Isz lisiov —1 Šolske razmere v Savinjski dolini je naslov članku v »Slovencu« od 13. avgusta, v katerem ugotavlja: Za neoviran in uspešen pouk so potrebni primerni šolski prostori. Včasih je ljudstvo z velikimi žrtvami in ponosom zgradilo lepa, za tiste čase moderna poslopja, ki so ustrezala vsem potrebam, danes pa je gotovo, da ne morejo več temu namenu povsem služiti. V Spodnji Savinjski dolini manjka več šolskih poslopij, okrog 25 učilnic in stranskih prostorov, da ne govorimo o stanovanjih, ki jih primanjkuje tudi okrog 60. V delavskem kraju Liboje, kjer obiskuje šolo okrog 200 otrok, ki so stlačeni v dveh tesnih, mračnih in vlažnih učilnicah, imamo štirirazredno šolo z dopoldanskim in popoldanskim poukom. Šolsko poslopje niti najmanj ne ustreza ne zdravstveni in ne vzgojnim zahtevam. 2e več let se bije boj za primerno novo šolsko poslopje, ki bi vsaj približno ustrezalo nujnim potrebam prave šolske vzgoje. Upamo zato, da bo to pereče vprašanje v kratkem času rešeno, saj razmere že kar vpijejo po rešitvi. Neznosne so tudi šolske razmere v Matkah pri Št. Pavlu pri Preboldu, ki, je vendar industrijski kraj. Že več let je namreč tam ustanovljena šola, ni- ma pa šolskih prostorov, zato tudi še ni odprta. Ako bi bili pod drugačnim podnebjem, bi se lahko pouk vršil celotno v naravi, tako pa morajo otroci predaleč dan za dnem, v vsakem vremenu hoditi v šolo v Št. Pavcl. Koliko časa pri tem zapravijo, kako se lahko moralno pokvarijo, da ne govorimo o večjih stroških staršev na obleki, obutvi in perilu otrok. Umevno je, da v takih primerih tudi šolski uspehi ne morejo biti povoljni. Vsi ti razlogi naravnost silijo za čimprejšnjo gradnjo šolskega poslopja. V hriboviti Mariji Reki v isti občini kličejo razmere po zboljšanju tamkajšnje šole. Potrebna je prezidava šolskega poslopja, obenem pa tudi razširitev šole iz enorazredne v dvorazredno. Otrok je namreč več kakor dovolj in sicer okrog 90. — Po ureditvi razmer kliče tudi Galicija pri Celju, ki ima samo eno učno moč, a tri oddelke in 190 otrok. Zato prosimo pristojno oblast in šolsko nadzorstvo v Cclju, da se tudi za ta kot primerno in učinkovito pobriga. — V Grižah, Št. Pavlu in na Vranskem manjkajo učilnice, v drugih krajih so razmere še nekako znosne. — Naše učiteljstvo se na splošno v vsakem oziru trudi in dosega v vzgojnem in učnem oziru lepe uspehe, kolikor ga ne ovirajo navedeni nedostatki. Opaziti je tako v verskem in narodnem kakor v državljanskem oziru lep napredek, ki ga lahko pripišcmo vestnemu in vztrajnemu delu učiteljstva in duhovščine. —1 Zvišanje plač in draginja je naslov članku v »Novi pravdi« št. 32., iz katerega posnemamo sledeče: Ko je finančni minister obvestil javnost, da so plače državnih uslužbencev zvišane, je pravilno poudaril, da ta povišek ne bo veliko koristil, če bi še naprej naraščala draginja. Finančni minister je poudaril, da se prizadeva, da vse ukrene, kar je za stabilizacijo cen potrebno. Pričakujemo, da bodo ti ukrepi tudi uspešni. To si tcmbolj želimo, ker imamo po dosedanjih uredbah o pobijanju draginje zelo slabe izkušnje. — Ponovno smo že ugotovili, da vse poviševanje plač ne bo nikomur koristilo, če se ne bo temeljito zajezil val draginje. Borba proti draginji ne more biti enostranska in ne smc biti stanu v državi, ki bi lahko zase zahteval, da ga ne smejo zadeti prav nobene omejitve v svobodnem trgovanju z blagom. Ni dovolj, da samo nadziramo vmesno trgovino, tudi produkcijo morajo zajeti proti draginjski ukrepi in to v polnem obsegu. Ko bi bile enkrat cene ugotovljene pri izvoru, potem bi se moralo izločiti vso ono vmesno trgovino, ki za preskrbo konsumentskih krogov ni neobhodno potrebna. Vse kupčevanje za špekulacijo bi se moralo v kali zatreti. In če bi bilo mnogo dobre volje in odločne kontrole ter mnogo organizacijskih sposobnosti, bi bilo na mah konec dražitvi življenjskih potrebščin. Če se bo pa preganjalo draginjo samo radi lepšega, zato, da se tako mimogrede potolaži tiste, ki najbolj trpe radi draginje, potem draginje seveda nikdar ne bo konec. —1 Vsi vemo, da se je podražila pri nas moka za 70 odst., medtem ko so se povišale uradniške in delavske plače in mezde v povprečju za borih 10 odst. in ko tudi večina ostalih cen ni tako narasla, kakor so cene žitu. »Ljudski glas« 10. avg.