55. številka. Trst, v četrtek 21. aprila 1S9S. (Večerno izdanje) Tečaj XXIU. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Oodnik. — Lastnik konsorcij lista „Edinosti", Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinosti" v Trstu. Novejše vesti. WilMllhifftoil 20. Predsednik Kinlev je podpiral resolucijo kongresa. V soboto o poln noči mine rok za odgovor Spanj ske na stavljeni nI tima tnm. Zjedinjene države so že pripravile vse, da prično z operacijami, čim pride odgovor na ultimatum. Pristanišči Kn1>a in Porto-riko se obkoliti takoj. Tndi za okupacijo Kuba se baje pripravljajo Zjedinjene države. I)IIlin,j 20. — Evropske vlasti ne store nobenega poskusa več za posredovanje prodno prično sovražnosti med Španjsko in Ameriko. Najdalje V soboto je pričakovati napoved vojne. Diplomati-škim krogom dela zdaj skrb misel, kake posledice bode imela vojna za trgovinske koristi posamičnih držav. Mudrld 20. Prihodnje dni razpošlje Španjska vsem vlastim noto, v kateri bode povdarjala, da so jo Zjedinjene države prisilile do vojne, da morajo torej poslednje nositi vso odgovornost. Madrid 20. Novine v Havani pišejo srdito proti Ameriki. Po vsej Šganjski vlada velik entu-zijazem. Pari/ 20. Na Kuhi so postali odnošuji med Spanjei in ustaši tako prijateljski, da so poslednji jeli zahajati v mesta na nakupovanje živil. Vojne priprave se vrše z vso naglico. V Havani je zbranega znatno število vojaštva. London 20. Iz Novega Yorka poročajo, da agenti španjske organizujejo po Meksiki čete do-brovoljcev, ki naj hi udirali v Zjedinjene države. Madrid 20. Govori se, da Španjska ničesar ne odgovori na ultimatum Zjedinjenih držav. Po vsej državi so ljudje hladni in mirni. V jednomer odhajajo vlaki v Kadiks, vozeči vojaštvo. Praga 20. Volilna skupina Smihov-Karolinovo je izvolila zopet finančnega ministra K a j z 1 a svojim PODLISTEK. PREDNJA STRAŽA. ROMAN. Poljski spisal Boleslav Prns. Poslov. Podravski. 81 Sedaj je temu drugače; sedaj se Polž naspi kolikor hoče. Včasih ga še žena iz navade poteza za noge, govoreča: »Vstaui Jožef!« Takrat pa mrmra kmet, odprši jedno oko, da hi mu ne zbežal sfcn! »Daj mi mir!«... ter spi dalje, bodisi do sedmih, ko je v vasi že vabil zvon k jutranji maši. Prav za prav tudi ni imel vzroka, da hi vstajal rano. Pomladno delo na polju je že davno dovršil Matiju, židje iz trga so se razsipali ob progi gradeče se železnice, v grajščino pa tudi nihče ni zval Polža, ker grajščinc — ni bilo. Včasih se kmet po par dni ni dotaknil ni-kakega dela. Pušil je tobak, hodil sem ter tje po dvorišču, ali pa hodil ogledavat bujno poganjaj očo setev. Najprijetnejša zabava pa mu je bila pot na grič, kjer je legel pod borovec ter zrl na kolonije nemške, naraščajoče iz zemlje, kakor gobe. Do zvršetka maja je bil Hamer že popolnoma gotov s stavbo, a trije drugi Polževi sosedje: Gode, Treskov in Pifkov so tudi že dovršili svoje državnozbornkim poslancem vzlic živi proti agi tapiji idikalnih življev s poslancem d.rom Grcgmrn na čelu. Slovenskim delavcem! (Dopis iz duhovskih krogov). Grozni škandali so se godili minoli teden v našem mestu. Kadi enega samega človeka, ki je javno povzdignil svoj glas v cerkvi, da povd golo resniob in da odpre oči zopeljancem, navstal je tak krup, kakoršnega ne pametimo že dolgo. Delavci slovenski! Veliko vas je bilo videti v cerkvi sv. Antona novega, ki ste pravim zanimanjem sledili besedam učenega jezil V i ta o. Pavisič-u, in čeravno so bili ti govori v italijanskem jeziku, je gotovo žal mnogim slovenskim delavcem, da so se tako nasilno prekinoli ti zares poučljivi govori. In mnogim mnogim se je nehotč vrinila želja, da bi se taki govori vršili tudi v slovenskem jeziku. Delavci slovenski! Takih mož, ki se razumejo v prn-šanju delavskem, imamo tudi mi — in isti so pripravljeni vsikdar, prirejati takih poučnih govorov. Toda, dokler se ne dopuščajo taki govori v loškem jeziku, je še manje nade, da bi se dopuščali v slovenskem jeziku, ako se naše nenaravne razmere ne spremenijo kaj kmalu. DA, še celo navadnih misijonskih propovedi nam ne dovoljujejo v slovenskem jeziku. Naš mil. škof se je boril do zadnjega za pravice našega jezika, a nazaduje se je moral udati krvavečim srcem groznemu nasilstvu nasprotnikov ter zopet odpovedati slovenske propovedi. Krivico hi delali premil. vladiki, ako bi hoteli sedaj zvaliti kvivdo na njegovo osebo radi odprave slovenskih propovedi. (Jelo zahvaliti ga moramo, da se je boril do zadnjega za naše pravice. Ne, ne, vsa krivda p a da le n a n a s i 1 n i k e, Delavci slovenski! Prav isti italijanski socijalni demokratje, katerim jo šel na limaniee mnogo- gradbe. Mifien je bil pogled na njihova gospodarstva. Vsaka stavba jo stala sredi polja, a vse so si bile podobno kakor kapljo vode. Ob cesti je bil vrt, obsezajoči dva orala, ograjen z lesenim plotom; na jedni strani plota stala je hiša s štirimi prostornimi sobami, pokrita s skodljami, a za hišo se je razprostiralo prostrano dvorišče, zaprto naokrog s stavbami. Vsaka izmed teh stavb jo bila razmerno širja, daljša in višja od kmečkih. Izgledale so čisto in gladko, toda ob enem tožno in surovo, kajti med tem, ko so se stropi na kmečkih kočah ali sked-iijih nagibali na vse štiri strani, padale ko strehe Nemcev samo na prednjo in zadnjo stran hiše. Zato pa si videl tam velika okna s šestimi šipami ter vrata, narejena po mizarsko. Andrejčck pa, ki je dan za dnevom zahajal med Nemce, je še pripovedoval, da imajo v sobah pod (tlak), da kuhinja stoji posebe v hiši ter ima peči z železnimi ploščami. Polž je ogledoval izpod svojega borovca ta gospodarski red, sanjajo o tem, da si tudi on postavi hiše po tem načinu; samo streho napravi drugače. In ko je sanjaril tako, ga je včasih nekaj nagloma postavilo na noge. Hotel je iti nekam ter poprijeti se kakega dela, ker mu je bilo dolgo-1 časno in tudi sram ga je bilo, da praznuje. Tedaj pa so ga jo vsikdar znovič oprijemal nemir, kakor kateri izmed vas, ker so vam delali velike obljube, daj se hočejp boriti za vaše gmotno Idagostanje in da hočejo pblog tega tudi spoštovati vašo vero in vase slovensko KH I' {jjj&fii j e — ravno isti rudeči sodrugi so prelomili obljubo in so se pobratili zakletimi sovražniki sv. vere in naše slovenske govorico, namreč : z laškimi liberalci! Vidite, ravno s pomočjo italijanskih socijalnih demokratov so dosegli liberalci, da so se odpravile slovenske propovedi pri sv. Jakobu. Tako spoštujejo italijanski demokratje vašo slovensko narodnost! O, če bi oni ros spoštovali slovensko delavce, bi bili zahtevali demonstrativno, naj se vrše tudi slovensko propovedi. Ali njim je le do toga, da dosegajo 8V0j namen! Oni so zadovoljni, da so s pomočjo liberalcev zabranili cerkvene govore o. Pavisida, za Slovence pa jim ni nič mar. Delavci slovenski! Bodite prepričani: kakor hitro pridejo italijanski socijalisti do zmago, se vam bodo le smejali in vas zaničevali radi vaše vere in bodo šo huje zatirali vašo narodnost! Tako delajo povsod i socijalni demokratje. Nemški socijalisti n. pr. zatirajo slovanske manjšine, kjer le morejo in si prizedavajo, da bi jih potisnili v žrelo nem-škutarstva. Tako bodo postopali z vami italijanski socijalni demokratje, če pridejo do zmage! Sedaj so vam morda še laskajo nekoliko, ker vas je v velikem številu, ali potem vas bodo prezirali. In s temi naj bi so še bratili vi, delavci slovenski ?! In kako se bojfe, da bi vas zgubili! Mi-nolo nedeljo jo bil shod socijalne demokratično zveze pri sv. Jakobu v gostilni »Ai duo Morcri«. Na tem skodu je pripovedoval sodrug Malfatti vsem onim, ki so mu hoteli verjeti, da socijalni demokratje — in šo posebno ne njihovi vodniki, — niso pomagali prirejati onih škandalov! In še celo obžaloval je, da se ni spoštovala svoboda besede, Veste-li, zakaj je govoril tako? Mislite 'i, da iz prepričanja? ! O kaj še! Izgovarjal sejo tako in tajil zvezo z liberalci bi mu kdo trkal na prsi ter ga vprašal: »a kaj bo daljo?...« Takrat se ga je polastila žalost za grajščino in za tem poljem, po katerem je hodil šo prod nedavnim za plugom, kjer pa so sedaj zrastle naselbine. Na to se ga je znovič polastil strah, kaj da počne, ako se ga lotijo Nemci, ki so posekali gozd, razstrelili kamenje, da, prognali samega grajšč«ka.. . Vendar je urno zbiral razpršene misli ter se pomirjal. Saj že gleda na Nemce ter biva v so-sestvu ž njimi skoro dva meseca, toda nič zalega mu šo niso učinili. Trudijo se okrog svojih stavb, čuvajo živino, da ne zahaja v škodo in celo njih otroci ne pohajkujejo, marveč se učd vsi v Hame-rovi hiši, kjer se je nastanil bolestni učitelj. »Pošten narod so ti Nemci«, je dejal Polž sam sebi. »Človek shaja ž njimi celo lože, nego z grajšČakom.« Da, celo bolje izhaja, kajti od časa svojega prihoda kupujejo Nemci marsikaj od Polževih in plačujejo dobro. Prodal jim je doslej že dvoje telet, trinajstem praseev, jednajst gosij in šestnajst koreev žita, ne števši perutnine, masla in krompirja. Celilo kakor strela i/jasnega/a italijanske demokrate, in le v ta namen, da I>i potolažili svoje slovenske sodruge, so trdili na vse preteke, da niso imeli nikakc zvezo v. liberalci in enega izmed so celo izliacnili i/ dvorišča. Delavci slovenski, le to vprašanje stavite do svojili socijalnodcmokratičuih voditeljev: »ak<» ste liili res za svobodo, ako ste 1»i 1 i res proti nasilstvu in proti izgredom, zakaj niste izjavili to nemudoma?! Ako jc res — kakor se hvalite vedno — da imate svoje mase popolnoma v svojih rokah, zakaj jih niste poučili in odvrnili od izgredov?! Zakaj jih niste poueili: poslušajte mirno patra in potem mu hodemo odgovarjali mi?! Zakaj niste storili tega, kar hi bili lahko in kar je bila N aša d o 1 ž n o s t, ako res obsojate gnusne dogodke zadnjih dni?! Zakaj niste storili tega?!« Tako jih morate vprašati in uVcritc ne, da vam sedaj prikrivajo resnico le iz strahu, da zapustite njihove zveze, ker vas potrebujejo krvavo za svoje skrivne namene! Ali za nas je to javna tajnost, da so si vodje liberalne in socijalistično stranke segli v roke, da hočejo pomagati eden drugemu : liberalci socijalistom, da preprečijo socijalne govore o. Pavisiea — socijalisti liberalcem pa, da preprečijo slovenske propovedi pri sv. Jakobu! Torej: ako slovenski delavci tržaški nimajo prilike poni u Sati propovedij v svojem materinem jeziku, zahvalijo naj se na tem poleg liberalcev tudi socijalnim demokratom laškim!! Delavci slovenski: ali vam dopušča vaša vest, da bi vstrajali Se nadalje v zvozi z nasprotniki vere vaSih očetov in naroda slovenskega?! Gotovo pride čas, ko se hodete kosali britko, da ste bili v taki nenaravni zvezi. Otresitc se torej ! Priložnost imate sedaj prav lepo. Zadnji dogodki so vas izučili, da od zveze z demokrati italijanskimi nimate pričakovati ničesar dobrega. Ločitev je neobhodno potrebna! Na vprašanje: s kom se vam je družiti ? vam odgovorimo prihodnjič! Politični pregled. 0 „tržaškem vprašanju ' piše se sedaj toliko, kolikor menda že dolgo ne. »Slov. Narod«, »Slovence«, »Soča«, »Prira. list«, »Vaterland«, »Rt •iohs\vehr«, »Reiehspost«, »Obzor«, »Hrvatska domovina« prinašajo članke o tem vprašanju in vsi soglašajo v strmenju, kako je mogel terorizem brezdomoviuske klike užugati cerkveno in državno avtoriteto. »Slovenskemu narodu« brzojavljajo z Dunaja, da bode »Slov.-krščanska narodna zveza« zahtevala zadoščenja od vlade, ter da jej je tržaško vprašanje naj odločil nega pomena. Ni pa res — kakor je poročala »Reiehspost« —, da misli izstopiti iz desnice, ako no dobi zadoščenja, kajti sedanja večina da ni vladna, ampak povsem samostalna parlamentarna zveza. — »Slovencu« pa brzojavljajo z Dunaju, da je med poslanci velika in opravičena razburjenost radi dogodkov tržaških. K položaju. Včeraj je torej avstrijski parlament otvoril svoja vrata. In vlada — da pokaže hitro, kaj jej je najbolj na srcu — se je požurila in je takoj v tej prvi povelikonočni seji predložila predloge za obnovljenje pogodbe z Ogersko. (Glej dotično politično vest na drugem mostu!) Ne moremo pa verjeti, da se tudi nadeja grofThun sam, da bi so tudi parlamentu tako mudilo z rešenjem te velike «n zares važne naloge, kakor bi si želel on. Danes je taktično ni nijedno stranko v parlamentu, ki ne hi zahtevala take spremembe, oziroma tacega zboljšanja dosedanje pogodbe z Ogersko, ka-koršna bi gotovo naletela na najsrditeji odpor od strani Madjarov. Oziri na lastno gospodarski in finančni interes spaja tu vso stranko avstrijskega parlamenta. A poleg tega delajo tudi državnopravni in politični motivi, da se nobeni stranki ne mudi z obnovljenjem pogodbe. Slovanskim strankam no more biti do tega, da bi z obnovljenjem pogodbe na dosedanji, le Madjarom koristni podlagi utrjali duvalistiški zistom v državi, oziroma neznosno in pogubno madjarsko nadvludje na znotraj in na zunaj. Nemškim strankam pa so no mudi iz politiško taktiških ozirov. Večina Nemcev bi morda že privolila v obnovljenje, ako bi se jim v plačilo zagotovilo nemško nadvladje v Avstriji. Ker pa vidijo, da je ob normalnem razvijanju stvari popolnoma izključeno za bodočnost tako nadvladje, za to porabljajo to lepo priliko, da delajo vladam sitnost, nadejajoči se vspeha, ako zmešnjavo v parlamentarnem življenju in zadrego države potisnejo na vrhunec. To so vzroki, da se nobeni stranki ne mudi z obnovljenjem. Saj je povedal to dni poni. Stein-\vender, da Nemci ne dovole vladi prav ničesar, dokler ne bodo izpolnjene njih zahteve. In prof. Steiinvender je jeden takozvanih zmornejih, jeden onih, katere jo neizprosni Schoneror zapisal v svojo črno knjigo kakor izdajalce nemškega naroda. Oo pa klije tako mišljenje na zeleni veji Stoin\vendor-jeve »zmernosti«, česa nam jc pričakovati na suhem brstji Schonererjeve brezobzirnosti?! A kakor glede obnovljenja pogodbe z Ogersko, tako bode bržčas z vsemi drugimi vprašanji. Dokler bode zbornica razpravljala o predlogih za obtožbo ministrov in o raznih nujnih predlogih, proračunjenih le za vnanji efekt in za razburjanje in hujskanje množic, dotlej bode v državnem zboru veselo »delovanje« in bodo odmevalo daleč na okolo ropotanje parlamentarnih koles — ali čim nastopi potreba za pozitivno tlelo, od kakoršnega so no morejo braniti politiški rokovnjači, potem bode jel stokati mlin in izpod knmcnov — ne bode moke. Tak je položaj o zopetnem sestanku državnega zbora. Obupen. Nikjer ga ni opaziti znamenja, ki hi vzbujalo nado, da se skoro obrne na bolje — k veČcmu, da se dogodi kakov politiški čudež. Da bi grof Tliua res no poznal resničnega položaja? Mi ne moremo verjeti tega. Marveč si domišljamo, da je grof Tliun predložil predloge za obnovljenje pogodbe z Ogersko le v ta namen, da poreče lahko, da je storil svojo dolžnost ter da s tem naloži parlamentu vso odgovornost za vso ono kar ima priti! Državni sbor. Ob položaju, kakor ga slikamo gori, se jo vršila včeraj prva seja zbornice poslancev po velikonočnih praznikih. Ministerski predsednik grof Thun je odgovoril na dotično interpelacijo, da jo vlada storila vse potrebno, da se ne zanese kuga, navstala v Indiji. Potem jo odgovoril na interpelacijo radi povrnitve naših vojakov s Krete. Slednjič jo zavračal vse zatožbo, ki se ponavljajo proti korespondenčnemu birA, rekši: da ni res, da bi ta pisarna namenoma pošiljala v svet neresnična in tcndencijozna poročila. Njeg. eksoelenca naj nam ne zameri, ako mu povemo kar naravnost, da imamo tudi po njegovi zavrnitvi o korespondenčnem birft svojo posebno — prejšnje menenje. In ako to našo »posebno« mc-nenje ne bi imelo druge podlago, sklicujemo se lahko na službena poročila o sejah deželnega zbora istrskega, ki so zares jako jako — čudna, tako čudna, da morajo vzbujati v vsakomur misel na kako posebno tendencijo. Minister pravosodja se je v odgovoru na neko interpelacijo doteknil stvari, a kateri govore tudi naši članki o novem sodnem redu. Rekel je namreč, da čakanje na sodiščih na stranko ni možno, da pa hoče preskrbeti, da so bodo razprave razpisovale tako, da bodo stranko mogle prihajati pravočasno. Finančni minister dr. K a i z 1 jc odgovoril na interpelacijo radi veksatoričnega (nagajivega) postopanja f i n a n č n e oblasti v Trstu o fatiranju osebne dohodarine in jc izjavil, da ni vzroka za pritožbe. Glede osebne dohodarine je zatrdil tudi, da imajo finančno oblasti že navodilo za popustljivo postopanje v prvom letu veljave zakona o osebni dol lodarini. Slednjič jo izjavil finančni minister, da je že odredil potrebno, da so bodo troski za ob no vijanje vinogradov, uničenih po t rtu i uši, odpisovali od prihodka, ko so bodo odmerjali davki, to pa tedaj, ako jo vinograd obnovil gospodar, ki je bil lastnik pred opustošenjem. Za tem je zbornica jela mlatiti staro slamo, pardon: zbornica je prnsla na dnevni red z razpravi) o predlogih za zatožbo grofa Badenija. Govorili so trije Nemci — naoijoualec Kaiser, naprednjak Gross in liberalni veleposestnik Grab-mavor — vsi ostro in Jvsi za obtožbo. Kaiser je bil naravnost brezobrazen, kajti ni psoval samo grofa Badenija, kakor kakega najhujega zločinca, ampak je sikal svoj M-mSkonacijonalni srd tudi prot nositelju krone, ker jc bil te dni župan praški, dr. Podi i pn v, vsprejet od Nj. Veličanstva. Svoječasno se je moglo čitati — tako je rekel ta srditež — da se je izjavil cesar povodom otvorjenja delegacij, da jo na izgredih v Pragi kriv župan Podlipnv. Po takih besedah da se je le čuditi, kako da se tak človek še smatra županom. Sleherni nemški poslanec, sleherni nemški državljan, sleherni nemški otrok, da je moral biti užaljen, da je taka oseba mogla priti do prestola. Kdo no čuti nesramnosti in predrznosti v teh izjavah Kaiserjcvih, »osebno pa v povdarjanju svojedobnih namišljenih besed cesarjevih in potem dejstva, da je bil Podlipnv vendar vsprejet v avdijencijo! Nemški fanatizem je došcl že tako daleč, da naravnost odreka vsako dolžno spoštovanje tudi tlo nositelja krone!! Socijalist Rieger je strastno napadal tudi stranke večine, sesebno pa Cehe. Očital jc večini, da je zasnovala revolucijo od zgoraj! O tem pa jo modro molčal socijalistični govornik, kako dolgo žo in vztrajno njegova stranka pripravlja revoluciji* od zdolaj, in to ne le proti nasilnim vladam, ampak proti vsem stanovom, proti človeški družbi sploh!! Seja so jo zaključila ob 4. uri 40 m. Parlamentarne stvari. »Slov. krščansko-narodna zveza« izvoli, namesti* odstopi všega dr. Susteršiča, poslanca Povšeta v svoje načelstvo. »Slovenec« javlja, da vsa desnica obžaljuje iskreno odstop posl. Sustoršiča. Tomu obžalovanju se pridružujemo tudi mi, no glodd na to, da nazori dra. Sasteršiča niso vsikdar tudi naši nazori. Toda nikdo so no more odtegniti prepričanju, da v teli burnih časih potrebujemo Slovenci v parlamentu energičnih, agilnih in bistrih mož, brez ozira na to, kateri domači stranki pripadajo isti. A dru. Susteršieu treba pripoznati, da jo tak mož! Zato bi želeli, da volilci popravijo zgrešeni korak posl. dra. Sustešiča. Obnovljenje pogodbe s Ogersko. Vlada je predložila včeraj — kakor smo že sporočili — zbornici poslancev predloge, nanašajoče se na obnovljenje pogodbe z Ogersko. Te predloge obsezajo preosnovo užitnine, nadaljevanje uravnavo valute, spremembo bančnega Statuta in obnovljenje cari-narske in trgovinsko zveze z Ogersko. O proosnovi užitnine pravijo predloge, da je istej namen: pridobivanje sredstev za pokrivanje vedno naraščajočih potreb države, boljšanjo finan-oijelnih razmer kraljestev in deželft s tem, da se bode istim odkazoval jeden del dohodkov od tega davka, boljšanjo položenja podjetij, podrejenih užitnim, po spremembi raznih določeb davčno tehnično nravi, in sicer v prvi vrsti v zmislit povspoševanja malo obrti. Glede nadaljevanje preosnovo valute predlaga vlada, naj se umaknejo iz prometa Se ostalih 112 milijonov državnih not. Za teh 112 milijonov naj država uloži zlata na banki. Na mesto teh 112 milijonov not naj stopijo (H milijonov kron drobiža v srebru, kos po 5 kron, in 100 milijonov bančnih not po 10 kron. Glede Statuta avstro-ogerske banke naj so izvede jednakost obeh državnih polovic v sestavi generalnega sveta. Udeležba države naj se pričenja že pri 4°/0 in ne še le pri 7°/0 kakor do sedaj. Carinarska in trgovinska zveza z Ogersko naj se podaljša do 31. decembra 1907. Spor med dpanjsko in Sjedinjenim! drŽavami. Odločeno je! Amerika je že odposlala svoj ultimatum, svojo zadnjo besedo; in ker opatijska ne moro odgovoriti drugače nego z »ne«, reši se ta spor na bojišču — na morju in tudi na kopnem. Prihodnji teden že bodo jeli kanoni govoriti svoj grozni krvavi govor! Neka brzojavka iz AVttshingtona pravi, da je predsednik Zjedinjenih držav, Mac Kinlev, uverjen, da je poskusil vse za ohranitev miru. Komu hoče povedati to? Izvzomši Zjedinjene države same jo uverjen vos svet: da so isto hotele vojno in da so jo izzvale tudi na naj-perfidnoji način, teptajo vsako mednarodno ljudsko pravo! Saj bi se človek smejal tej krvavi ironiji, da tiranske Zjedinjene države izzivljajo boj v imenu — Človekoljubja, ko bi ga ne pretresala misel na nehroj človeških žrtev, na potoke krvi, ki so bodo prelivala v tem boju. Domače vesti. Dopolnil ne občinske volitve v Trstu. Včeraj je volil I. razred iti jo liil izvoljen kandidat progressove stranke dr. Femeeio Cimadori. Od 420 volilcev se jih je udeležilo volitve 118. — O tem izvoljencu progressove stranke treha vendar, da spregovorimo jedno. Cimadori si je pridobil velikih zaslug za progressovo stranko povodom zadnjih drž. volitev in povodom volitev v zavarovalnico za slučaj nezgod. Sedaj je dobil »zasluženo« plačilo! — Toda nam se usiljuje vprašanje: ali je prav, da jo mož, ki je prononsiran zaupnik take stranke, vsem«»žen faktotum na zavodu, katerega območje je po veliki večini hrvatsko in slovensko?! Ali je prav, da je mož, ki je vendar po svoji službi državni organ, nekakov poslanik skrajnega italijanskega radikalizma v zavodu, ki ne bi smel poznati ni stranke ni narodnosti?! To jo zopet jedno tolikih kričečih nesoglasij tržaških !! Umrla Je danes zjutraj v Barkovljah v cvetju svojih let Amalija M ar to lanče v a, sestra blagopokojnoga nepozabnega Dragotina Mar-telanca. Mir duši njeni! Nesrečnemu očetu pa naše iskreno sožal je! V Kamniku je umrla v noči od 17-1H. t. m. gospa Julija Močnik soproga večletnega, župana kamniškega. Pokojna je bila še le v 37 letu svoje dobo ter je ostavila petero nedoraslih otrok. V poslednji čas je bila predsednica tamošnje žensko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda in vrlo uneta za napredek družbe. Osirotela podružnica jo izgubila z njo težko nadomestljivo voditeljico, družina Močnikova pa preuzorno mater in soprogo. Večna luč blagi pokojni! V odgovor. Od raznih strani nas vprašujejo, zakaj da se Slovenci niso pokazali na dan proti zadnjim demonstracijam. Konservativni Italijani se nam čudijo, da smo tako hladnokrvno prenašali vsa žaljenja! Po menenju istih, kakor tudi nekaterih naših, morali hi bili nastopiti z vso energijo v obrambo slovanstva in av-strijstva, katerim smo prešinjeni mi Slovani! Odgovarjati na taka »pikanja« nam 110 treha, ker naši ljudje vedo sami, kako stališče zavzemamo mi v tem vprašanju. Da pa ne porečejo, da jim nimamo česa odgovoriti, jim povemo samo, da mi smo že ne-številno krat hodili v žrjavieo po kostanj — za druge. In ravno dejstvo, da sedaj nismo šli, je znamenje, da smo so spametovali! Kakor vprašujejo drugi nas, tako smo, in vprašujemo mi šo danes sami sebe: kje so bili vsi tržaški konservativci, antisemitje itd., da so niso pokazali ter nastopili v obrambo verskih in dina-stičnih čutstev, žaljenih po razgrajajoči druhali ?? I! Kje je bila slavnoznana »Gioventu triestina«, kje so bila vaša patrijotična in verska društva ? ? Mi smo vedeli dobro, kam da merijo vse uprizorjene demonstracije, toda mi ne smemo nastopati tako lahkomišljono kakor to smejo drugi. Nas se no prijemlje z glaje-rokovicami kakor naše nasprotnike, nego se postopa z nami povsem drugače ! Žalostnih skušenj imamo, kako so postopa z nami in kako z drugimi o eventuvalnih izgredih. Mi smo pripravljeni braniti avstrijski patrijotizem v Trstu, toda 11 a ulici: 11 e!! Hranili bodemo svoj patrijotizem po svojih glasilih in svojih shodih, na ulici pa ne, kor nas je to drago stalo že mnogokrat. Na ulici naj branijo avstrijsko misel oni, ki so poklicani v to! Nepričakovane posledice. Po mestu so govori, da sta vsled zadnjih izgredov suspendirana c. kr. državna redarju Fran V a nič in N. Kramar. Mimogrede bodi omenjeno, da sta oba — Slovenca! Kako postopajo mestni organi z ljudstvom ! — Danes zjutraj je prišel v naše uredništvo zakupnik posestva v Roeolu h. št. 71, gosp. Josip E r h i s in nam je pripovedoval: Mestni magistrat me jo bil svojedobno obsodil na globo 5 gld. radi očitanega mi nedostatka na čiščenju stranišč. Na račun te globe sem plačal kmalo potem 4 gld. 50 nvč,, kakor je razvidno iz pobotnico, ki jo imam v rokah. Dolžan som bil torej le 50 nvč. Danes jo prišel na mojo posestvo neki mestni (občinski) redar in jo jel kričati surovo, naj plačam dolžni 1 gl. Jaz som mu odgovoril mirno, da sem dolžan le 50 nvč. ter som ga zaprosil, da bi 011 vsprejel te nov- čiče, ker imam mnogo dela na polju in nimam časa, hoditi na magistrat. Mestni redar pa je kričal dalje nad menoj : ali naj dam goldinar, ali naj grem žnjim! I11 šel sem. Ko sva došla v pisarno mestnih redarjev v ulici Tigor, jel je poveljnik istih isto-tako kričati name, da sem dolžan še 1 gld., in me je slednjič prijel in stresel za roke tako, da mi je strgal rokav. Jaz sem hotel oditi, ker je on zahteval tako, a komaj sem bil iz pisarne, me je dal poklicati zopet, velč mi: ali naj depozitiram 1 gld., ali naj čakam. Jaz pa sem raje depozitiral goldinar, čude se, kako moro taka občina, kukoršnu je Trst, tako postopati se svojimi poštenimi davkoplačevalci ! Iz Kopra nam pišejo; V ponedeljek, dne 2. maja t. 1., se prično skušnje učiteljsko usposobljenosti za ljudske in meščanske šole na c. kr. tukajšnji komisiji. Doslej se je oglasilo blizu 20 kandidatov za razne oddelke tega izpita. Ta teden bode imela tukajšnja slovanska mladina priliko, da se na črni sv. maši spominja prerano umrlega, izvrstnega uč. gojenca Alatka Jn-kaea. Večni mu spomin! O smrti njegovi in o zadušnici Vam sporočimo v kratkem. Učiteljsko mesto bode oddati na državni realki v Trstu s pričetkom šolskega leta 1808—99. Glavni predmet je nemščina. Prositelji, ki so zmožni za poučevanje tudi v slovenskem ali italijanskem jeziku, imajo prednost. Prošnje naj se dopošljcjo do 15. maja c. kr. namestništvu v Trstu. Itrzojavnl lu telefonski promet meseca sušen 189S. — Na c. kr. brzojavnih postajah poštenega ravnateljstva tržaškega bilo je meseca sušoa 181)8 in sicer na P r i m o r s k e m : oddanih........48180 došlih........ 62798 tranzitujočih......14410(i vseh brzojavk 245084 od teh jih odpada na Trst sam: oddanih........31009 došlih........ 35220 tranzitujočih...... 132838 vseh brzojavk 199067 na K r a n j s k e m : oddanih................(5241 došlih................8107 tranzitujočih......11410 vsili brzojavk 25758 Telefonski promet: a) V interurbanem telefonskom prometu bilo je pogovorov v istej dobi: v Trstu........ 1742 » Opatiji...... . 501 » Pulju........ 57 » Ljubljani...... 233 b) V lokalnem prometu govorilo sc jo: v Trstu........ 190000 krat » Pulju........ 5305 » » Gorici . ....... 3689 » » Opatiji....... 2307 » » Ljubljani...... 5935 » „Dramatično društvo" v Ljubljani je imelo dne 16. t. m., svoj letošnji redni občni zbor. Po kratkem nagovoru društvenega predsednika gop. dr. Ivana Tavčarja jo poročal imenom inten-daneijo g. dra. Tekavčič o društvenem delovanji v minoli gledališki sezoni. Vseh predstav je bilo 70 in sicer 35 dramskih, 33 opernih pa 2 predstavi, ob katerih jo nastopilo operno in dramsko osobje skupno. Novitet je bilo v drami 8, v operi 4, in sicer mej prvimi 5 klasiških dram in pa izvirna slovenska burka „Napoleonov samovur". V minoli upravni dobi, završivši so /. dnem 1. t. m., prejelo je „Dramatično društvo" 17.744 gl. 51 kr., izdalo pa 17.633 gl. 441/2 kr., prihranilo seje torej 111 gl. 61/* kr. Toda društvo ima 6.188 gl. dolga iz prejšnjih sezon, katero ima skušati amor-tizovati iz rodnih svojih dohodkov. Društvo jo imelo 193 udov, mej temi 122 ljubljanskih, 71 pa vnanjih. Občni zbor je odobril g. blagajnika poročilo ki je predložil potem prora-' čun za prihodnjo, upravno dobo. Proračun izkazuje 824 gl. 18 kr. primankljuja, in sicer vkljub pod- poroina vis. dež. zbora in mesta Ljubljane, na kateri društvo računa v dosedanjem znesku. Občni /bor „Narodne tiskarne44 v Ljubljani se je vršil v nedeljo. I/ poročila izhaja, da je „Narodna tiskarna" v letu IS1.)" ugodno vspevala. Skupni promet je znašal N7.047 gl- 37 kr. in sicer dohodki: 43.529 gl. *0 kr. troški: 43.517 gl. 56 '/i kt. Dela je zvrševalo v tiskarni povprečno 29. oseb. Določilo se je tudi, da so podeli podporo „Narodnemu domu" 50 gl., podp. društvu tiskarjev na Kranjskem 25 gl., učiteljskemu konviktu 25 gl. in (na pretilog dr. Štora) družbi Sv. Cirila in Metoda 50 gl. Upravni odbor je sklenil, da se prično razprodajati „Slov. Narod" po znižani ceni pit ljubljanskih tobakarnah in raznih kolodvorih. Vspre-jet je bil tudi predlog g. Lavrončiča glede evontu-valnega povečanja jednega društvenih glasil. V upravni odbor so bili izvoljeni za dobo treh let: Ivan Gogola, Peter Grasselli, Fran Hren, dr. M. Hudnik, dr. Josip Kušar, Josipi Lavrenčič in dr. Ivan Tavčar. Za pregledovalee računov so bili izvoljeni gg. : Iv. Vilhar, Kr. Ks. Souvan, F. Zupančič, J. Knez in dr. Fran Tekavčič, overovateljema zapisnika pa gg. Grasselli in dr. Hudnik. Vaje v orožju. Za letošnje vajo roservistov in nadomestnih roservistov so obvezani vsi oni reservisti, ki so bili potrjeni v lotih 1880, 1891 in 1893 ; potem nadomestni reservisti, potrjeni lota 1880. 1801, 1893. in 1895; nadalje enoletni dobrovoljci, kateri niso še napravili predpisanega števila vaj v orožju in kateri so v nadomestni roservi manje od sodom let; slednjič oni reservisti in nadomestnih roservistov, ki niso napravili vaje v orožju leta 1807. Vaje so bodo vršile v času med 25. aprilom in 31. avgustom. Nesreča. — V zalogi petroleja pri Sv. Soboti je delal žo več časa 38-tetni Anton Mahnič, bivajoči v Skednju h. št. 454. Včeraj zjutraj je splezal vrhu praznih zabojev radi nekega opravka. Ko je bil zgoraj, so jo potrl jeden zaboj in revež je padel na tla kakih 5 metrov globoko doli. liil je v nezavesti, ko so ga dvignili njegovi tovariši. Sproveli so ga v bolnišnico. Poškodoval se je v notranjem. Poskus samomora. — 31 letni kočijaž Ivan Rizzatto je bil žo nad 2 loti brez službo. Ni čuda, če se je nahajal v potrebah. Pomankanje tega in onega ga je prisililo k sklepu, da si konča življenje. Včeraj zjutraj ob 6. uri je odšel od doma v ulici Mudonnina št. 28. Dospevši na ulico pritaknil si je k listam steklenico, v kateri je imel žveplene kislino. Zgrudil so je na tla hipoma. Zelo hudo mu je bilo žo, ko jo prišel tjekaj zdravnik z zdravniške postaje. Ker je bila nevarnost velika, ga jo zdravnik dal hitro sprovesti v bolnišnico, kjer so mu odpomogli takoj. Vendar še ni gotovo, je-li ostane na življenju ali ne. Nagla smrt. — 58 letni kamenosek Milmjl Surina je prišel včeraj, kakor po navadi, na svoje delo. Ob 8 uri zjutraj so ga videli drugi delavci, kako je popustil iz rok svoje orodje in kako je, komaj dvignivši so, hipoma ves prebledol, so stresel ter se zgrudil mrtev na tla. Nobene mu ni bilo več pomoči. Nesreča na jadcrnici. — Italijanska jader-nicu „Sarina" so jo pripravljala sinoči za odplov. 16 letni mornar Onofrio Cunovn jo dobil nalog, da spleza 11a jadro radi razpotja jadernic. Nesreča je hotela, . uri jc bil aretiran .'ilMetni Anton (irzetič iz Vidma, ker je bil že izgnan iz Trsta ter je iskan od oblasti radi veliko tatvin. .T5-letni Nikolaj K. iz Splita je bil aretiran na Ac(|Uedottn, ker se ni mogel izkazati, od česa živi. Opozarjamo na inserat »Fotograf na potovanju po Primorskem ter da se nahaja zastopnik sedaj v Sežani. Loterijske številke izžrebane dne 20. t.m. Brno:........74, 63, 10, 11, lt». Koledar: Dane* v četrtek 21. aprila : Bruno, spoz; Anzelm, *kof. Jutri v petek '22. „ : Robert, op.; Soter, p. muč. Šolnini: I Lunin: Izhod ob 4. uri .r>l min. Ishod ob 4 . uri 28 min. Zahod „ 7. „ 7 „ ] Zahod „ 8. „ 2*2 „ Ta je 17. teden. Dane« je 110. dan tega leta, imamo tornj se 2f)f> dni. Različne vesti. Afrikanski zamorci — umetniki. V sredo se je izkrcalo v Trstu z Llovdovega parnika »8emi-rnmis« 35 Afrikancev, med istimi 14 žensk in T» otrok. Tri žensko imajo v desno stran nosa zabodeno zaponko iz koralne perle, kar znači, da one še niso ljubile. Druge ženske imajo enake perle iz kosti. Ženske so precej bogato odieene srebrnimi prstani, zapestnicami in drugim. Imeli so seboj razna god-bila po njihovi šegi. Isti večer že so se odpeljali na Dunaj. Naročil si jih je nek dunajski podjetnik ter bodo svirali v »Pratru« na Dunaju. Z Dunaja odidejo v Budimpešto in potem Se po drugih večih mestih. Na zimo so vrnejo v svojo domavino. Obsodba veleizdajstva na Ruskem. Petors- burgsko vojno godišče jc razpravljalo te dni za zaprtimi vratmi v pravdi proti: državnemu svetniku Parunovu, njegovi 20letni hčerki Sofiji, stotniku Turčovu, poročniku Šcfket-Abdurahmi, pisarju T^eu-tjejovu in uradnikoma Vojničkomu in Obidejlui, ker so baje prodali avstrijski vladi neke načrte o razmeščenju vojaštva. Pnrunov jo bil obsojen na dosmrtno ječo, a častniki in uradniki bodo ustreljeni. Obsodbo treba da potrtrdi še car. Zadnje vesti. London Iz Madrida javljajo, da se je ministerski svet sinoči posvetoval o ultimatumu Zjedinjenih držav. V pogovorit z nekim časnikarjem je vskliknil ministerski predsednik Sagasta: „Vojna, vojna, vojna!" Madrid 21. Po otvoritveni seji »Cortes« so se sešli ministri v izredno ]»osvetovanje. Ministerski predsednik jc izjavil, da sc jc ministerski svet ba-vil izključno le z vojno in s pripravami za isto na morju iu na kopnem. O sklepih ministerskega sveta se varuje stroga tajnost. Madrid 21. Vsi uradniki amerikanskoga poslaništva so prebili noč od včeraj do danes v stanovanju poslanika \Voodfordn, čigar družina je že ostavila Madrid. Madrid 20. (oh 10. nri 5 minut zvečer). Amerikanski posla ni k AVoodford j o že dobil ultimatum in ga izroči jutri španjski vladi. London 21. V očigled vojni mod Španjsko in Ameriko rasojo cono pšenico po vsej deželi. lVashlngtoil 20. Španjski poslanik Bernahč je ostavil \Vashington ob 7. uri ;>() m. zvečer. Dunaj 21. (Zbornica poslancev.) Hortin in tovariši so i n t e r p o lo v a 1 i radi dogodkov v Trstu trde, v svoji interpelaciji, da so bili izgredi povsem nedolžne nravi. Pač pa da je policija nastopala nasilno in brutalno. Intorpelanti izrekajo policiji najostrejo grajo. Ministerski predsednik grof Thun je odgovoril na interpolacijo Laginjevo radi dopisovanja okrajnega glavarstva v Pulju hrvatskim društvom v italjanskem jeziku. Mej govorom poslanca Pfersche-ja je prišlo do burnih prizorov med desnico in levico. Trgovinske vesti. itu. Koruza za maj-jiini 1S!»M. .r)'i>4 do ft-«B. Pšenica: ponudbe in povpraševanja slal>eje.—Prodaja 10.000 meterskih stotov. Vreme: lepo. II a vre. Kava Santo« good, average za april ,'lf>"25 za avgust :i;V7f> frankov za f>0 kgr. llamlMU'if. Santo« jrood average z« mesec maj 28*f>5 za jnli 29*— za september 29'JVO za december 3()"25 Dunajska borza 31. april« 1898. ilaiifu vfpru.j Državni dolg v papirju ...... 101*4f> 101*4f> .. v sreliru......101-40 101*40 Avstrijska renta v zlatu......120 75 121*75 „ v ktonah.....101-46 10145 Kreditne akcije..................352*65 851*65 London 10 bar..................120*95 120*95 Napoleoni ...................9*56 9*56 20 mark......................11*7« 11-7« 100 ital. lir....................44-25 44*35 Svoji k svojim! Udano podpisani lastnik narodnega fotograf, zavoda „Apolon" v Olji, naznanja slavnemu občinstvu, da je njegov zastopnik F. IV. Fotograf na potovanju no Primorskem, Droti Kranjskemu. Nadejajo sc, da bode častito prebivalstvo izkoristilo ugodno to priliko ter mu izkazalo z obilnimi naročili svoje cenjeno zaupanje, zagotavljam samo umetniško dovršene podobe v vseh velikostih po jako znižanih cenah. — Z vclospoštovnnjcm Srečko Magolič, narodni fotografični zavod „Apolon" _v Celji. Hm za nniformirauje in civilna trojačnica Frana Jiraa ulica Cnserma 9 — v Trstu — ulica Caserma 9 Priporoča se napravo uniform in civilnih oblek. Postrežba poštena. ar Zaloga vseli vrst za nirilorme p tovarnišKiti cenah. Pri 4 letnih časih Barriera vecchla štv. 7 Prilika za praznike iu novo leto. Velika zaloga zimskih ogrinjal (sjalov) v vseli barvah po gld. 3.(10 in gld. 1*20 Zbirka fr&tanja v raznih risanjih od 20, i)0 in 37 nvč. Možke sra jce bele in barvane od 90 novč. naprej. Maje iz plisa za gospe po , 7f> novč. in veti samo v prodajni niči ^ Pri 4 letnih časih aj Barriera vecchia štv. 7 £XXX*XXXXXXXXX* KXS x ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL * X Rafaela Italia TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST X Zaloga poliištvn /ji jedilnice, spalnice in spre- V! V Jemalce, žimuic in peresnlc, ogledal in železnih ^ y blagajn, po cenali, da se ni bati konkurence. w Qxxxxxxxxxx> xxxx >c/ Svetovni patent Tlozilnili podplatov Iz nezgorljivega platna .asbest'. Nova iznajdba, katera je poklicana ka-) kor rezultat dolgih poakuSepj in velikega truda, vzdržati nogo, jeden najvažnejih or-gnnov človeslrega t°lesa vedno zdravo. — Ne ver transpiracij, kurjih očes, kotnih trdob, osebkov, žuljev, ne potnih nog vedno zabranjene proti mrazu in mokroti. Po kratki uporabi olajšanje hoje vsakemu, ki nosi čevlje z dr. Hogves-a pat ntovanimi podplati iz aabeata. — ('ena paru 1 gld. 20 nvč. ali M. 2. PoSilja se le proti povzetju ali predplačilu zneska. — Prospekte, zahvale in pojasnila gratis in Iranko. Glavna zaloga v Budapešti. Ogerska tovarna za čevlje VI. Epreskergase št. 35. — Prekupce se išče. Na zahtevanje cenik in prospekt. Prva tržaška tovarna aparatov za mravljanje plina acetilen tvrdke ROCCO A C. v ulici Banltfc it. 9. Autorizirani instalaterji plina, vode In plina acetilen. Aparat na acetilcn od Josipa Kocco, patentiran v Avstro-Ogerski je absolutno najbolj praktičen in gotov, lahko rabjenje ne eksplodira, vsprejet od različnih zavarovalnih društev. Vsprejemajo se vsakovrstne kompletne naprave za hi5e, restavracije, gledališča in mesta pod najugodnejšimi pogoji. Veliku zaloga najboljega apnenega kisleca, katerega kilogram daje 300 litr. plina. Velik izbor sve t ilnio In pripmlkov za razsvetljavo. SPECIJALITETA CESTNIH SVETILNIC, na 1 ali 2 plamena brez dovoda plina (priprave za dvorce [vile] kijoske in mala mesteca). Vsprejemajo se dela za instalacije in popravljanje dovodov. Zaloga v ulici Sanitik štv. ». Delavnica v ulici H. < štv. 1. Pomladansko zdravljenje. ZDRAVLJENJE KRVI Č«J „Tisočerni cvet" (Mllleflorl). tisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, Če peče v želodcu, kakor proti slabemu piebnvlja-nju in hemoroidam. — Jeden omot za ozdravljenje stane 50 nvč. ter se dobiva v odlikovani lekarni PMMARER „Ai dne Mori" T TRSTU, veliki trg. Tudi za 55 nvč. v markah dopoSlje se franko. Hotel Volpich „PRI ČRNEM ORLU" (AQDILA NERA) trst — via s. sniridione, corso, Via s. NicolA - trst }|t Najbolj v sredisča mesta ter na novo opravljen. M KOPELJI, VOZ K VSEM VLAKOM. lV V pri I ličju Cj} „Restavracija Pil sen" od F. Volpicha. Mehanična delavnica ANTONA SKERL-A V TRSTU, VIh N. Lnzzaro al v. G, nasproti palače Salem. Zaloga oripaliiili šivalnih strojev „Aflria" iz Budimpešte in koles iz najbolj slovečih notranjih iu inozemskih tovarn. Šivalni stroji se garRntuJcjo pet let, kolesa eno leto. Izvršujejo se poprave šivalnih strojev, koles, motorjev na plin itd. I)olaYiiicA za briljantno nikiliranje. t^? ti Zaloga vseh prlpadkov za kolesa in šivalne stroje. Postavljanje in popravljanje električnih zvoncev. Prodaja — menja — najem koies. Vsakovrstna popr«wljanjain naročbe svrBujejo nnjnatanfneje, brzo, po nizkih cenah.