež v Logar 1996).
3	V tem poglavju se sklicuje tudi na ugotovitve W. R. Vermeerja v razpravi »Raising of *e and Loss of the Nasal Feature in Slovene«, objavljeni v Zborniku za filologiju i lingvistiku, 1982, 25/1, 97-120.
— 19 —
Jožica Škofic
135), izpostavil tudi posebnost govora Dovjega in Mojstrane: »Dva gorenjska govora, Dovje in Mojstrana (zgornjesavska dolina), izkazujeta odraze s padajočim dvoglasnikom, npr. Dovje sneix, mleik /.../, breiza /.../, boux, nouč /.../. Domnevo, da so dvoglasniki tu arhaični, podpira dejstvo, da v sosednjih vaseh, ki imajo monoftongične odraze, v nasprotju z običajnim gorenjskim razvojem ti odrazi niso sovpadli z e-jevskimi in o-jevskimi samoglasniki iz drugih virov /.../« (Greenberg 2002: 136).4
Krajevni govor Dovjega, ki je tudi točka Slovenskega lingvističnega atlasa (SLA T195), je bil po Vprašalnici za SLA zapisan že leta 1967, avtorica tega zapisa je takratna študentka slovenistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani Regina Razinger (Razinger 1967). Njen zapis vsebuje tudi kratek glasoslovni in oblikoslovni opis govora (delo je nastalo pod mentorstvom prof. Tineta Logarja v okviru zbiranja narečnega gradiva za Slovenski lingvistični atlas),5 shranjen pa je v arhivu Dialektološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani. Ta zapis je bil osnova za nastanek tukajšnjega fonološkega opisa v obliki, kot je uveljavljena v sodobni slovenski dialektologiji (prim. za gorenjske točke SLA Škofic 1997, 1999, 2000). Arhivsko gradivo je bilo leta 2013 dopolnjeno z novimi zapisi dovškega krajevnega govora in govorov nekaterih sosednjih vasi (tj. Plavškega Rovta, Žerjavca nad Jesenicami in Belce),6 zato je v prispevku glasoslovna podoba dovškega govora lahko primerjana z govori sosednjih vasi na tem območju.
Krajevne govore, ki so predmet te razprave, je natančno jezikoslovno (in predvsem imenoslovno) raziskoval ter svoja dognanja v doktorski disertaciji Imenoslovje zgornjesavskih dolin (Čop 1983) in v več člankih objavil tudi že dr. Dušan Čop - njegovo objavljeno gradivo in interpretacija le-tega sta seveda prav tako pomembno prispevala k nastanku tukajšnjega članka. Z analizo narečnega imenskega gradiva je potrjeval hipotezo, da »/.../ obravnavano področje narečno ni enotno, da je govor Mojstrane, Dovjega, Belice, Zg. Radovine, pa tudi Plavškega Rovta, Planine pod Golico in Prihodov v veliki meri vsaj v osnovah dolenjskega porekla (vendar s to razliko, da so prebivalci vasi pod Golico v celoti sprejeli gorenjsko palatalizacijo, medtem ko so naseljenci v Mojstrani in na Dovjem substituirali palatalizirani ziljsko-koroški (gorenjski) -k'- pred -e- in -i- (torej -c- oz. -č-) s -t-, /.../). Prebivalci vseh omenjenih naselij so v večjem številu naseljenci z Dolenjskega, odkoder so jih s svojih posesti Otoka in okolice kot kovaške mojstre po uničenju srednjeveškega Gutenwertha freisinški škofje z družinami preselili na območje svoje zgornjesavske posesti na Dovjem in v Mojstrani (Ivo Pirkovič). Od tam se je fužinarstvo preneslo tudi v vasi pod Golico oz. na Jesenice. Na to, da je govor Mojstrane in Dovjega v svojih osnovnih značilnostih dolenjski, je v Slavistični reviji V-VII/1954 opozoril že Tine Logar (diftongizacija -e- in -o- v -ei- in -ou-), namen te disertacije pa je to
4	V nadaljevanju Greenberg izpostavlja značilnosti v osnovi ziljskega govora Podkorena.
5	O Slovenskem lingvističnem atlasu na: http://isjfr.zrc-sazu.si/sl/publikacije/slovenski--lingvisticni-atlas-1#v.
6	Avtorica teh zapisov na podlagi lastnih terenskih raziskav je Jožica Škofic.
- 20 --Slavia Centralis 1/2013
- Fonološki opis govora Dovjega -
prikazati tudi semantično in etimološko. Priseljenci z Dolenjskega (in pozneje iz Poljanske doline) so se morali naseliti v omenjenih krajih v dobi, ko je v ziljsko-koroškem oz. gorenjskem narečju že dozorela ali vsaj dozorevala večina glasovnih sprememb (torej v 14. in 15. stoletju). Gorenjske oz. ziljsko-koroške glasovne in druge posebnosti so priseljenci v svojem govoru deloma sprejeli (razen palatalizacije glasu -k-), vendar so pri tem ohranili tudi nekaj značilnosti svojega dolenjskega govora (predvsem diftongizacijo, zategnjen govor in močno poudarjeni -r-), in to kljub močnim vplivom gorenjskega in ziljsko-koroškega narečja« (Čop 1983: 9-10).
Današnja glasoslovna podoba dovškega govora se večinoma ujema s tisto, ki je prikazana v omenjenih delih, le dvoglasnikov ei in ou tu zaradi zbliževanja s sosednjimi gorenjskimi govori skorajda ni več slišati (o tem več v nadaljevanju).
2 Fonološki opis govora kraja Dovje (SLA T195)
V nadaljevanju je predstavljena fonološka ravnina gorenjskega krajevnega govora kraja Dovje v Zgornjesavski dolini. V prvem delu je predstavljen inventar fonemov (samoglasnikov in soglasnikov) in prozodemov, sledi predstavitev distribucije/razporeditve fonemov in njihovih položajnih različic/alofonov ter prozodemov, v tretjem delu pa je prikazan njihov izvor iz izhodiščnega (tj. popraslovanskega) splošnoslovenskega fonološkega sistema (prim. Logar 1981).
3 Inventar
3.1 Samoglasniki
3.1.1 Dolgi naglašeni samoglasniki
i:	u:
e:	o:
e:i	o:u
e:1	o:
a:	3:r
1 V tem fonološkem opisu je ohranjen zapis širine dolgih e in o s kljukico pod samoglasnikoma (kot v rokopisu), čeprav posnetki iz leta 2013 kažejo, da gre za navadno širino, ki se v sodobni slovenski fonetični transkripciji ne uporablja več. Besedila iz leta 2013 v tem prispevku torej širine nimajo več posebej označene, ampak velja, da so ozki samoglasniki tu označeni s pikico pod e in o (e, o), široka e in o pa sta brez diakritičnega znamenja.
— 21 —
Jožica Škofic
3.1.2 Kratki naglašeni samoglasniki
(i)
3
a
3.1.3 Kratki nenaglašeni samoglasniki 3.1.3.1 Prednaglasni samoglasniki
3
a
3.1.3.2 Ponaglasni samoglasniki
3
a
3.1.3.3 Izglasni samoglasniki
é/e
ùlo
u
e
u
e
o
u
e
o
u
e
o
a
— 22 —
^Sla-vta Centra ls 1/2013
	 Fonološki opis govora Dovjega 	
3.2 Soglasniki
3.2.1 Zvočniki
u	m
l r n
j (i)8
3.2.2 Nezvočniki
P	b	f
t	d
c	s z
č	(j)9	š ž
k	g	x
3.3 Naglas
3.3.1	Naglas ni vezan na določeno mesto v besedah - naglasno mesto je svobodno.
3.3.2	Govor pozna kvantitetno opozicijo (dolge naglašene, kratke naglašene in kratke nenaglašene zloge).
3.3.3	Govor pozna tonemsko opozicijo na dolgih zlogih: rastoči naglas (akut -V:) in padajoči naglas (cirkumfleks - V:).
3.3.4	Na kratkih naglašenih samoglasnikih, ki so mogoči le v zadnjih ali edinih zlogih, je naglas le jakostni ('V).
3.3.5	Inventar prozodemov torej zajema tri naglase (V:, V:, 'V) in nenaglašeno kračino (V).
4 Distribucija 4.1 Samoglasniki
4.1.1 Dolgi naglašeni samoglasniki
4.1.1.1 Dolgi naglašeni samoglasniki so mogoči v katerem koli besednem zlogu.
8	Znak i označuje samoglasniški izgovor j, kot se govori (oz. se je govoril) v dvoglasniku e:i ali namesto j v izglasju in v položaju pred soglasnikom.
9	Fonem j se govori le v novejših izposojenkah (npr. jeizva 'džezva - posoda za kuhanje kave') in kot zveneča različica fonema č pred zvenečimi nezvočniki (jbe:va 'čebela').
— 23 —
Jožica Škofic
4.1.1.2	Samoglasnika /o:/ in /o:/ večinoma nista možna v vzglasju - pred njima je protetični /u/ (uo:rxw 'oreh', uo:rgle 'orgle', uo:xcat 'ohcet',11 uo:kan 'okno').
4.1.1.3	Samoglasnika /e:/, /o:/ se govorita v (izvorno) predzadnjih besednih zlogih (že:na, no:ga).
4.1.2 Kratki naglašeni samoglasniki
4.1.2.1	Ti so mogoči le v zadnjih ali edinih besednih zlogih.
4.1.2.2	Kratki naglašeni /i/ je redek, morda celo idiolektalen (šli 'šli'), ker je večinoma oslabel v polglasnik (nat 'nit').
4.1.2.3	V položaju pred istozložnim j/ oz. /i/ se /a/ ne pojavlja - namesto njega govorijo /e/ (dei 'daj' - vel., 2. os. ed.).
4.1.3 Kratki nenaglašeni samoglasniki
4.1.3.1	Govor ima v prednaglasnem položaju osem samoglasnikov, v ponaglas-nem položaju pet, v izglasnem položaju pa šest.
4.1.3.2	V položaju pred istozložnim j/ oz. /i/ se /a/ ne pojavlja - namesto njega govorijo /e/ (de:iueite 'delajte').
4.2 Soglasniki
4.2.1 Zvočniki
4.2.1.1	Zvočnik /n/ ima pred mehkonebniki različico [g] (ay'ga 'enega').
4.2.1.2	Zvočnik /j/ ima pred soglasniki in v izglasju različico [i] (de:iuei 'delaj', de:iueite 'delajte').
4.2.1.3	Zvočnik /l/ se ne govori pred zadnjimi samoglasniki - za govor je značilno švapanje (ui:dua 'videla', ua:š 'laž', mua't3č 'mlatič').12
10	Gradivo je zapisano tako kot v rokopisnem gradivu iz arhiva za SLA, le zapis tonemov je posodobljen (V > V:, V > V:, V > 'V).
11	Informator iz Plavškega Rovta, Klemen Klinar (rojen 1981), pozna tudi različici vo:fc9t (z asimilacijo xc > fc) in vo:xt3c (z metatezo c-t > t-c), verjetno iz govora Blejske Dobrave tudi vo:ft3c (z nadaljnjo asimilacijo xt >ft).
12	Švapanje je izrazita značilnost tudi sosednjih gorenjskih krajevnih govorov (npr. v Plavškem Rovtu: i re:kva 'je rekla', i bva 'je bila').
— 24 —
sS'la-Via Centra 1/2013
	 Fonološki opis govora Dovjega 	
4.2.2 Nezvočniki
4.2.2.1	Po zvenečnosti se nezvočniki prilagajajo sledečemu nezvočniku - asimilacija po zvenečnosti (gne:ist 'gnezdo', opxaji:u 'obhajilo', ba:pca 'babica, tj. kol v plotu', re:tkua 'redkev', sua:tka 'sladka', re:itka 'redka', po:tkua 'podkev',13 d'ga 'tega')
4.2.2.1.1 Pred zvenečimi nezvočniki ima /č/ različico [3] (jbu:ua 'čebula').
4.2.2.2	V izglasju so možni le nezveneči nezvočniki - zveneči nezvočniki imajo tam svoje nezveneče pare (gst 'gad', g'rop 'grob', lemeš 'lemež', zd:p 'zob', pog'rep 'pogreb', md:uš 'mož', ot ko:t 'od kod').
4.2.2.2.1 Soglasnik /g/ ima v izglasju nezvenečo različico [x] (dro:x 'drog', s'to:ux 'stog', ro:ux 'rog', bo:ux 'bog').
4.3 Naglas
4.3.1	Dolgi naglašeni samoglasniki so možni v vseh besednih zlogih.
4.3.2	Kratki naglašeni samoglasniki so možni le v zadnjih ali edinih besednih zlogih.
4.3.3	Nenaglašenih dolgih samoglasnikov govor ne pozna.
4.3.4	Govor ima dolgi nedoločnik (smeja:t se 'smejati se',pokopa:te 'pokopati', stegni:t se 'stegniti se, umreti', kropi:te 'kropiti', šiua:te 'šivati', klepa:te 'kle-pati', tesa:te, kleča:te) - toda tudi kratkega (obra:čat(e) 'obračati').14
5 Izvor
5.1 Samoglasniki
5.1.1 Dolgi naglašeni samoglasniki
i: < i: (zi:ma, sui:na, li:st, zi:t, pi:šem)
<	kratki akutirani i v nezadnjih besednih zlogih (li:pa, ri:ba, xi:ša)
<	v izposojenkah (si:rk 'koruza')
u: < u: (xru:ška 'hruška', uu:č 'luč', lu:psm, olu:psk, lu:bje)
<	kratki akutirani u v nezadnjih besednih zlogih (ku:pa, kru:xa - R ed., mu : xa)
<	včasih uu: < lu: (gu:x 'gluh')
<	v izposojenkah (fu:tsr 'krma')
e: < (pe:t, pe:tsk 'petek', ime:, pe:st, ue:žem, plešem, gre:da)
<	kratki akutirani q v nezadnjih besednih zlogih (de:tela 'detelja')
13	V Plavškem Rovtu poznajo asimilacijo d-k > x-k: po:xku 'podkev'.
14	V Plavškem Rovtu govorijo npr.: pozabi:t 'pozabiti' (inf. J. Klinar), xpi:t 'kupiti', žve:t 'živeti', ite: 'iti' (inf. K. Klinar).
— 25 —
Jožica Škofic
<	cirkumflektirani e; (pe;č, ueče:r, dreve;sa - R ed., sarcé; 'srce')
<	novoakutirani e v nezadnjih besednih zlogih (ze;le, žeman, uše;sa - R ed.)
<	é pred r (me;ra, ue;ra, zue;r)
<	v izposojenkah (že;gan 'blagoslov')
o; < g; (klo;p, dro;x 'drog', ro;p 'rob', so;t 'sod', gouo;p 'golob', mo;š 'mož')
<	kratki akutirani g v nezadnjih besednih zlogih (goba, ko;ča, toča)
<	novoakutirani o v nezadnjih besednih zlogih (uó;la 'volja', xója, no;ša, ško;da, dó;ta; nó;sdm, pró;sdm - 1. os. ed. sed.)
<	kratki naglašeni ¡ (pó;ux 'polh', póuxan 'poln', dó;ux 'dolg' - prid.)
<	redko o;u < o;v (kouo;rat 'kolovrat')
<	v izposojenkah (ko;r 'kor')
e;i15 < é; (zué;i;zda, lé;ip, gré;ix, mé;ix, besé;ida)16
<	kratki akutirani é v nezadnjih besednih zlogih (bré;iza, cé;ista, neué;ista, stré;ixa, pé;ina, polé;in, ré;izate)
o;u11 < cirkumflektirani o; (no;uč 'noč', mo;uč 'moč', ró;ux 'rog', bó;ux 'bog', mesó;u 'meso', alpöm 'lepo', prosó;u 'proso')
<	¡; (uó;u;k 'volk', dó;ux 'dolg - sam.', žo;una 'žolna', mó;uzam 'molzem', kó;unam 'kolnem', dómbsm 'dolbem', t0;uč3m 'tolčem')
<	kratki akutirani ¡ v nezadnjih besednih zlogih (pó;ux 'polh')18
e; < e, ki je prišel pod naglas po premiku naglasa s končnega kratkega besednega zloga (že;na, té;ta, če;u 'čelo', né;sem - 1. os. ed. sed.)
<	ki je prišel pod naglas po premiku naglasa s končnega kratkega besednega zloga (mé;xka, te;ška, pé;ta, kle;čou - del. -l m. sp. ed.)
<	é, ki je prišel pod naglas po premiku naglasa s končnega kratkega besednega zloga (ue;ža, žre;u, bré;me, uré;me)
15	»Na Dovjem, v Mojstrani in v okoliških vaseh (Belica, Podkuže, Zg. Radovina), a tudi v Planini pod Golico, v Plavškem Rovtu in v Prihodih se je podaljšani -e- diftongiziral v -ei (ei)- (kakor se je prav na istem področju -o- diftongiziral v -ou-); to lepo dokazujejo številna imena s tega področja /.../« (Čop 1983: 47)
16	Na Dovjem samo še nekateri najstarejši domačini ohranjajo dvoglasniški izgovor pra-slovanskega dolgega jata, a zelo nedosledno, večinoma se tu tako kot tudi v sosednjih gorenjskih vaseh že govori dolgi ozki e: (sne:x 'sneg', mle:k 'mleko', zveizda 'zvezda', le:p 'lep', gre:x 'greh' itd.). Primer, ki ga je potrdila informantka z Dovjega M. Klinar: »A i 'že sné:ik dó:lpa:du?« V Plavškem Rovtu je refleks e:i danes ohranjen le še leksi-kalizirano (inf. J. Klinar), npr. v besedah pé:ista 'pesto', strédsgnca 'strešnica, skodla', ré:itre 'reta' (^ bav. nem. Reiter) itd. K. Klinar navaja še primere kot: me ipopé:istvou 'me je popestoval', sné:ix je s stré:ixe pa:du 'sneg je s strehe padel'.
17	V dovškem govoru je o:u iz praslovanskega cirkumflektiranega o danes ohranjem samo še leksikalizirano, npr. samo:utežne sni: 'samotežne sani' (kar poznajo tudi v Plavškem Rovtu), sicer se tu že govori monoftong kot v sosednjih gorenjskih govorih (proso: 'proso', no:č 'noč' itd.). K. Klinar za o:u v Plavškem Rovtu prav tako navaja le še leksikalizirane primere kot: 'peí má:u x mé:n u naro:uče ('pojdi/pridi malo k meni v naročje').
18	V Plavškem Rovtu (inf. K. Klinar) npr. vó:una 'volna', dó:uga 'dolga' - prid.
— 26 —
t-Sé^a-Vi— Centra lis 1/2013
	 Fonološki opis govora Dovjega 	
o: < o, ki je prišel pod naglas po premiku naglasa s končnega kratkega besednega zloga (ko:tu, ko:za, uo:sa, ko:nc, uo:nc)
<	g:, ki je prišel pod naglas po premiku naglasa s končnega kratkega besednega zloga (so:set)
a: < a: (gra:t, pra:x, ura:t, dua:, kra:l, tra:ua, koua:č, bra:da, apsn)
<	kratki akutirani a v nezadnjih besednih zlogih (kra:ua, ma:te 'mati', bra:ta - R ed.)
<	s: (da:n, ua:s, ma:x, ua:š 'laž', ča:st)
<	novoakutirani a v nezadnjih besednih zlogih (ma:ša, sa:ne 'sanje',pa:sje, ua:ške, 'vaški', premakne, pa:xne, ga:ne - 3. os. ed. sed.)
<	v izposojenkah (fa:imoštsr 'župnik') a:r < r: (pa:rst, smb:rt, tb:rt)
5.1.2 Kratki naglašeni samoglasniki
i < redko kratki naglašeni i (šli 'šli' - a pogosteje š'fo) u < redko kratki naglašeni u ('tut 'tudi')
<	kratki naglašeni -él v del. -l m. sp. ed. (m'lu 'mlel', cve'du19 'cvedel')
<	kratki naglašeni -il v del. -l m. sp. ed. (p3x'nu 'pahnil')
<	kratki naglašeni -al v del. -l m. sp. ed. (šu20 'šel')
e < kratki naglašeni é v zadnjem ali edinem besednem zlogu (x'ren)
<	kratki naglašeni a v zadnjem ali edinem besednem zlogu v položaju pred istozložnim j oz. i (dei21 'daj' - 2. os. ed. vel.)
o < kratki naglašeni u (preko a) v izglasju prid. in sam. v D, M ed. (t'mo, p'so 'psu')
e < novoakutirani e v zadnjem ali edinem besednem zlogu (k'met, ž'rem)
<	kratki naglašeni q v zadnjem ali edinem besednem zlogu (ueč)
o < novoakutirani o v zadnjem ali edinem besednem zlogu ('pot, 'koš, 'kon, k 'rop)
<	kratki naglašeni ç v zadnjem ali edinem besednem zlogu (st'rok)
<	kratki naglašeni a pred istozložnim u v zadnjem ali edinem besednem zlogu (p'rou. 'prav', zd'rou 'zdrav')22
a < kratki naglašeni a v zadnjem ali edinem besednem zlogu v izglasju
(d'ga 'tega', š'ua23 'šla', gre'ua 'greva', mag'ua 'megla') a < kratki naglašeni a v zadnjem ali edinem besednem zlogu (pas, ' taš 'tešč', 'uas 'ves', ste 'bar)
19	R. Razinger ima tu zapisan dolgi cirkumflektirani samoglasnik (cvedu: 'cvedel'). K. Klinar navaja različico cu'du 'cvedel'.
20	R. Razinger ima tu zapisan dolgi cirkumflektirani samoglasnik (šu: 'šel').
21	R. Razinger ima tu zapisan dolgi cirkumflektirani samoglasnik (de:i 'daj').
22	R. Razinger ima tu zapisan dolgi cirkumflektirani samoglasnik (zdro:u 'zdrav' inpro:u 'prav').
23	R. Razinger ima tu zapisan dolgi cirkumflektirani samoglasnik (šua: 'šla').
— 27 —
Jožica Škofic
<	kratki naglašeni i v zadnjem ali edinem zaprtem besednem zlogu (nat 'nit', 'tač 'ptič', 'maš 'miš', 'nač 'nič', 'sat 'sit', marlač 'mrlič', 'sar 'sir')
<	kratki naglašeni u v zadnjem ali edinem zaprtem besednem zlogu (krax 'kruh', kap 'kup', skap 'skup')
<	kratki naglašeni a v zadnjem ali edinem zaprtem besednem zlogu (b'rat 'brat', 'gat 'gad', 'fant 'fant', 'nas 'nas')
5.1.3 Nenaglašeni samoglasniki 5.1.3.1 Prednaglasni samoglasniki
i < včasih i - po analogiji na naglasni položaj in disimilaciji z a-jem v
naslednjem zlogu (pisa:ua 'pisala', tisi: 'tišči', zida:r) u < u (pluua:te 'pljuvati', kluča:uanca 'ključavnica', duši:te)
<	včasih vi (suna:k 'svinjak')
e < e (lenoba,24 levi:ca, lesnika, plenica, sneže:n) o < včasih o (oči: 'oči')
e < e (nebd:u 'nebo', zele:no, uese:ua 'vesela', leti:, bese:ida 'beseda', tele:ta)
<	q (mesd:u, pesti:)
<	redko o za r (prece:isja 'procesija') o < o (gouo:p 'golob', otro:k)
<	Q (zobje:)
<	redko / (do'žan 'dolžan') a < a (puača:te 'plačati')
<	e (a'dan aq'ga 'eden enega')
a < a (mag'ua 'megla', staz'da 'steza',25 sta'bar 'steber', paku 'pekel')
<	redko u (stade:nc 'studenec')
<	redko e (cuat'na 'cvetna')
<	prednaglasni r pred soglasnikom skupaj z r (a + r) (parsti: 'prsti' - R ed. ž. sp.)
5.1.3.2 Ponaglasni samoglasniki v zaprtem zlogu
u < l (ja:buk 'jabolko')
<	redko -ov- (fa:ruš 'farovž, župnišče') e < e (ne:sem, a tudi ne:sam 'nesem')
<	q (pa:met)
<	e (so:set)
24	K. Klinar za Plavški Rovt pozna le različico alno:ba 'lenoba' s popolno onemitvijo prednaglasnega jata.
25	K. Klinar za Plavški Rovt pozna le različico sta'za 'steza' (< * stbdza). O nastanku različice staz'da piše Ramovš (1924: 223). Glej še Šivic-Dular 2007.
— 28 —
^Sla-vta Centra ls 1/2013
	 Fonološki opis govora Dovjega 	
<	a pred istozložnim j/i (de:iuei 'delaj' - vel., 2. os. ed.), redko drugje (sme:tena 'smetana')
<	i v priponi -nik (uo:sounek 'oselnik', toda tudi ku:rnek26 'kurnik') o < včasih a pred v (bradovkca 'bradavica')
<	a pred istozložnim u v del. -l (de:i:uou 'delal' - 3. os. ed. m. sp.) a < a (ža:gat(e) 'žagati', de:iuate 'delati')
<	o (ja:gada 'jagoda', na:xat 'nahod',po:tak 'potok', bri:taf 'pokopališče') s < s (xua:psc 'hlapec', xle:bsc 'hlebec', ko:ssc 'kosec', pe:issk 'pesek',
pe :tsk 'petek')
<	i (xo:dsm 'hodim', pro:ssm 'prosim' - sed., 1. os. ed.; je:zsk 'jezik', pre:š3č 'prašič'; psr uše:ssx 'pri ušesih' - sam., M mn.)
<	u (tre:ibsx 'trebuh', ko:žsx 'kožuh')
<	e (ui:dst 'videti')
<	redko e (ne:sem/ne:ssm 'nesem', ze:lsn 'zelen')
5.1.3.3 Izglasni samoglasniki
u < -/ (uo:gu 'vogel', ko:tu 'kotel'; v deležniku na -l za r: da:ru, cvb:ru, umb:ru, žb:ru)
<	-ev (pli:tu 'plitev', ce:rku 'cerkev')
<	-vi (ta pb:ru 'prvi')
<	-vo (kuä:du 'kladivo')
<	-lo (g3:ru 'grlo')
<	-el v del. -l (ži:uu 'živel')
<	-el v del. -l (uo:tu 'hotel', ue:idu 'vedel')
<	-il v del. -l (uzi:gnu 'vzdignil')
e/e < -i (v nedoločniku: zde:ite 'sedeti', grabi:te 'grabiti' in psti:te 'pustiti'; no:se - 3. os. ed. sed.; mä:te 'mati'; gu:ne 'oni'; na mi:ze - M ed. ž. sp.; z žena:me - O mn. ž. sp.; s fa:nte, z le:ite 'z let' - O ed. m., sr. sp.; v določni prid. prip.: čloueške, mdrtua:ške, tu:rške, nebe:ške; tre:tje; v prisl.: go:re 'gori', do:le 'doli', no:tre 'notri') e < -e (pode 'polje', mo:rje, ne:se, te:če, pe:če)
<	-q (te:le; mi:ze - R ed. ž. sp., fä:nte - T mn. m. sp.)
o/o < -u (brä:tö 'bratu', si:no 'sinu', nd:uso 'nosu'; po me:isto 'po mestu', u
se:no 'v senu' - D, M ed. sam., prid. m., sr. sp.) o < -g (li:po, mi:zo - T ed. ž. sp.)
a < -a (jä:gada 'jagoda', guä:ua,21 xru:ška 'hruška', krä:ua - I ed. ž. sp.)
26	R. Razinger ima tu zapisan ozki e (ku:rnek).
27	R. Razinger ima dvakrat zapisano gla:ua (I ed.) in enkrat guale: (R ed.).
— 29 —
Jožica Škofic
5.2 Soglasniki
Soglasniki so nastali iz ustreznih soglasnikov v izhodiščnem splošnosloven-skem sistemu, ob tem pa še:
5.2.1 Zvočniki
u < w pred sprednjimi (ui:le 'vile', ui:n 'vino', ueče:rja 'večerja') in zadnjimi samoglasniki (uo:la 'volja', sua:p 'slap', ub:rx 'vrh', po:tpuat 'podplat')28
<	kot proteza pred zadnjimi samoglasniki v vzglasju (uo:k3n 'okno', uoirgle 'orgle', uo:sua 'osla', uo:uca 'ovca')
<	l pred zadnjimi samoglasniki - švapanje (ua:s 'las', m'ust 'mlad', kouo:rat 'kolovrat', dua:ka 'dlaka', de:iuoua 'delala', puo:ut 'plot')29
<	-l v izglasju (v del. -l de:iuou 'delal', bi:u 'bil'), tudi -l pred izglasnim o po onemitvi le-tega (kadi:u 'kadilo', če:u 'čelo', ši:u 'šilo', de:u 'delo')
l < l (ste:la 'stelja', kra:l 'kralj', ze:mla 'zemlja', klu:č 'ključ', uo:la 'volja', pela:te 'peljati')
<	po analogični menjavi med l in v (ce:rkle 'cerkve', guale: 'glave', sta:tle 'statve')30
n < n (o:gsn 'ogenj', svi:na 'svinja', ni:ua 'njiva', kore:ne 'korenje', kam'ne
'kamenje', loba:na 'lobanja') j (i) < redko kot proteza pred sprednjimi samoglasniki (iigli:ca 'igo')
<	včasih kot prehodni j pred sičniki in šumevci (u:izda 'uzda', pa:isxa 'pazduha', po:istla 'postelja', 'goist 'gozd') - a tudi pa:stxa 'pazduha'
<	redko g pred sprednjimi samoglasniki - narečna palatalizacija velarov31 (dru:iga 'drugega', Dd:uje < dolge) - toda noge: 'noge'32
r < redko kot epentetični/vrinjeni r (fsrždm 'fižol', fsržima 'kovačnica, fužina')
28	Danes na Dovjem na tem mestu (sicer nedosledno) že govorijo tudi zobnoustnični v, npr. ssm vvdva 'sem videla'.
29	Švapanje je skupna lastnost vsem tu obravnavanim govorom, npr. praiua je 'prala je', kua:l smo 'klali smo'. V Plavškem Rovtu (inf. K. Klinar) je možna tudi asimilacija lo > uo (švapanje) > o, in sicer tako v naglašenem (koibsk 'klobuk') kot v nenaglašenem zlogu (koba:sa 'klobasa'). Primer take asimilacije z Dovjega: goda:te 'glodati'.
30	Primer iz Plavškega Rovta: potkle: 'podkve'.
31	»Palatalizacije velarov ni bilo na Dovjem, v Mojstrani, Zg. Radovini, deloma na Belici in v Podkužah. To velja predvsem za velarna glasova -k- in -x-, medtem ko -g-, verjetno pod vplivom sosednjih gorenjskih govorov (Gorje, Jesenice) do neke mere vendarle kaže prehod v -j- /.../. Če pravim, da v imenovanih krajih ni bilo palatalizacije velarov, mislim pri tem na starejši rod domačinov, medtem ko mlajši rod v celoti prevzema gorenjsko palatalizacijo /.../, da ne govorim o številnih priseljencih iz zgornjega dela Doline, ki seveda ohranjajo svoj način govora z nepopolno palatalizacijo velarov« (Čop 1983: 69).
32	Informatorka M. Klinar z Dovjega se še spominja, da so nekoč rekli »u noje me zebe«, a sama danes ne govori več tako.
— 30 —
sS'la-Via Centra 1/2013
	 Fonološki opis govora Dovjega 	
5.2.2 Nezvočniki
b < p po disimilaciji p-p > p-b (potisk 'popek')
t < redko k pred sprednjimi samoglasniki - narečna palatalizacija velarov33 (ti:kla 'kikla, krilo', ti:sslca 'kislica', ti:mnata 'čumnata', verjetno iz nem. Kemenate ^ slat. caminata (Snoj 2003: 92)) - toda roke: 'roke', ke:udsr 'klet'34
<	kj pred sprednjimi samoglasniki (te:i 'kje')
š < redko x pred sprednjimi samoglasniki - narečna palatalizacija velarov (meše:r 'mehur') - toda ure:ixe 'orehe', mu:xe 'muhe'
<	č pred k (disimilacija čk > šk) (ma:ška 'mačka', ba:ške 'bačke, butare' - T mn.)35
č < po asimilaciji tč (> dč) (razrečst 'razredčiti').
g < redko kot (sekundarna) proteza pred u v vzglasju (gu:nedua 'onadva') x < redko t (< d) pred k (asimilacija dk > xk) (si:raxka 'sirotka') - toda sua:tka 'sladka', re:itka 'redka', po:tkua 'podkev', po:tpuat 'podplat', otpre:ite 'odpreti'
<	izglasni -g (bre:ix, dro:x, sne:ix, sto:x 'kozolec')
5.3 Naglas
5.3.1	Naglasno mesto v besedi je kot v izhodiščnem sistemu, le da sta naglašena refleksa za e in o, ki sta bila prej pred naglašenimi kratkimi zadnjimi zlogi, npr. se:stra (< sestra), ko:sa (< kosa).
5.3.2	Kvantiteta je kot v izhodiščnem sistemu z naslednjimi razlikami:
5.3.2.1	Dolgi so samoglasniki, ki so bili kratki naglašeni (akutirani) v nezadnjih besednih zlogih (kra:ua).
5.3.2.2	Dolgi so samoglasniki po umiku naglasa s končnega kratkega zloga na prednaglasna e in o (se stra, ko sa).
5.3.3	Tonematika je kot v izhodiščnem sistemu z naslednjimi razlikami:
V: < po podaljšavi kratkega akuta v nezadnjem besednem zlogu (kra:ua)
<	po podaljšavi novega akuta v nezadnjem besednem zlogu (ko:ža)
<	po umiku naglasa s kratkega končnega zloga na prednaglasna e in o
(te ta, go ra)
33	»Na Dovjem, v Mojstrani itd. se namreč -k- ni palataliziral, ampak se je ohranil kot k tudi pred e, e in i oz. ga je v določenih primerih (predvsem na začetku besede) zamenjal -t- (trdi -t-, ne palatalizirani -t'-), kar je do neke mere vendarle vpliv gorenjske oz. še prej ziljsko-koroške palatalizacije: priseljenci niso zmogli izreke -č- oz. -č-, -t'- < -k- in ta glas nadomestili s -t-) /.../« (Čop 1983: 69).
34	V Plavškem Rovtu, Žerjavcu, Belci narečno mehčanje mehkonebnika k pred sprednjimi samoglasniki v č (k > č) še poznajo (npr. če:udgr 'kevder, klet', šči:ra 'sekira'), na Dovjem pa govorijo le ke:udgr, ski:ra, noge: itd., saj ta govor (danes) ne pozna narečne palatalizacije velarov/mehčanja mehkonebnikov.
35	Primera sta s Plavškega Rovta (inf. K. Klinar).
— 31 —
Jožica Škofic
V: < stari cirkumfleks (li:st)
'V < naglašeni samoglasnik v zadnjem ali edinem besednem zlogu - novi kratki akut v prvotno zadnjem ali edinem besednem zlogu (kon 'konj', 'maš 'miš')
V < nenaglašeni samoglasnik (že^:is 'železo')
< 'V po umiku naglasa s končnega kratkega naglašenega samoglasnika (uo:sa 'osa')
6 Izguba glasov 6.1 Samoglasniki
i	- v prednaglasnih zlogih (j'gan 'cigan', sroiuta 'sirota', š'rok 'širok',
u'sok 'visok', tarje: 'trije',parja:tu 'prijatelj', zué:ité 'živeti')
-	v ponaglasnih zaprtih zlogih (prí:dga 'pridiga',prece:isja 'procesija'; uo:špce 'ošpice', pá:lca 'palica', gua:žena 'glaževina, steklo', jé:tka 'jetika', lé:isaqk 'lešnik', grá:ft 'grabiti'; muá:tta 'mlatita')
-	v izglasju: redko v nedoločniku (uí:dat 'videti', smejá:t se 'smejati se', stegni:t se 'stegniti se, umreti'); včasih v D, M ed. sam., prid. ž. sp. (nó:x/nó:ge 'nogi', na usóike gó:r(e) 'na visoki gori');36 v prid. priponi -ni (< -bnb-j-b) oz. -nji (< -bñb-j-b), npr. v I ed. (kž:rstan 'krstni', ta zá:dan 'sprednji')
u - v prednaglasnih zlogih (SSi:té 'sušiti', psti:te 'pustiti', alpima 'lupila', tli:ua 'tulila', kpi:ua 'kupila')
-	včasih v izglasju (na uó:kno/na uó:kan 'na oknu',par dne:u 'pri dnevu, podnevi', blí:s 'blizu')
e (< e) - v prednaglasnih zlogih (sno:u 'seno', čpi:na 'črepinja', zdé:ite 'sedeti', daruo:u 'enojni plug, drevo', sjá:té 'sejati'; v prid. končnici -ega (aq'ga/ aq'ga 'enega'), - emu (an'mo 'enemu')
-	v ponaglasnih zlogih (uó:rx 'oreh'; v prid. končnici -ega (dru:iga 'drugega', usó:g:a 'visokega'), -emu (usó:kmo 'visokemu'); v glag. priponi -e- v sed. mn., dv. (uoičta 'hočeta'), v del. -l (uí:dua 'videla', uó:tua 'hotela')
o - v prednaglasnih zlogih (anco: 'nocoj')
-	v ponaglasnih zlogih (bírnkste 'binkošti')
-	v izglasju v I ed. sr. sp. - maskulinizacija nevter (če:u 'čelo', sté:gan 'stegno', kolé:in 'koleno', uí:n 'vino', ži:t 'žito')
a - v prednaglasnih zlogih (ke:re 'kateri')
-	v ponaglasnih zlogih (dó:ns 'danes'; v priponi -ac (kó:nc 'konec', pá:uc 'palec', marjá:sc 'merjasec', komo:uc 'komolec', me:isc 'mesec'); v priponi -ak (tó:rk 'torek'))
a - v prednaglasnih zlogih (sni: 'sani')
36 K. Klinar v Plavškem Rovtu: u kà:st 'v leseni skrinji za žito'.
— 32 —
sS'la-Via Centra 1/2013
	 Fonološki opis govora Dovjega 	
6.2 Soglasniki
6.2.1	V sklopu pt- se je p včasih reduciral ('tac 'ptič').
6.2.2	adv- > včasih uof-, pri čemer je u- proteza (uofant 'advent').
6.2.3	Skupina -šč- se je obrusila v -š- (i:šem 'iščem', ogni:še 'ognišče', go:ša 'gošča, gozd', na te'še 'na tešč', kle:iše 'klešče').
6.2.4	V skupini čre, žre je /r/ navadno izpadel (ze'bal 'žebelj', ž'be 'žrebe', že:ibsc 'žrebec', žbe:tsk 'žrebetek', čeiusl 'čevelj', če:išna 'češnja', če:ua 'čreva', čpirna 'črepinja') - toda čre:isu 'čreslo'.
6.2.5	V sklopu /dn/ je /d/ izpadel (zapd:una 'dopoldne', opd:une 'opoldne', popd:une 'popoldne').
6.2.6	V sklopu /td/ se je /t/ asimiliral z /d/ v en glas (pe:deset 'petdeset', še:deset 'šestdeset').
6.2.7	V sklopu tv-, sv- (v zaimkih) se /v/ ne govori (to:i to:iga ... 'tvoj, tvojega ...', so:i so:iga ... 'svoj svojega ...').
6.3 Druge posebnosti
6.3.1	Metateza ogn- > gon- (gom:še 'ognjišče').
6.3.2	Značilna je tvorba prislovov brez -j (za:da 'zadaj', zno:tra 'znotraj', spo:da 'spodaj', zgo:da 'zgodaj').
7 Besedila 7.1 Dovje37
»'Jes 'tud velí:krá:tou na fá:nta govaríim. Mi: smo doma: na fámta. Pa 'tut, 'no, tko:le dru:k se tu:t. A'ne, 'zei ti:st k so s'li 'bal u so:le pa u Lublá:no pa to: pa studi:rat so 'bal s'li, a'ne, da so lepo: gouo:rsl. Tá:kle k pa ní:smo, k smo 'bal doma: ustá:l, se m pa zdí:, da pa re:s ucá:sax kar né:kei po suójam. /.../«
»Sí:rk smo lusí:l, reci:mo tkó:le, pózí:m, pó:i, u jese:n smo ga uli:ckal pa poctre:sno né:sal, da se i posu:su, pó: smo ga pa dó:l parné:sal, da smo ga ulú:sal. /./ Pozí:m, k je biu 'cas, je pa á:ta nastí:mou tá:ko ki:sto. Pó: i biu pa tko:la n tá:k kolo:, da se i uarté:u, pa n zobe: so bli, da se i to: lú:suo. Pó: pa ní: se u'se udlú:suo, se i pa na ro:ke mo:gal. /.../ Tko: s ti:sto spí:cko odló:mu, pa si s to: spí:cko dé:rgnu, da z do kó:nca /.../ To: i cu:rcal.«
»To: se pa se 'jes spó:unam, k sam bua se ut'rok, smo mi: mé:l xla:pce pa dé:kle. A'ne, to: so parsli: dó:l z Dólé:nzga, pónavá:t so bla z Dólé:nzga. 'Ja, pa 'tut s Primo:rske, ta mlá:di fá:ntje pa pu:nce, k domá: ní:so imé:l, k so ble te: ká:ize pa uelí:k otró:k pa ní:so mé:l dó'ma 'nac, so ta pb:ru parsli: na kme:te, pó: so pa seve:da na Isení:cax, k je bua fá:barka, so pa pó:i pómagá:l pa u
37 Informantka za govor Dovjega: Marjana Klinar, 1949.
— 33 —
Jožica Škofic
fá:barko xódí:l u slú:zbo. /.../ K'le so pa pó:i, k'le i bua uča:ssx kámra, mi: smo ré:kal ue:žna ká:mra in 'tú:ka so ble po:istle, é:dan al pa dva: xlá:pca sta klé:le ležá:ua, mi: smo kú:xno 'tamle mé:l, pó:u má:nso. Sko:s smo imé:l dé:kle pa xlá:pce, 'ja. Pa še gó:r na va:rx na ué:š smo imé:l 'tut postlá:n, je biu é:dan s Primo:rzga 'tut, a:, U:žou gó:r. 'No, pó: so pa é:n so š'la čez mé:jo pa so š'li 'tut, é:n je 'šu na Šue:ck /.../. Pó:i so pa sami: 'tud zače:l že 'kašne xi:še dé:lat, 'ja. /.../«
»G'rem na tí:mnato. 'Tam smo pa spraulád, ká^a za ži:t, pa meso: se i sprá:uu, a'ne, k se i p0šu:šu u tédax rá:ufká:mrax pa so meso: pó:i sprá:val u tí:mnato, 'no, par 'nas je bua to: zgo:rna špa:iza. Pó: so tko: mé:l narjé:n, a'ne, da se i to: ubé:suo, da se i šuši:u na zrá:ko 'še. 0:kan je biu, sko:s je mo:gu bit otpa:rt, da i biu z'rak /.../. Pa pó:i tá:ke stvari: i bo to: sprá:ulen, za kuá:ne, recimo tá:ka posoda, pí:skri, pa má:st se i sprá:uua gó:r, ži:t, 'ja. Pó: smo pa u ži:t 'tut já:ica dajád, da so se sprá:ule, /./ da so 'dal trá:jale. /.../«
»/.../ Pa má^alne smo nare:dla. (Kaj pa je to?) Má^alné so pa s káse. Prosé:na káña, pa glaví:na, pó: pa začimbe 'tut. Pó: s pa tá:ke ku:pčke nare:du, tá:ke ké:pce, krú:galce, 'no. Pó: se i pa tá: kú:galca póví:va u mré:no, ot preštča tá mré na. Pó se pa to , spé češ u ro ro.«
»'Bal se za lá:n spómnam. Smo p0že:l, pó: se i pa na méjo dá:u, da se i p0su:švo, či:st na teqko: s mo:gu tko: porazdelí:t, p0že:t, pa s po mé:i p0su:šu, pó: se i pa to: ta:rvo, 'ja. Mé:l so pa za, 'tamle gó:r na ré:bro so ré:kal, da so ta:ral. To: i bvo tá:k, da se i zakú:rvo, se i 'tam spe:t posú: šu. /.../«
7.2 Plavški Rovt38
»Cúmnata je bua pa špá:iza. /./ Par 'nas je bua mé:ixan po šte:qgax gó:r, par Marti:nc gó:r je bua pa 'koi nagli:xo 'ke zme:rei. Par 'nas je biu pa ké:udar 'tam, je pa mé:ixan gó:r šuo:. U čú:mnat je pa blo u'se: 'tam smo pa imé:lpo ane tri: sodó:ue po ane tristo lí:trou, smo móst dé:ual, 'no, pó: i bua pa ena ko:šta, a ués, kuá: i bua ko:šta? (Ne.) Ko:šta so ré:kal, k so žtt nó:tar u ná:dalne metá:l. /.../ P a da ní:so máxk parš'la pa da ní:so pregodád. /../Je bua kukar xvša šim:ka čú:mnata, ueli:ka. /./ Cúmnata i 'balpo ró:utarsk 'bal, k'le pa prá:ujo tímnata, na Dó:ujam. /.../ 'No, k 'le i biu pa uó:kan pa 'tam an uó:kan, kukar je bua xvša šim:ka, pa gá:utre nó:tar, a'ne, zazí:dan u ti:sto, toko:, žeU:zje, a'ne, tko: móxno, 'bal má:ixne uó:kna so ble. 'Tam je buapa 'še na skrí:na, 'še na tá:ka ko:šta, par t 'mo krá:ja 'sam so bli pa 'mau má:n ná:dalne. To: smo pa še, če smo to:le mlé:l, otrobe pa mó:ko ta koruzno pa tá:k so nó:t nardí:l, da ní: buo u'se ucpó:da, né:keipa ucpó:da, a'ne. Pó:i smo pa 'še gó:r imé:lé na ua:rx, to: i buo pa to:le pó:i uédbano, pa ucpó:da uédbano, na ua:rx je bua pa 'še na tímnata, 'še na čú:mnata gli:x tko: uli:ka. Ti:sta i bua pa 'tut tko: 'mau 'bal zapšé:na 'tud uli:ka, sta ble dve: ko:šte nó:tar, je šuo: trideset šta:rdeset mé:raqkou no:tar tá:kax po št^:randvé:iset ki:l, trideset šta:rdeset mé:raqkou žvta no:tar! Tó: se
38 Informant za govor Plavškega Rovta: Jože Klinar, rojen 1921 (od poroke živi na Belci).
— 34 —
sS'la-Via Centra 1/2013
	 Fonološki opis govora Dovjega 	
prá:u dese:t, je ta:užsnt ki:l je buo nó:t ži:ta. Pó: so pa utphral tko:, pa má:u je blo tko: predelé:n. 0:x, to: s kó:ma no:t zle:zu, pa na guá:uo. So bli sirók ná:dalni. /.../Pa kó: i fá:in gué:rou nó:tar, papolé:t meso:. Je sko:z uí:su, pa ubé:ne mú:xe nó:tar. Je bua 'mau 'bal tmá:, ué:s, 'tam. /.../ To: i buo uzá:da, k je buo u se:nc. /.../«
»To: so pa sni:. Rodal. /.../ 'Jes sam jax i'mu, 'jes sam papó:i sá:ykou. 'Jes sam biu u Šui:c na suetomanmo parue:nstuo. (Ste bili?) U Dá:uoso. (A res?!) 'Ja. Sé:dampe:desedga lé:ta. (V jugoslovanski reprezentanci?) Já:! Smo k 'lele smo bli ... Pa sé:stra i bua, tá: k je na Isení:cax pa 'še 'dan z Jesenic, tarje: smo bli na sueto:uanmu, u sá:qkanju na sueto:uanmu parue:nstuu u Dá:uosó. (Bravo!) Pó:pa u A:ustrii na daržá:uanmo parue:nstuu, smo ulí:k xodí:l tak'rat ukro:x, še ní:sam biu k 'lele. 'Ja. Pó: pa ní:sam 'ueč, k sam šu z Ró:utou. Pa mó:ja sé:stra, sua bua zme:rei tap3:rua, k smo bli tko: nauá:jen te:ga sá:ykana, s te:lax dó:l usá:k dá:n, pa cé:uo zí:mo sko:s. 0:, to: i šuo:.«
7.3 Žerjavec nad Jesenicami39
»'No, 'jes se še spó:mnam k sam biu tá:k fan'tač, sam uó:zu z Gólí:ce sno:. Pólé:t, s ta p3:rumo kó:ncam, zá:dei pa žM:fe pa nabá:san. 'Tam k ní: š'lo s cé:umo uo:zam, 'ne, i blo tko: starmo:, da ní:s mó:gu s cé:umu uo:zam, ampak s ta p3:rumo dé:lam. Pó:i i blo pa lepo: tá:sa nabá:sna, pó: so pa ucpó:dei dó:l móžá:karjé čaká:l in so ujíganli pa na ta zá:dan kó:nc dá:l. Pa se i spe:t napré:ipelá:u. Tko: so fu:ral, 'no, da se i či:m 'man dé:uapa či:m 'bal tko:. /.../« »Dargác pa, a'ne, dreuo:, k pá:de, pó:i k je q'kat tko:, ga zač'neš zdelvá:t, ga mo:rš tapb:ru mpá:cat. A'ne, ga mo:rš mpá:cat, ué:jep'reč. 'Zeipa al ga ski:ro al ga z žá:go ušpá:caš. 'No, 'zei na žá:go že spá:camo, učá:sax smo pa to: u'se s ski:ro, a'ne. Pre:x je bua gu:na, 'no, ko: smo že ré:kal te:l žá:x ... amerikáqka. /./ Pó: i pa 'še né:kei. Če i bua to: smré:ka, pa ti: k s smré:ko póda:ru, s jo mo:gu umá:it, mpá:cat, pó: s jo pa umá:ju, lú:bje p'reč. In učá:sax so ga na mé:tar, ga i zaré:zou in k se i má:ju /.../, s ko:žarjam z ga umá:ju in ti:st čre:su se i pó : i pósu :šu. To: so ga pó : i dó :l so ga vózí:l za za ... lú :ženje ... ti:st čré:su, za stróji:t /./ da so lu:žal s ti:stmo čré:suam, a'ne. To: so u'se ponu:cal. Ue:je so pa pó:i póbrá:l tá:k k ní:so do'ma daruá: imé:l, tko: da i bua gmá:ina či:sta. /./ Čré:su i biu samo: ut smré:ke, ker samo: tá: se i umá:ju, dru:xpa 'ne. /./ K se i pa pošu:šu, se i pa sá:m zui:u. K'le so ga pa u Ró:utax so ga pa uélí:k zuózí:l. /.../«
8 Sklep
Govor Dovjega je po svojih glasoslovnih značilnostih gorenjski govor, ki ima zaradi tesnih vsakodnevnih povezav in migracij prebivalstva v sosednje in
39 Informant za govor Žerjavca nad Jesenicami: Maks Klinar, rojen 1943.
— 35 —
Jožica Škofic
večje gorenjske kraje vedno manj lokalnih (krajevnih) jezikovnih posebnosti in vedno več skupnih značilnosti s sosednjimi gorenjskimi krajevnimi govori. Med najbolj opaznimi značilnostmi tega krajevnega govora, večkrat predstavljenega tudi v jezikoslovni literaturi, je dvoglasniški refleks praslovanskega jata in cirkumflektiranega o (e:i in o:u), ki pa sta danes tako na Dovjem kot v sosednjih vaseh ohranjena le še v leksikalizirani obliki in nista več sistemska. Podobno velja tudi za narečno mehčanje mehkonebnikov, ki je v sosednjih govorih še precej izrazito, na Dovjem pa veliko manj dosledno. Druge tipične gorenjske narečne značilnosti v razvoju samoglasnikov in soglasnikov so tu še zelo dobro ohranjene.
Zanimivo je tudi besedje in oblikoslovna ravnina tu obravnavanih gorenjskih govorov, kar pa je v članku le nakazano s kratkimi besedili in na tem mestu še ni jezikoslovno analizirano.
LITERATURA IN VIRI
Dušan ČOP, 1983: Imenoslovje zgornjesavskih dolin: disertacija. Ljubljana.
—, 1991: Imenoslovje jeseniške občine. Jeklo in ljudje 6, 61-71.
—, 1995: Imena krajev v jeseniški občini in njihov izvor. Jeseniški zbornik, 161-171.
Marc L. GREENBERG, 2002: Zgodovinsko glasoslovje slovenskega jezika. Maribor: 2002. (Prevod izvirnika: M. L. Greenberg, A Historical Phonology of the Slovene Language. Heidelberg, 2000.)
Silvo TORKAR, Silvo, Metka FURLAN, Janez KEBER, Alenka ŠIVIC-DULAR (ur.), 2007: Merkujev zbornik, Jezikoslovni zapiski 13, 1/2. Ljubljana.
Tine LOGAR, 1954: Dialektična podoba Zgornjesavske doline. Slavistična revija 5-7, 145-149. (Kot poglavje z naslovom Narečna podoba Zgornjesavske doline ponovno objavljeno v: Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave, ur. Karmen Kenda-Jež. Ljubljana 1996, 40-43.)
—, 1962/63: Današnje stanje in naloge slovenske dialektologije. Jezik in slovstvo 8, 1-6, 307-312.
—, 1981: Izhodiščni splošnoslovenski fonološki sistem. Fonološki opisi srpskohrvatskih /hrvatskosrpskih, slovenačkih i makedonskih govora, obuhvačenih opšteslovenskim lingvističkim atlasom. Sarajevo: 1981, 29-33. (Ponovno objavljeno v: Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave, ur. Karmen Kenda-Jež. Ljubljana 1996, 243-247.)
--, 1996: Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. Ur. Karmen Kenda-Jež.
Ljubljana.
Regina RAZINGER, 1967: Govor vasi Dovje. Rokopis, nastal pod mentorstvom prof. Tineta Logarja na Filozofski fakulteti v Ljubljani, shranjen v arhivu Dialektološke sekcije ISJ FR ZRC SAZU. Ljubljana.
— 36 —
■^Slav-La Centra Is 1/2013
	 Fonološki opis govora Dovjega 	
Jakob RIGLER, 1963: Pregled osnovnih razvojnih etap v slovenskem vokalizmu. Slavistična revija 14, 1-4, 25-78. (Ponovno objavljeno v: Zbrani spisi I. Jezikovnozgodovinske in dialektološke razprave, ur. Vera Smole. Ljubljana 2001, 13-57.)
—, 1967: Pripombe k Pregledu osnovnih razvojnih etap v slovenskem vokalizmu I. Slavistična revija 15, 1-2, 129-152. (Ponovno objavljeno v: Zbrani spisi I. Jezikovnozgodovinske in dialektološke razprave, ur. Vera Smole. Ljubljana 2001, 58-76.)
--, 2001: Zbrani spisi I. Jezikovnozgodovinske in dialektološke razprave. Ur. Vera
Smole. Ljubljana.
Marko SNOJ, 2003: Slovenski etimološki slovar. Ljubljana.
Alenka ŠIVIC-DULAR, 2007: Psl. *stegna v slovenskih govorih. Merkujev zbornik (Jezikoslovni zapiski 13, 1/2), 429-440.
Jožica ŠKOFIC, 1997: Fonološki opis govora Krope (SLA 202). Jezikoslovni zapiski 3, 175-189.
—, 1999: Fonološki opis govora kraja Zgornje Gorje (SLA 198). Jezikoslovni zapiski 5, 183-195.
—, 2000: Fonološki opis govora kraja Lom pod Storžičem (SLA 204). Jezikoslovni zapiski 6, 141-154.
PHONOLOGICAL DESCRIPTION OF THE DOVJE LOCAL DIALECT
The article presents the phonological description of the local dialect of Dovje (SLA T195) in Upper Carniola (Gorenjska), compared with some other neighbouring local dialects. The article contains an inventory of phonemes and prosodemes of this dialect, describes their distribution and explains their origin.
The speech has a monophthongal-diphthongal vowel system. The quantitative opposition (long stressed, short stressed and short unstressed vowels) is preserved - there are also intonation oppositions on long stressed vowels. Either long or short stressed vowels can occur in any syllable. All Slovene stress-shifts have occurred in this dialect. The vowel system of Dovje local dialect consists of the following long stressed vowels: 'i:, 'e:, 'e:, 'a:, 'o:, 'o:, 'u:, 'air, but also 'e:i (< *e, for example ple:isa 'plesa') and 'o:u (< *o, for example no:us 'nos'); short stressed and unstressed vowels are exposed to strong dialect reduction. The consonant system (of voiced and voiceless consonants) is similar to that of the standard language except for the distribution of consonants. The voiceless consonants assimilate to the following consonant, in word-final position only voiceless consonants can occur. Also typical for the Upper Carniolan dialect is the hardening of I into l and n into n. Various consonant changes also occur (assimilation, dissimilation, differentiation), e.g., the group -sc- has changed into -s-; palatalisation of velars k, g, x before i, e is still strong (npr. mu:se 'muhe', dru:iga 'drugega').
This phonological description has been prepared on the basis of dialect recordings from 1967 (the material was collected with the questionnaire for Slovene Linguistic Atlas), complemented by recordings of dialect speech made in 2013.
— 37 —