14. Štev. Novo iiiCHto, ir>. julija 1ÎM)8. XXIV. letnik. DOLENJSKE NOVICE Izhajajo 1. in 15. vsaccpa mcaeca. Cena jim je s poštnino vred celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in druge evropske države znaSa 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila tiskarna J, Krajec nasi, v Novem meatn. aOSPODARSTVO. Pomoč zaradi pomanjkanja krme. Škuda, ki jo je prizadela letošnja suša našim gospo-darjein, je silno velika in treba nam je izdatne pomoči, da 86 odvrne usodni udarec, ki caka našo živinorejo in z njo vred vse nase gospodarstvo. V tej stiski nam mora pomagati pred vsem država, pomagati si moramo pa tudi sami, kolikgr je v naši moči. Prvi koraki za državno po-raot! 80 se že storili, kajti na Dunaju so zborovali pod predsedstvom poljedelskega ministra razni odposlanci prizadetih dežel, ki bo opozarjali vlado na preteto gospodarsko nevarnost in jo prosili pomoči. Našo deželo je pri tem zborovanju vspešno zastopal državni in deželni poslanec g. V. Po vse, ki je v živih besedali opîsaval pomanjkanje, ki je nastalo vsled nenavadne letošnje suše. Nujno je priporočal, da kmetijsko ministrstvo takoj nakupi krmo po deželali, ki so imele dobro košnjo in naj jo razdeli po znižani ceni med prizadete živinorejce. Na ta način se bo najlažje ustavilo razprodajanje živine, ki v sedanji sili nima nobene cene in tudi ne kupcev. Dosti sena bi se lahko dobilo v Galiciji, na Tirolskem, Gor. Avstrijskem, SolnograŠkem in deloma tudi na Češkem. To seno bi se moralo po primerno nizki ceni prodajati, ki naj bi znašala na mestu oddaje k večjemu 6 K. Kar bi morala država več plačati za seno in kolikor bi jo stali prevozni stroški, vse to bi morala ona trpeti in izdati kot državno podporo. Gotovo je, da bo ta način državne podpore največ vreden in da bo največ isalegel naši živinoreji, kajti nič ni slabšega in za obstanek gospodarstva hujiega, kakor če se mora živina v sili in za slepo ceno prodajati, pozneje pa zopet za drago ceno nakupovati, da se popolni njeno število, Ako nam hoče država na ta naČin pomagati, potem je treba, da storimo tudi mi svojo dolžnost. Županstva imajo nalogo, popisati in dokazati okrajnim glavarstvom, koliko manjka krme. Naša dolžnost pa je, da to županstvom naznanimo in da naznanimo tudi množino krme, katero želimo kupiti po znižani ceni. Vsak gospodar naj tedaj dobro preudari, koliko mu kaže živine odprodati in koliko mu kaže krme nakupiti, da bo preživel do prihodnje pomladi živino, ki je neobhodno potrebna za gospodarstvo. Kjer se županstvo noče poprijeti potrebnega dela za nakup krme, tam naj se prizadeti gospodarji sami zavzamejo za to in naj prisilijo županstvo, do stori potrebne korake. Na vsak način je pa gledati, da ne pridemo ob potrebno živino, in ako se imamo tudi zadolžiti in potrebni denar za nakup krme na posodo vzeti, kajti nič ni slabšega za gospodarstvo kakor to, če moramo živino zaradi pomanjkanja krme po slepi ceni prodajati, drugo leto pa Za drag denar nazaj kupovati. Velika škoda preti pa tudi naši prasiČjereji, ker «e bo vsled suše pridelalo veliko manj krompirja in drugega korehstva, ki daje po zimi glavni živež našim prašičem. Skrbimo zaraditega tudi sami, da se preteča nevarnost kolikor mogoče odvrne, saj je lastna pomoč največ vredna v takih slučajih. Glejmo, da s strniščno setvijo popravimo, kar se da popraviti in da porabimo za krmo vse, kar se da v to porabiti. Slamo bo treba letos dobro shraniti in varčno rabiti. Zrezati bo kazalo vso za krmo in zabeliti jo bo treba z močnejšimi krmiti, da bo bolj tečna in prikladna za živino Poleg ajde, ki nam bo letos lahko s svojo slamo pomagala, sejmo tudi dcfsti repe za prašiče in zelene tursčice. Pazimo prav posebno na to, da smo varčni s pridelano krmo in izkoriščajmo jesensko pašo, dokler se bo dalo. Kjer je dobiti količkaj pase, naj se živina pase. To velja posebno po košenicah, kjer itak ni pričakovati nobene otave. Velja pa tudi za g(jzdno pašo. Skrbimo tedaj na vse strani, da se zmanjša udarec, ki preti naši živinoreji. —r— Prepeljavanje čebel na ajdino pašo. Vpeljavanje tujih čebel na ajdino pašo je v obče dovoljeno. Ta postava, ki velja za celo Avstrijo, je še iz časa cesarice Marije Terezije. Ne da se pa tajiti, da lahko nastanejo iz takeg-a vpeljavanja tujih čebel neprilike za domačo čebelorejo. Pogostoma se zgodi, da tuje čebele oropajo domače ali pa jim škodujejo s tem, da jim prikrajšajo potrebno pašo. Pri občnem zboru kmetijske podružnice novomeške se je letos razpravljalo o tem vprašanju in se je sprejel predlog, da se kočevskim čebelam zabrani paša po tu-kajšnili občinah. Taka zabranitev je seveda vsled državnega zakona, ki ga imamo, izključena, ali kar se lahko zgodi, je to, da se tudi pri nas na Kranjskem sklene čebelarski red, kakor ga imajo p) drugih deželoli, in da s pomočjo takega deželnega zakona skrbimo za primerno uredbo Čebelne paše. Sedaj je našim gospodarjem na prosto voljo dano, ali sprejmejo čebele na pašo ali ne. Dosti je, da se pogodita lastnik čebel in posestnik, ki hoče sprejeti čebele na pašo. Ali so pa tuje Čebele postavljene v zadostni daljavi od domaČih čebel, na to se ne gleda. Ravno tako pa tudi na to ne, ali je za tuje čebele dosti paše ali ne. Vse to pa je laliko škodljivo za domačo čebelorejo. Po drugih deželah je v tem ozini bolje skrbljeno. Tam so za prepeljavanje čebel na ajdino pašo posebna zakonska določita, ki predpisujejo, kako daleč se morajo postaviti tuje čebele od domačih panjev. Na Koroškem in na Goriškem predpisuje deželni zakon, da se morajo tuje čebele tako postaviti, da so od domačih čebel po 1200 metrov oddaljene. Tam se mora vsako sprejemanje čebel iz druge občine pravočasno naznaniti županstvu, ki lahko dovoli, da se čebele tudi za eno tretjino bližje postavijo, ako se DÍ bati nobene škode za domače čebele in ako to dovolijo domači čebelarji. Zakon pa daje županstvom tudi pravico, da lahko prepovedo vpeljavanje Čebel v svojo občino in sicer v tem slučaju, ako se obeta slaba ajdina letina ali pa, ako bi bila s tem preveč oškodovana domača če-beloreja. Pa še več! Županstvo ima tudi pravico, da odstrani, ako treba, čebele tudi pozneje med paso in sicer v tem slučaju, ako pase zmanjka in ako se je bati, da bi vsled tega preveč trpela domača Čebeloreja. Tudi pri nas bi ae moralo kaj ukreniti glede vpelja-vanja tujih čebel na pašo. Nekateri naši kraji dajejo spluh premalo ajdine pase za tuje Čebele, ker je ae za domače čebele manjka. V take kraje bi ae ne amele čebele vpe-Ijavati in bi se morali domači čebelarji za to pobrigati. Diugod pa kaže prepeljavanje čebel na paso podobno urediti kakor vidimo na Koroškem in Goriškem. Pred vsem naj «e varuje domača čebeloreja ! —r— sovražnikom, ki se je izkrcal na jadranski obali, koja nima nobenih brodovnili opirališč. Gre se za tu, da se prouči, kakšnega pomena je jakinsko pristanišče, katero 80 pred leti jeli razorožiti, doclni ga sedaj zopet popravljajo, češ, da je tlobro opirališče za brodovje. Ruska duma je dovolila 4,200.000 rubljev za nove bojne ladije. Politični pregled. Državna zbornica zborovala bode le še ta teden, potem pa gredo poslanci na počitnice. Sedaj je vlada predložila še obširen dnevni red, da se reši še pred počitnicami, kar pa hočejo preprečiti razni poslanci z nujnimi predlogi ; zlasti se branijo nekateri povišanja naklade na žganje, ki radi tega pred jesenjo ne pride na vrato, — Državni zbor je 6. t. m. enoglasno sprejel nujnost predloga o starostnem zavarovanju ter pričel o njem takoj razpravljati. Dne 8. t. m. pričelo je delovati novoustanovljeno ministrstvo javnih del. Hrvaškega bana barona Raucha imenoval je cesar na priporočilo ogrskega ministrskega predsednika za svojega tajnega svetnika. Hog si ga vedi, kako uslugo, seveda na škodo Hrvatov, je moral Rauch storiti za to JIadžaro m. Iz Sarajeva je izgnala bosanska vlada znanega vae-učiliškega profesorja belgrajakega dr. Milana Pavloviča, kateri je baje posredoval med belgrajakim konakom in bosanskimi nezadovoljneži. Povzročil je tudi znani dve veliki deputaciji bosanskih mahomedanov v ogrskem deželnem zboru. Bosanska vlada namerava pa Se izgnati iz Bosne vec drugih agitatorjev za veliko srbsko propagando, Mulej Uatid, stari vladar Maroke dosegel je s svojo armado tako lepe uspehe, da mu je zmaga skoro gotova Kakor hitro ga velevlasti priznajo za edinega in pravega maroškega sultana, bodo tudi razmere v deželi kmalu urejene. Njegov zunanji minister pisal je zato velevlastim, da je došel Mulej Uatid v Fez in prosi, da ga priznajo za pravega maroškega sultana. Pisma izročili so poslaniki vže svojim vladam, Perzijski šah uapešno nadaljuje krotenje svojih sovražnikov, najuglednejše osebe stopile so na njegovo atran, tako da njegova stranka vedno raste. Tako je pristopil k njemu Mazi Ibrahim s 300 konjeniki. Maz Džimayl in poveljnik nekega zbora prostovoljcev. Shajališča in vse lokale endžumenov zaprle so sahove čete. Šah izda manifest, ki bo spremenil volivni zakon ter ustanovi nekako zbornico, sestavljeno iz samih perzijskih duhovnikov in posestnikov. Italijani imajo sedaj vaje v Jakiuu, kojih namen je, proučiti, kako se da ubraniti doHnje gornje Tibere pred Zgradba nove župne cerkve v Prečni, X. Siilo-^na veselost je nastala po furi in srinost-^iam je ]io-rastla. Zares radi so vozili drva Íii opeko dohri gospodarji. Vožnja drv |ia ni tako lahka, kakor bi si kdo triislil. — Mrva so ne-osu.îiona, težka, [lot pa iiajveř prav nerodna, po nekod blatna, skoraj pov.sod kotajnasta, po klancu pa strma. Vasi na zapadni strani Pretine do l)o). Straže so vozilo drva — so bolj vajeni te poti, posoljno Dol, Straža in Podj^ora, ki vozita tudi drva skoraj vsem drngitn opekarnam; drnjil imajo i>a v jçori vino^írailG, hosto, drva, zato so mnogokrat na tem potu. Tudi Ji^ospodarji s (îegel-nice, Kala in Snhora so veiinoma vozili drva. — vjo pripomnim, da 80 v treh letih zvozili 1800 kub. metrov drv zastonj, in tio računamo male vozove po jeden meter, vcĚjo po poldruj^i meter, in še večje po dva metra, lahko umemo, da jc šlo do 1500 voz in še več čez f^oro samo drv za opekarno. Pa opekarna je kakor apncnica, kar naprej mora (joreti, ko se o>,'cnj začne, drugače se pa vsa opeka pokvari, ako bi ogepj prenehal. l'a hvala Hoj^u in pridnim gospodarjem! pri nobeni ])Oči nam drv ni zniatykalo, pa vselej so ostala — dasiravno je kteri dan dežilo kakor bî iz škafa vlival vodo, — Jedenkrát so Straiani iti Podgorei pripeljali v takem nalivu,, da so ae mi smilili ^udjo in živina, drugI pot pa Založani in Ccščani še v večjem, tretjič Prccenčani in Ločani in Sclani, — Lepo je pa bilo, da se niso pri tem možakarji jezili, prav modro potrpeli, pa tudi kako šaljivo zbili, dasiravno so bili premoĚcni do kože, — Vsa ta vožnja se je vršila največ v poletnem času, ko ima kmctovalee itak dela s košnjo, žetvijo, setvo in mlačbo. — Dobra srca! iiog Vas blagoslovi! Vožnja opeke. — Opekarna, katero smo imeli v najemu, je oddaljena pičle pol ure od farno cerkve. Opeko je treba sproti umikati in jo spcljavati na stavbiščo ter jo lepo skupaj zložiti. Ker je imel zapadni dol župnije mnogo vožnje z drvi, jc njen vzhodni dol na kamniško stran vozil in skltidal ojieko. M.arsikdo ei bo mislil, ta vožnja nI bila težavna, ker je kratka poti 'l'o jc res, pa še močno v ravnini je in p« acnci se je vozilo tu n tam. Pa če se v poštev vzamejo vroči in najtoplcji poletenski dnevi, trajno suho in pekoče vromo, ]»otcm pa ogromna množina 0()cko, .sežfiali smo namreč vsako leto sedem peči i>o 34.000 komadov opeke, potem pa še neprijetno delo, opeko nakladati in izkla-dati; opeka je namreč ostra, kdor jo je en cel dan prijemal, je imel v večer krvave, pekoče žu^e na prstih, boilisi voznik ali delavec. — Mislimo al, da je prišel voznik vroč poleten dan jedno uro daleč od župne ccrkve, potem pa tri-, štiri- ali tudi petkrat zapeljal po 200, 300, malokdaj seveda 400 komadov opeko -da mu jo bilo vroče cel dan in si jc zbriiail jtrste, ki ho ga boleli |)Otcm šc par dni doma, katerega pa tudi cel teden, — Tudi živina, posebno volovsku, so je potila, dihtela, vpehahi se, marsiklerikrat je vozila žejna in lačna in tnidna, opešana prišla v večer domu tako, da je tudi par dni iinnulo, preden se je odpočila in se nakrmila, Nad tisoč voz opeke je bilo treba vsako leto speljati, tedaj v treh letih 3000 voz. — Pohvaliti pa moram tudi te gospodarje in voznike, da so dosti rafli vozili, nekateri prav radi, da celo v najnujnem delu v žetvi in ajdovi setvi nÍMO izostali. Da so pa več in lažjo vozili, ao marsikateri o jiolnoči ali kmalu potem z doma odrinili, in tako vso noč žrtvovali za cerkev, ker so pred i^ohiočjo pa živino krmili in vozove prirejali. Ti pridni možje in vozniki so dostikrat v nočni tihoti s težkimi vozmi privozili v Prečno; ob dveh ali treh zjutraj me je zbudil ro))0t koles in glasen žvcnket o])eke in njihov ponosni bič. Vstal acm ter jih prijazno jiozdravll in kar skoz okno iz župnišča pokazal, kam naj skladajo opeko. Drugi so zopet prišli pozneje dopoldne in so i>rebili najhuj.šo jioldansko vročino, zopet drugi so iirihiteli pojioldnc in so hladni večerni čas do konca izrabili, tako smo marsikaterikrat po dnevu in po noči vozili; nekateri dan je bilo 15—liO voznikov — in enkrat smo eno peč v treh fineh do zatliijeicra koniadiča zvozili; zadiiji voznik ni imel kaj naložiti. Sem in tje se je i>a vršila ta vožiga tudi počasnejo. Pa smo si znali tudi tukaj pomagati. Tiste pridne i,'ospo(iarje, ki ao vozili drva k opekarni, sem prijazno jioprosil, naj tudi nazaj prode kaj opeke prijTcljcjo, pa so to drage voljo brez iL^odrnaiqa storili, in še nazadnje šaljivo pripomnili: „No, zdaj imamo pa dvojen zaslužek." Brez dvoma iça jim bo Bog plačal najvišje. — Nasproti so pa tudi vozniki opeke katerikrat b potoma vračajoči se k opekarni iz Prečne drv pritirali; tako so jeden drugemu složno pomagali in nioiško zvozili drva in opeko za božji dar. Skladaiigo opeke. — To veliko množino opeke je treba lepo Bl)raviti v red, jo zložiti. — Vso opeko, ki smo jo zvozili k fari, smo zložili v dva velikanska kupa — do ])ct, tudi do .šest metrov visoko na jednem koncu. — Začeli smo to delo z otroci, nekaj •^asa jo šlo dobro, pa mali delavčki so se kmalu naveličali; privzeli smo odraščene onih hiš, ki nimajo vožnc živine — posebno mnogo jih je bilo treba, kadar je šla opeka na vrh kupa, ko amo ga dopohycvali. V začetku par nr je to delo prijetno, če jo oprav^ja-š vztrajno, pa postane nadležno, ker ti prste odrgne in rani, da kri solzi iz olisryenih žu^ev. Pa tudi vročina je bila v solnènih dnevih neznosna, ko se je velik kup opeke od solnca razbelil, je skoraj delavcem slabo prihajalo, večkrat smo morali se opoldne oddahniti v senci, sicer bi ne zdržali na delu cel •ian. Kadar je bilo voznikov mnogo, je bilo tudi teh skladačev ti-oba, večkrat smo pripregli šolske otroke pred in po šoli; |iO-sobno kadar smo visoko skladali, ker otroci gredo radi na višavo, so tudi gibčni in urni, pa lahki; seveda "je bilo treba strogo paziti, da se kje ne ponesrečijo. Streha na ojieki. — liadi jesenskih nalivov in zimskega mraza je treba o leko pokriti. Pa kako? Izumili smo si poseben način. Kranc Trp ne s Suhora se je privadil opeko tako skladati v vrhu, da je iz nije naredil late, potem jo jo pokril s strcSno opeko tako dobro, da ni nikjer v lýo zatekalo. Temu možu, ki je tudi sicer mnogo storil za cerkev, gre toliko bo^ zalivala, ker je to sitno delo zvršil breziilačno, dasiravno jo Kniudil mnogo dni Časa. Darovali so: Potočar Franc 100 kron več, kakor jo ob-J®2cfa Potočar G K. Mesojcdic Anton 1 K. Uut ilarija K. Zbirka po Ani Kinks s Tojdic 5 K 61 h. Polák iT. 1 K. Veleč. g. kapelan Stefan Trškan 13 K 72 h — s tem dopolnil nad 100 K. Plut Jernej 1 K. Tomič Martin 5 K. Burkat Anton 3 K. Kife^ Jožef 2 K. P. n. blag. gospodično tiči-tojjcc Marica Barle in Angela Zurc po 2 K. Ploterski Janez t Iv. Marija K. 1 K 10 h. Veleč. g. župnik Prijatelt Jernej vnovič 6 K. P. n. preč. g. župnik Valentin Bergant 20 K. Dronik Neža ^ K. — Bog blagoslovi mnogotero! (Diil,ie «ledi.) PiSe se nam: 12 Šent Jerneja. — 8tolp farne cerkvc bo kmalo.zgotovljen; tlela m krije ga izvrstni mojster g. Anton Belec iz Sent Vida nad Ljubljano. Tako lepega dela in stavbe ne bo kmalu kje v Okolici videti, kakor bo ta krasni stolp, ko ga še pobarva s krokodilsko barvo podobno škalicami. Ni čuda, da zna ta gospod iriojster taka dela lopo narediti, ko jo že veliko popotoval, in nil daleč po svetu ter ogledal stavbe v Parizu, Londonu, Dunaju, Itimu, Lurdu in drugih znamenitih krajih. Vsa čast takemu gospodu. Na god sv, apostolov Petra in Pavla je proslav^ala tukajšna župnija lur.ški jubilej s sledečim sporedom: Dne 27. junija popoldne postavili so mladeniči „Katol. slov. bralnega in izobraževalnega društva" jubilejni mlaj na trgu prod kapelico, ki je dar proč. gg. 00. Kartuzijanov. — Dne 28. junija zvečer ob „Ave Mariji" bilo jo slovesno zvonenje pri župni cerkvi in vseh podružnicah. Zažigali so so kresovi in rakete. Ob razsvetljavi íícnt Jerneja vršila se jo bakljada požarne branibe in „mladih vojakov". Dne 29. junija zjutraj prvo sv. obhajilo skupno z Marijino družbo in primernim govorom. Popoldne ob polu dveh sprejem sosednih izobraževalnih društev in Marijinih družb na trgu pred renovirano kapelo, katero je učitelj g. Franc Zagore od znotraj in ed zunaj prav okusno mojstersko naslikal in olepšal. Ob dveh v župni cerkvi pozdrav došlim in slavnostni go- Izprevod bratovščin, Marijinih družb, „mladih vojakov", «aterih je bilo nad 300, in ozaljšanih deklet tudi nad 300 z zastavicami iz župno cerkve na Rakovnik k skali s studencem blizu samostana oo. Kartuzijanov v Pleterjih. Med potjo so se pele lurSko litanije. Lnrško Gospo, .'itarodaven kip, dar oo. Kartuzijanov, nesli 80 mladi udje bral. izobraževalnega društva k skali nad studencem. Pri skalni duplini se je igralo i>rvo dejaige lurške pastarice, i)ri Bcrnardkini „Ave JWarija" se je lurška Gospa slovesno postavila v duplino. — „Álladi vojaki'" napravili so častno stražo Mariji in defilirali. Mešani zbor pa je pel lnrško romarsko. Na travniku pod studencem so nastopili mladeniči „Katol. slov. bral. in izobraž. društva" in dekleta Marijine družbe z deklamacijo „LurŠki jubilej", „Brezmadežni" itd,, in petjem „Slava Brezmadežni. Parmova igra in koračnica „Mladi vojaki" ter „Zeleni Jurij'\ posnet po belokranjski skupini, skrbela sta za primerno zabavo med sviranjem na dipljo. — Od proč. gg. oo. Kartuzijanov bilo je pogo.ščenih nail 500 otrok s kruhom, čre.ši)jami in vinom. Napovedana bakljada na čast Brezmadežni devici v nedelo večer je nad vse pričakovarije sijajno uspela. Udeležili sta se je požarna bramba iz Šent Jerneja in Orehovice korporativno. Bilo jo videti kot morje luči in lamjdjončkov! Vse hiše so bile krasno razsvit^cne. Ta bak^jada bila je kaj izvanrednoga iu impozant^ nega. Imponirali so jtosebno „mladi vojaki" v uniformah in s trobentami. — Zaključila se jc baktjada na prostornem pašniku, kjer so lepe rakete švigale v zrak in vrli pevci izborno peli v občno veselje in zadovoljnost. Na to se je ljudstvo mirno razšlo in gledalo krasno razsvetljavo po hišah in v farnem stolp«. Tebi jia „Lurška Mati Božja v llakovnikih pri Vrbovcu, župnije Šent Jernej, vso čast in slavo! Ave I DomaČe vesti. (Novo mašo) bode bral v Gradcu dne 20. julija Tast. g. Alojzij Plantarič, iz družbo čč. oo. lazaristov, rojen v Gabrijelah pri Tržišču. Vsled pravil te družbe ne more to redko slavnost v domačem kraju obhajati. (Deželni glavar Šuklje) in dežolni stavbeni svétnik Klinar ogledala sta si pretočene dni Suho Krajino in nje slabe cesto, da se tudi za te, dosedaj jako zanemarjene kraje kaj stori. (Premeščen je) jirofesor na drž. gimnaziji v Novem mestu g, Alojzij Virbnik na II. drž. gimnazijo v Ljubljano. (Iz državne službe.) Deželnovladni koncipist g, Henrik Steska v Krškem jo prideljen okrajnemu glavarstvu v Kranju, g. dr. L. Pitamic v LJubljani pa okr. glavarstvu v Krškem. (Imenovan je) pisarniški oficijal g. Karol Siipančič y Radečah pri'Zid. mostu za pi.sarniškcga višjega oficijala v Sniarji pri Jelšah na Štajerskem. — Sodni kanceliat g. Alojzij Stepoc v Črnomlju imenovan je pisarniškim oficijalom. (Premembo pri fin. uradnikih.) Premeščeni so: Davčni oficijal g. Hinko Peternel iz Trebiga v Krško in davčni oficijal g, Ivan Oswald iz Kočevja v Idrijo. Novoimenovani davčni oficijal g, Franc G ostiša prideljen jo^ davčnemu uradu v Trebigem. Davčni oskrbnik g. Josip Cerk v Žužemberku stopil je v stalni, in davčni oficijal g. Teodor Žnidaršič v Krškem v začasni pokoj. (Učiteljske premembe.) Suplent na deški ^udski šoli v Kočevju g. Josip Rom postal je provizoričen učitelj ravnotam. (Umrl) jo dno 4. julija v Trelugem trgovec Jakob Po-trovčič po daljšem bolehangu. N, v. m. p.! (Umrl) je dno J2. t. m. v Tojdicab pri Novem mestu zasebnik g. Franc Klemenčič v 30. lotu svoje dobe. Pokojnik prehladil se je Še kot kadet tako močno, da jc na tem bolehal celih devet let, ne da bi zaraogel zajmstiti po-stelj, na kojo ga je nemila osoda prikovala ter prestal v tem času še več drugih bolezni. Truplo rajnika preiicljalo hc je dne 14. t. m. v Novo mestó ter ob obili udeležbi občinstva jioložilo tu k večnemu počitku. Dal mu Bog večni pokoj! Vsem častitim sorodnikom naše sožalje! (Društvu za otroško varstvo in mladinsko skrb) v Novem mestu pristopili so kot ustanovniki p. n. gg. ; Ah azhi zh dr. Viktor, c. kr. sodni tajnik, Rudolfovo; Abazhizh Sidonija, c.kr. sodnega tajnika soproga; Elbert, dr. Seb., prošt, Rudolfovo; Gandin i Vajkart, c. kr. deželne sodnije svétnik, Rudolfovo; Gerdešič Josip, e. kr. dvorni svétnik, Rudolfovo; .lakše Ivan, posestnik in gostilničar, Rudolfovo; Kavčič dr. Jakob, c. kr. predsednik okrožnega sodišča, Rudolfovo; Kline Anton, posestnik, tiorenjc Polje ; Pau ser Adolf, posestnik, Rudolfovo: Pii 11 Anton plem. Fiihrenau. c. kr. podpolkovnik v p., Rudolfovo; občina Poljane (Piillandl); Rechbach Viljem baron, c. kr. okrajni glavar, Rudolfovo; Scbegula dr. Jakob, odvetnik, Rudolfovo, {Za |)Ofrorclcc) v Tîhabojii in Briiyc-Lukovcc v novo-nieškcin okraju }ioiiiiriI je presvitli cesar 1000 K. (Državno podpore) )»rejolo so na IJolenjskem sledcće obrtno-nacialjeviilne šolc; Ki\ško 570, Metlika 640, Ribnica 600, Novoiuesto 710 in Šmartno pri Litiji (ir>o K. (Novi otlbor) inožke podružnice v Novem mestu. Na obôneni zboru , julija 1908 dopoludne kazalo odločno na deževno vreme za celi dan — na hipne nevihte se ni ozirati — se zlet preloži. Novoniesto, dne â. julija 1908. — Odbor ,,TeI. društva Sokol v Novem mestu." (Društvo „Novomeški Sokol") priredilo je dne 13. t. m. svojemu priljubljenemu starosti j^. Vladimiru Vojska, povodom njegovega odhoda in poroke, katera se vrši danes v kapiteljnu, z gospico Angelo Smola, hčerko višjega sodnega svetnika g. Albina Smola in gospe Filipine Smola roj. Haufťen, podoknico in bakljado na trgu pred hišo imenovajicjîa gospoda, odtod pa odkorakalo še pred stanovanje nevestino. Pozneje zbrali .so se „Sokoli" tia obojestransko povabilo na vrtu gospe Tuček, kjer je zavladala jako živahna zabava ter trajala do ranega jutra. Novoporočcncema prisrčno čestitke! (Šolsko leto 1907/0H) se je končalo na vseh novomeških šolah s slovesno službo božjo v soboto dne 4. julija. Iz posameznih poročil posnamemo: Letno izvestje c, kr. višje gimnazije ima na prvem mestu prof. D. Majcenov sjiis (govor na slavnostnem večeru Gregorčičevem v Narodnem donm 2. vel. travna 1. 1908): Simon Gregorčič — pesnik naj plemenitejšega domoljubja. — Ravnateljevo poročilo nam objav^a to-Ie o novomeški gimnaziji: Za obligatne predmete je bilo 17 učnih iiiočij, med temi dva s«[>lcnta in edeti probckandidat. Za neobvezne predmete so bili trije učitelji na zavodu, namreč za petje, lepopisje in telovadbo. Učencev se je vpi.saIo v začetku šolskega leta 228, ob koncu šolskega leta jih je bilo 214. Izmed teh je dobilo 17 prvi red 7. odliko, 138 prvi red, 28 jih sme izpit iz jednega predmeta po počitnicah ponavljati, 23 jih je dobilo dvojko in trojko. Po narodnosti jo bilo 218 Slovencev, 8 Nemcev in 2 Ceha. Po veri 80 bili vsi rimsko-katoliškega veroizpovedanja. Po domovini je bilo 211 Kranjcev, 10 Štajercev, eden Nižje-.\vstrijcc, 3 Primorci in 3 Amerikanci. Šolnino je plačalo v I. polletju 81 in v IL polletju 58 dijakov; Oj»roščenih je bilo v L polletju 142 in v II. polletjtz IÔ8 dijakov. Vsota plačane .šolnino jo znašala v L polletju 2430 kron, v 11. polletju 1740 kron. Štipendistov jo bilo 19, izmed katerih je eden tekom šolskega leta umrl. Pod vodstvom gimnazijskega ravnatelja je tudi obrtno-nadaljevalna šola. Šolsko leto tega zavoda se jo pričelo 3. oktobra 1907, in končalo 2(i. aprila 1908. Ta zavod, katerega morajo obiskovati vsi vajenci iz Novega mosta in okolice, ob.scg8 pripravljalni razred, jiotom in IL razred in trgovski tečaj, ki je deljen na dva oddelka. V ta zavod je vstopilo 90 učencev in koncem šolskega leta jih je ostalo 78. Poučevalo je šest učiteljev, in sicer 2 gimn. profesorja, eden nadučiteH, eden ljudski učitelj, eden učitelj knietij.ske šolo na Grmu in eden davkarski kontrolor, zadnji samo eden mesec. Poučevalo se je risanje, nemški in slovenski jezik, računstvo, knjigovodstvo, obrtno spisje, zemljejiisje, avstrijsko domovinoznanstvo in trgovsko obrtno spisje. — Deško 1 j !i d s ko^šolo je i»ohajalo 249 učencev ; iz mestne šolske občine 139, iz Smihcla 56, iz Pročine 11, i/, drugih šolskih občin 43; vrlo sposobnih je bilo 55, sposobnih 14Î, ncsjtosobnih 51, nc-izprasana 2. — Dekliško ljudsko šolo je obiskovalo 1(52 učenk; sposolinih jo bilo 14o učenk, nesjiosobnili 22, neizpra-šana I, izpustnico pa je prejelo 7 učenk. (Za vsprejem v L razred) novomeške gimnazije se je oglasilo 3. julija 45 učencev, od katerih je bilo pri vsprejenineni izpitu 4. julija vsprejetih 43, (Mesne cene v Novem mostu.) Vsled občne nevolje so po posredovanju mestnega županstva naši mesarji za mesec julij cone mesu vendar za sjioznanje znižali in .sekajo govedno L vrsto kg po 1 K 20 v, IL vrste po 1 K, teletino J. vrste po 1 K 40 h, II. vrste po 1 K 20 h, — in svinjino L vrsto |»o 1 K 40 h in II. vrste po 1 K 20 h. Pri sedanjih izredno nizkih cenah govejo živine in telet jo ta mesna cena Se vedno previsoka in poživljamo nujno uierodajnc kroge, da pripomorejo prebivalstvu do spoiiobnih in jirimernih mesnih cen. Čujemo, da so je pričela moj jirebi-valstvoni akcija, po kateri bo ]irišlo do dobrega in cenejega mesa. (Mestna hranilnica v Novem mostu.) V mesecu juniju 1908 jo 258 strank vložilo (jl.701 K 70 h; 221 strank vzdignilo 72.893 K 20 h; lO strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 1 1.750 K; 385 menic so jo oskomptovalo za 95.057 K. Stanje vlog 3,312.065 K 77 h. Denarni jiromet 416.089 K 19 h. Vseh strank bilo je 1200. (H ran i I n i ca i n poso j i I n ica z a Ka n d i jo I n okolico,) (reg. zadruga z neomejeno zavezo) imela je v mesecu juniju prometa K 17a.9(i2'50. Vložilo je 132 strank K 49.850*22 dvignilo 208 strank K 37.968 30. Posojil je bilo danih 90 strankam K 42.000, a vrnilo je 98 strank K 14.704-15, (Prvi premog iz išt. Janža) jïripeljal je vlak, kojega stroj je bil tem ]»ovodom okrašen, dno 30. junija v Trebnje. (Sejm sv. Ane) za živino in kramarski v Leskovcu pri Krškem bo v soboto pred sv. Ano, to je 25. julija t. 1. (Vojaštvo) 1, divizijo [loljskoga tojmičarskega polka št. H. prenočuje, na jiotu k strelnim vajam pri Kr,škem, dne 14. t. m. v Vel. Lašičah in ima 15. t. m. tu odmor, 16, v Žužemberku, 17. v Novem mestu in ima 18. tu odmor, 19. v Kostanjevici in 20. v liajhenburgu pri Krškem. (Cesarski jubilej in provinciju reda usmiljenih bratov v Gradcu.) Povodom šestdesetletniee vladarskega jubileja Njegovega Veličanstva l'Vanc Jožefa L je izdal graški redovni proviricijalat Usmiljenih bratov bogato ilustrirano delo z naslovom; „Zgodovina samostana in bolnico br. br. Usmiljenih bratov v Gradcu in notranje avstrijsko provincije pres v. Jezusovega Srca." Sestavil Vincenc Prangner, Gradoc 1908. V samozaložbi reda Usmiljenih bratov. Iz dela posnamemo: Najstarejša bolnica je Graška bolnica na Anini cesti, ustanovljena leta 1615, Leta 1864. je bila ustanovljena hiša za rekonvalescente v Algersdoriu poleg Gradca; nadaljDije ustanovo so: KraljevÍč-líudolfovu bolnica v Št. Vidu ob Glini na Koroškem iz leta 1877; hiša za neozdrav-tjivo bolnike v Kainliachu iz leta 1878.; bolnica v Nazaretu v Palestini iz leta 1893; ('esar Kram; Jožofova bolnica v Kandiji poleg Novega mesta iz leta 1894. oziroma 1898.; v Tanturju pri Jeruzalemu, kjer je hiša sicer last suverenega malteškega reda, pa je pod vodstvom Usmiljenih bratov ed leta 1893. Nas posebno a zanima zgodovina Cesar Franc Jožefovo bolnice v Kandiji poleg Novega mesta. Tudi ta del je bogato ilustriran; iz hvaležnosti so vanj postavljeni dobro zadeti portreti onih mož, ki so si stekli velikih zaslug za ustanovitev in razvoj tega zavoda. To so gg.: prezidenta Kraqjske hranilnico Jožef Luck-mann in Otmar Bamberg; uradna ravnatelja tega zavoda: dr. Jožef Snppan in vitez dr. Schiijipl pl. Sonnwalden; dalje prošt dr. Elbort in neutrudno deiavni primari] dr. Dofran-ccschi. Točasni general usmiljenih ijratov je preč. g. P. Kasian Gasser, [irovincijal graške provincije pa žo 25, leto P. Kmanuel Leitner. Prvi je duhovnik, drugi sloveč zdravnik ; oba sta Tirolca in odlikovana od Njegovega V'oličaristva z vitežkim križcem Franc Jožefovega reda; to otilikovanjo jo dobil pred kratkim tudi naš rojak dr. univ. mod. P. Ansgar lliinigmann, prijor v Tanturju, rojen v Srednji vasi pri Kočevju. Lejio delo ima 502 strani in podaja obilo historii'înega in stati.stičnega materijala. (Velikega izleta na Gorjance) udeležilo so jo nad lOO oseb iz Novega mesta in Kandije, kmetskoga ljudstva |ia nad iiOO oseh. x\iijviS.jo točko Uorjanc |»ri sv. Jcri oliiskalo jo precojinjG število izletnikov, nekateri v jutranjih urah, nekateri !>a tudi ie jio hv, rnasi, kateni jo bila ob 9, uri zjutraj. liazglctl je tiil akoravno ne tak, kakor smo si j^a žfilcH, ventiar krasen in nihče se tit kesal za čas, ki f^a je i»ri tem zamudil. Mej ostalimi pa jo k[milu 1)0 sv. ina.ii nastalo živahno vrvenje, razlegala se je slovenska i)pHorri |io gori in razne íffre razvnele so izletnike tako, da so večina vsi ohIjnl)|jali, se obiskati sv. Miklavža na visokih (îorjancih. Milo jih jo veliko, ki se niti ločiti niso niofiii s prijaziiegii kraja Uir í;elc v mraka odsH v Gaberje, od iam |>a z vozovi doimi. (V bolnico Usmiljenih bratov) v Kandiji pri Novem liiesMi se jo sprejelo meseca junija v tnkajino bolnico bolnikov. OdjJuSienih pa jo bilo 71 ozdravljenih, 70 zbopanih, ÍÍ2 nCozclravajenih, 7 jih ,ic nturlo, in sicer eden vsled srčne liibc, ] rak jezika, l rak v jiožiravniku, H jetika, I vnetje ohistij, 1 vsled zumotanja črev. Oskrbovalnih dni jc bilo 3147. vsakej^a bolnika prido povprečno ll'9f; dni. (1'asji kontumac) jc npeljan vsled ateklej^a, dne tt. t. ni. v Valti vasi ])okončanoga tujejia psa, v Valti vasi, Jurki vasi, Potoku, Srchnièah, Vrhu pri Ijjnhnem, Malem i'odljuhen. Petanah, 9ornjeni in Dolryern AIra.seveni, Praprečah in linmanji vasi občine ýjuiheJ-StoiiiĚe, potem v Gor. in IJol. Straži, llruševcu, SeJih, Lokvah, Zalogu, Čenii vasi in I*odg-ori občine Prečna in sletinjičv To-l*ii''ah, Moniški vasi, (iorenjcm in iJolciyctii Gradišču, Gorenjem in iJoienjem Polju občine Toplice in siccr do ii. oktol)ra 1.1. (Družba sv. Mohorja.) Do 4. malega sriiana 1E)08 ac jc vpisalo v Družbo sv. Mohorja: iz f^oriske nadskofije 9.a4l inlov; iz kr.ske škofije (i.l-ÎSU udov; iz lavantinske škofije ii5.650 utlov ; i/, ljubljanske Škofije as.stío uiiov; iz tržaSko-kojierske škofije 4.iitia uilov; iz škofiji Poreč in Krk 168 udov; iz senjsko in lialmatinskih škofij ai-J!) udov ; iz zagrel)ške nadškofije 487 tidov ; iz djakovske škofije fi7udov; iz bosniških škofij 170 u [lov; iz aomtjoteljskc in ogrskih škofij ÍÍ77 udov; iz sekovske školije 4IÍ) udov; iz videuiske nadškofije a5H tidov; iz raznih krajev udov; iz Amerike 2.n67 udov; iz Afriko in Azijo 237 udov. Vktip 84.1ÍI7 udov. Izmed teh je 1740 dosmrtnih in 82.457 letnih nilov. Ako primerjamo te številke z lanskimi, najdemo lep napredek, ker ima družf)a letos 50')! udov več, in sicer dosmrtnih letnih 501tí. Napredovala pa jc: goriška natiSkolija za 74fi mlov; krška škofija za 107; lavantinska za Ji)18; ljubljanska za 2353; somhoteljska škofija za 59; videmska iiadškoiija zaltt; Amerika za 39; Poreška škofija za fi; Azija in Afrika za 5 udov. Za lanskim številom zaostali so pa ti-Ie kraji: tržaško-koprska škofija za 109 mlov; sekovska škofija za 3 ude; Krk, senjska in dalmatinske škofijo vkup za î4n(lov; zagrebška za 7, djakovska za 16, Bosna in Hercegovina za 43 in razni kraji v Avstriji in v ostali Evropi za 8 udov. Te izgtibe nas ne žalostijo tako, kakor 8c rafiujemo najiredovanju nad našimi hrati na Beneškem in Ogr.^íkem. Tudi Amerikanci .so napredovali, bržčas po novih iz-«e^cucih in vk^ub slabim časom, ki so ])ri.š!) nadnje letos, — N>vih dosinrtiiikov se je vpisalo 58; umrlo jih jo 12, 1 dosmrtnik jû izgubil svoje pravice, ker vsled izstopa iz katoliške cerkve ne more več biti ud družbe, Letošiije število Mohorjanov jo samo Za 40] manjšo od najvišjega Števila, ki ga je dosegla družba 1, lfJU4, ko je štela 84.598 ndov. Rodoljuba pa naviiaja ogromna armada Mohorjanov z vesoio nado, da še nismo prišli do najskrajnejšo mejo, nego da se bo pod zastavo a]Wsf.ola starega Korotana zbrala vkijub klevetnikom in sovražnikom v lastni hiši filovenski in zunaj nje šo vodno naraščajoče število mož in žen, ïiiludeniiev iii deklet, ki jim žari v srcu plamen prave, čisto ljubezni do matere Slovenije, (Navihana žejma tata.) IJno 30. m. mes, jc prišel posestnik Mihael Sopčič iz Pril)anc v Ornometj iia somei^ kupovat par volov. Dva „itiešotarja" sta izvohala, da ima Sopčič pri sebi 400 K denarja. Kden ga jc ])regovoril, da naj gre ž njim v neko vas pri Črnomlju, kjer bude kupil liope in cenejše vole. Med potjo je mcSetar tarnal proti Sopčiču, da je izgubil listnico z denarjem in začel preiskovati Sopčiča. Potegnil mu jc denarnico iz žepa in vzel denar iz lyc, potem jo pa vtaknil Sopčiču nazaj v žop, ccš, da ni prava. Sedaj pa zavpije zadaj drugi lopov: „Tukaj jo najditelj!", nakar so je Sojtčič obrnil, „mešetar''jo jo pa ijopihal v bližrvji gozd, kamor mu jc sledil tudi ta. Ko je Sopčič pogledal v listnico, je opazil da je padci v roko lopovoma, ki sta mu pobrala ves denar, — Pripoveduje jia se, da so 3, t. m. na semnju v Karlovcu prijeli ona dva roparja. IJobili so pri njinia baje 24U0 kron denarja. To bosta aajbrž ravno tista ta-tova-roparja, ki sta okradla tudi lani nekega Marindolca in ne- koga Bojančana za več sto kron v Črnomlju in letos nekoga na semnju v Semiču. Tmata pa brez dvoma .šc več ro)»ov in tatvin na vesti, kar ho, upamo, pokazala preiskava. (V Toplicah) dobili so dne 4, t, m, po dolgotrajni suši zelo izdaten dež, kateri je ohladil in poži\'il razsu.iieno zemljo, a žal, da jc od Podturna čez Kigelj proti Lubaiicu padala med dežjem tudi toča, ki je napravila precej,šno škodo s tem, da jo vzela ])ri žitu jietino. pri trtju pa tretjino pridelka. (Smrt v gozdu.) Dne 2. t. m. podiral je leta 1853. rojeni Jurij Matyuez, pristojen v Arad na Ogrskem, v Padežih pri Birčni vasi bukovje. Ko je odsekal zadnjo vejo pri neki vže ležeči bukvi, se ista jame premikati, ]»odre Matyucza na (la ter obstáno na njegovem truplu. Prisotni sodelavci spravili so ga sicer takoj izpod bukve, a nesrečnež zadobil je na zgorqem telesu tako težke po.škodbc, da je še isti večer umrl. (Mrtvega našli) so dne,3. t. m. pod komolcem Janeza Tratarja v Skocijanu, občine St. Kupert, J883. leta rojenega berača Jož, Janeži ča, kateri je najbrže vsled bruhanja krvi umrl. (Strela) užgala je dne (j. t. m. na večer kozolec župana g, Ivana Sitarja v Toplicah, Nakrat jo fjilo vse v plamenu, tako da ni bilo sploh mogoče še kaj ro.šiti. Pogorelo ni saino posloi)je, temveč tudi vsa krma, katere je bilo jako veliko, in kmetijsko orodje. (Požari.) Dno 30. junija udarila je strela v hlev Marije Jeras v Spod, Dulah ter užgala. Ogctij uničil je hlev in hišo z vsem pohištvom in živežem in (JO k v gotovini. Škoda znaša 400O K. Jeras je t)iia zavarovana za 2700 K. — Isti večer užgala jc strela ua samem stoječo hjšo posestnika Josipa Mcrgolc v iiaškem Vrhu, občino Bučka. Škode je^looo K, a zavarovan je bil le za 400 K. — Na Vrheh, občine St. Rujiert, i)a je ravno ta dan strela užgala kozolec posestnika Josipa Kukenberger, kateremu jo vsled tega pogorel imenovani kozolec in v bliiini stoječ hlev z žitom in senom. Zavarovan je bil za 300 kron, škoda ]>a znaša 1600 kron, (Pogorele) so v sredo 8. t. m. v Drnovém pri Jjcskovcu trem gospodarjem hi.še, gospodarska poslopja in vsa krma in snopje. Vas, katera šteje 90 hiš, bi bila uničena, da ne tň prihitele brizgalnice iz Cerkelj, Krškega in Jjcskovca ter vojaštvo iz Zedovineka. Skupnemu naporu se jo jiosrcčilo, omejiti ogenj, dasi so že dve drugi hiši jcli goreti. Zažgali so zopet — otroci. (Ogenj.) Na jiraznikov dan v pondeljek zjutraj dno 29. junija ob četrt na sedmo uro je začelo goreti v župniji Ajdovec ]>ri Žužemberku v Malem Lipovcu pri Mihaelu Hren. Ljudje so bili ravno v cerkvi ter so vsi preplašeni hiteli venkaj, ko je nekdo zaklical ,,ogeiij", da je moral deželni jioslanee dr. Lampe, ki je prišel na shod, jiridigo prekiniti. Goreti je začelo na podu in se je ogenj razširil na kozolec in kaščo ter pokončal tudi ulnjak, kjer je bilo 14 lepih panjev čebel. V kašči jo zgorela tudi denarnica z denarjem v vrednosti približno (ioO K. Da niso o pravem času jirihiteli ljudje na ])ouioč, pokončana fji bila v kratkem cela vas. Kdo jo zanetil ogenj, se še ne ve, morala je pa biti zlobna roka zraven, ker se je na podu vnelo, ali je jia kak pobalin prenočeval na mrvi in vrgel tlečo cigareto proč. — Suša je pri nas neznosna. Po travnikih je, kakor lii pogorelo, mrve ne bo dosti; živina bo reva, pa je žc sedaj, ker zunaj ni dosti paše, pa tudi vode primanjkuje. Vodnjaki so skoraj vsi l)razni in ljudje jo vozijo notri iz Krke, drugi celo iz Temenice blizu Jablane. Ptički ginevajo jio gozdu od žeje, ker so se posušile tudi luže, in uboge živalice iščejo v bližini stanovanj vode. Zito na poljn je vse ovenelo. (Nesreče,) V soboti) 4. t. pop. nekako okoli 4, uro jo spravna! žito z rgivo posestnik Šuštaršič Jožef, star 37 let, doma iz Medvedjega, sedaj stanujoč v Matiji vasi, in ko jc vozil po zelo slabi poti, zdrsnilo se um je na enem kamnu v smeri proti vozu — kolo je zagrabilo za nogo, katero je na mestu zdrobilo tako, da so kosti skozi kožo prodrle. Ponesrečenec se jo še isto noč odpeljal v bolnico usmiljenih bratov, kjer se jc vse ])otrebno ukrenilo, da čim preje ozdravi. — Ko so dno 11, t. m. pripravljali kamenje za apnenco pri g. Josip Žefranu v Dol, Ponikvah, je jiri razstreljevai^ju kamenja ena lukiýa, — katera jo bila nabita zaostala — delavci so čakali, kdaj da se užge — a zastoîy, naposled so se delavci približali ter začeli isto luknjo zopet vrtati ; ko so že precej izvrtali, vnel se je smodnik, razpršil kamenje ter 27 letnemu dclavcu Francu Zupančič, doma iz Mal. Dola, s tako silo v roko odletelo, da mu je preccjSen kos dlani odtrgalo na zunanji strani desne roke. Podal se je takoj v Itolnico v Kandijo, kjer bo nioral dlje časa ostati, — Vol jc zabodel 13 let starega Ignaca Šuštar, doma / iz Podstrnica pri Dolu. Ko je isti iz[)rcgal vola, sunil ^ra je ta z rofrom pod trebuh, zadal mu veliko rano, katero so takoj druf^i dan zašili v bolnici usmiljenih bratov. Deček je posestnika sin, oče ga bodo gotovo težko pogrešal doma, ker ga je skoro pri vsakem deln lahko porabil. — Ko jc sel v soboto 11. t. m. 10letni deček Janez Može, kočarja sin iz Dol. Kamence, v Prečno v šolo, vstavil se jo v Potočarski vasi na železniški progi, počakati je hotel vlaka, kateri odhaja ob polu 12. uri iz Ra-dolfovega — taras pa se je sprehajal po železniškem tiru — naenkrat pa prisopiha vlak, sune dečka v celo tako močno, da ma je črepinjo vdrlo v možgane — k sreči ga je lokomotiva porinila v stran — sicer bi ga na mestu razmesarila. — Težko ranjenega je pripeljala mati v bolnico v Kandijo, kjer e sedaj še malo upanja, da okreva. — Dne 11. t. m. je pe(ja hlapec Pečjak Ign. voz desk iz Žužemberka na Stražo — pri „Grma-darju" pa se pot močno nagne navzdol — hlapec je hotel zavariti — a v tem hipu je pričel voz teči - zadela je deska fanta v hrbet, ga porinila na tla — pri padcu pa je prišla roka pod kolo. katero mu je odtrgalo palec ter več prstov pomečkalo. Ponesrečenec je prišel v bolnico v Kandiji. — Ko ae je vračal v noči 11. t. m. mizar Ivanetič Jožef s košnje iz Bele Krajine — spodrsnilo se mu je na kamnu, padel je z glavo na koso, katero je imel v roki, ter zadobil veliko rano nad sencem — ponesrečenec je izgubil veliko krvi — sedaj išče zdravja in moči v bolnici v Kandiji. - — GoHpodarnke stvari. je, da bi 8trni.ščna repa dobro obrodila, da bo kaj veČ krmo za prašiče. Repi treba dobro gnojiti, da bo več pridelka. — (Sadna razstava v Novemmcstu.) Odbor kmetijske podružnice v Noveiiiniestu je sklenil, da se priredi letošigo jesen sadna in grozdna razstava v Novemmcstu, na kar oporar-jamo že danes naše sadjerejce In vinogradnike. Več o tej prireditvi prihodnjič. — (Zasilno klanje govedi.) V Dalmaciji, na Goriškem in v Istriji je tako pomanjkanje krme, da morajo živino za vsako ceno razprodajati. Zato so prosili vlado, da bi jim dovolila zasilno klanje, t. j. da bi smeli gospodarji doma klati in sami meso prodajati. Xa ta način upajo saj nekaj veČ izkupiti za svojo živino. Tudi po nekaterih naših krajih se govori o zasilnem klanju goveje živine, ako ne bo boljše kupčije. Seveda si morajo iti gospodarji pri takem klanju na roko, da se meso razproda. — (Letošnja deteljišča) so vsled suše močno trpela in 80 po mnogih legah silno slaba. Marsikatero doteljišče kaže zaraditega preorati i» obsojati s kako strniščno rastlino, da so bo saj na ta način kaj več dobilo z qivo. Priporočamo, da se taka deteljiši^a obrnejo za setev zeleno tnr.šico ali kako druge krmske rastline. Kodey se nt sponesla letošnja detetjna setev, tam je seveda tadi drugo leto ne bo in tako bomo imeli prihodnje leto zopet manj krme. — (Prodaja živino zaradi pomanjkanja krme.) Vsak živinorejec se boji letošnje zime, zato je živine čim dalje več po naših sejmovih. Vse skuša prodajati. Naravno je, da jc vsled tega cena živini močno padla in da tudi pri tej nizki ceni ni kupcev. Po velikih mestih je Se zmiraj drago meso, po deželi nima cene! Vse to kaže, kako nujno potrebno bi bilo, da bi bila živinska kupčija bolje urejena in da bi se šlo v takih slučajih kmetu malo bo^ na roko. Kaj bi se nedalo v tej stroki, ko se mora živina za nizko cono ponujati, »krbeti za to, da bi se znižala vožqja po železnici, tako da bi lahko prihajali kupci iz drugih dežel k nam, posebno iz severnih krajev kakor n. pr. iz ueškega? Kakor je treba, da se v takih slučajih zniža voznina za krmo, ravno tako bi bilo treba, da se zniža voznina tudi za živino, ker je le v tem slučaju pričakovati boljše kupčije. — (Poraba slame za krmo.) Letos bo treba vso slamo porabiti za krmo, da se bo lažje izhajalo čez zimo. Seveda bo treba poleg slame dajati tudi tečnejše krme. Prav posebno se priporoča, da skrbimo pravočasno za nakup močnih krmil kakor oljnih tropin in otrobov, s katerimi je mogoče zboljšati tečnost slame. — (Jesensko gnojenje deteljišč in travnikov z umetnimi gnojili.) Kdor je jeseni gnojil travnike, se je letos lahko prepričal, da je jesensko gnojenje veliko več zaleglo kakor spomladno gnojenje. Zato naj se pa jesenski čas porabi za gno-jeige ne pa spomladni. Prav posebno bo kazalo letos gnojiti deteljišča, da se popravijo. — (N'emska detelja in snša.) Letos se je znova pokazalo, kako izvrstno prenaša lucerna dolgotrajno sušo, ako je zemlja dosti močna iu globoka. S svojimi globokimi koreninami ae je najbolj upirala nenavadni suši, dasi se tudi pri njej pozna, da jo stiska suša. Vsekako pa zasluži ta detelja, da se spričo svoje trdnosti še bolj seje po naših krajih, — (Korenstvo in gomolje) se je začelo po zadigem dežju nekoliko poprav^ati. To velja za krompir in peso. Želeti Razne stvari. * (Pozor izseljenci!) Državni delavski urad argentinski je izdal spis o zaslužkih v Bucno,s Ayres in ostalih delih argentinsko republike. Zaslužki v posameznih obrtih so zelo različni; sredqji dnevni zaslužek zna.ša na dan; za delovodje od 10 K 50 h do 12 K fiO h; za rokodclcc 6 K h do 8 K 40 h in za dninarje 4 K 20 h do 7 K. Iz tega izkaza je nascljcvaiye v Argen-tiniji priporočljivo pač za obrtnike, nikakor pa ne za navadne delavce, ki ne morejo niti toliko zaslužiti, da bi se pri veliki dragiigi mogli preživljati. Prihraniti si težak zamoro kaj le v poletnih mescih (od novembra do aprila) ako so udeležuje žetve. Takrat se plačuje 10 do 12 K na dan. Kadar so žetve končane, zaslužijo ])oljedeIski delavci le dnino od 3 do 5 kron. * (Dolenjsko železnico) so imelo leta 1907 transportnih dohodkov 1,547.831 K 55 v, za .S3..366 K 54 v več nego eta 1906. (Jolotni dohodek jo bil 1,554.212 K v. Izdatki ao bili 983.151 K U v. Dobička je i)ilo torej 571.0fU K 31 h. Ker zahteva obrestovaiye in izplačilo prioritetnih obveznic 510.899 K 31 v, znašal je čisti preostanek 60.162 K. Od prej je zna.šal preostanek 107.450 K 26 v. Izplačala se je dividenda 4 K na delnico. * (Nesreča na državni železnici.) Na Staciji Volčja-draga trčila sta v noči med soboto in nedeljo — 12, t. m., dva tovarna vlaka s toliko silo, da je i)et vozov skočilo iz tira; jeden je jia zgorel, Ranjene so štiri osebe. * (Gibanje za ustavo v Turčiji.) Vsak dan prihajajo brzojavke o zaroti t[ir.ških častnikov. Zarota je razširjena po celi državi. Gibanje se vrši na korist, uvedbe ustave v Turčiji. Zarotniki 30 ubili poveljnika divizije v Jedrenu, poveljnika divizije v Skadru, poveljnika čet v Sticu, na smrt so pa obsodili jio-veljnika v Volesu, v Skoplju in kosovskega valîja. V Skopljo je prišla vojna komisija, ki je zaslišala osumljene častnike. Turški general, predsednik komisije, je pri zaslišanju udaril nekega častnika radi predrznega odgovora. Takoj »o častniki pozvali na pomoč vojake, ki ao komisijo nabili. Komisija jo to brzojavila v Carigrad in odhitela v Solun. Zarotniki so izdali že več oklicev, med njimi oklic, na katerem je podpis: „Turški odbor za svobodo in napredek" in ki govori o sultanu Abdul Hamidu z velikim spoštovanjem. — i'ri atentatu proti èemzi paši, katerega so usmrtili trije častniki, so bili ranjeni tudi ravnatelj vladnih šol in ravnatelj poštnega urada. Del vojakov, ki jo bil poslan proti Resni, jo prešel k upornikom in odrekel pokorščino. V prebivalstvu vre. V Monastiru so zaprto vse pro-dajalnice in bazari. Mladi Turki žele dogovora s Hilimi pašo. * (Prepovedane cigareto.) Vse žujianije na Ogrskem onstran Donave so strogo prepovedale otrokom poil 15 loti pušiti cigarete ali tobak. Tudi so zapovedale trafikantom, da no smejo otrokom pod 15 leti nobenega tobaka prodajati. Ta prepoved bi bila tudi pri nas na mestu. Izostal bi mansikak požar. * (Raznotero.) V Trstu bilo je izdanih več ponarejenih bankovcev po 100 kron. Treba je torej veliko pozornosti, ker Ç0 isti jako dobro ponarejeni in se težko ločijo od pravih. — Škodo, ki jo je povzročil požar na Bledu, ccnijo nad 500.000 K. Nad 80 zgradb hiš, hlevov itd. je uničil ogonj. — V Kolinu se jo podrl južni most preko Rene. Več oseb je |toškodovanih, 14 pa jih je utonilo. — V Tokatu je velikanska povodenj uničila 300 in poškodovala več sto hiš. Pokopali so do 30. m. m. vžo 400 žrtev. — (Jena sladkorju se jo zopet zvišala. — Neznanci ukradli so ruskemu velikemu knezu mnogo dragocenosti, orodja in antikvitet neprecenljive vrednosti. — Rimski mestni svet je sklenil v ljudskih .šolah odpraviti verouk. — V Borialavu v Galiciji se je vžgal j)etrolej in ae požar tako razširja, da bode najbrže trajal .še ce i mesec. — V Trst je prišlo na petih oklopnicah 3896 angleških mornarjev. — Naša mornarica vjela je v bližini Zadra dve italijanski torpedovki, ki sta tam krožili, ter ju odpeljala v Pulj. — V New-Vorku imajo grozno vročino, v dveb dneh umrio je na 8oInčarici,24 oseb. — Iz Lipoglavo je 4. t. m. pobegnil kazigenec Miko Sajnović Bajs iz Pregrade, ki jo imel prestati petletno ječo. — DOLENJSKE NOVICE. Smešnice. (Mo^^oče zastoiii.) lïraèko: „Ste žc slišali, da jo nekdo znašel srajce brc» ifiimbov." - Štrukler (ko po strani i^m^lcda svojo ženo): „O, :)rijate\j, tako vže doigo nosim!" (l'o lovu.) Soproga (z lova vrnivšcmu soprogu); „No, kako jo bilo daiios na lovu, si kaj zadel?" — Soprop (potrt): „Da," — Soprojfa: „Gotovo si vže v kuhinji pustil?" — Soprog: . . . ampak v bolnišnici." (Neiirijctno.) Stražmojstcr: „Mlinar, vi ste pač najneum-nejši v celi Rtotniji. Imate brate in sestre?" — „Da, brata, gospod stražmojstcr." — Stražmojster: ,.Je pa isti tudi tako zabit kakor vi.-"' — Mlinar; „IJa, išo veliko boÇ kakor jaz, gospod stražmojstcr." — Stražmojster: ,,Tako, kaj pa je vendar ta vaš brat?" — >11inar: „lati je stražniojster, gospod stražmojstcr!" (Edini cas.) Žena: „Mož, ti imaš to grdo navado, da v si>anju vedno govoriš!" — Mož: „Pač je to res, a ])omisliti moraš, da je to edini čaH, ko |tridein jaz na vrsto." (V šoli.) Katchct: „Kati, da mu jili kdt» — ukrade. — Po žrebanju priiiade knjiga „Žalost in veBelje' Ivanu Cesarju iz Novega ineeta. Loterijske številke. TRST, 4. julija GRADEC, 11. juHja 31 48 56 64 63 60 70 36 27 Izjava. (147) (143) Pú salitevatija Franca Murna Iz Eauilije in Josipa Žlb«rta ix Žabje vui, lagtopauih pu dr. Slaucn, bo dne 28. julija 1908 dopoldne ob 10. un pri spodaj uinaiDenjeui sudniji, v iebi St. U dražba zenilj vi. Èt <56 k. o. Smolinjftvas, obstoječega iz goidne parcele št. Ï013, ležeče ob državni cesti na Zagreb proti Gaberju v velikosti aba lia V8il* NepreitiičniLi, ki je prudati na dražbi, je dulucena rreducst ua 1100 K, Xftjmaujii poiind^k xtiaša tretjino cenllne vrednosti, i. j. 783 K 34 ti j pod tem zneskom se ne prodaje. Dražbeno pogoje in listine, ki se tičejo nepremičnine fzeinljiiko-knjiini iïpisek, liipotekarui izpisek, izpisek iz katastra, e-iuitreje snpivnlke itd.) smejo tisti, ki žele knpiti, pregledati pri spodaj oinamenjeui flodniji v izbi St. 5 med opraviluimi nraml. Pravice, katere hi ne pripnSčale dražbe, je oglasiti pri aidulji najpozneje v dražbenem obroku pred začetkom dražbe, ker bi »e sicer ne mogle razveljavljati glede nepremičnine sim^. O nadaljnib dogodkiJi dražbeocira postopanja se obvestij-i osebe, katere imajo sedaj na nepremičnini pravice ali bremena ali jih za lobe v teku dražbe-nega postopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodni, i, kadar niti ue stanujejo v okoliSu spodaj oznamenjene aodnije uiti ne imenu ejo tej v sodnem krajn st»-nnjočega pooblaščenca za vroube. C. kr. okrajno sodišče Rudolfovo, oddelek II., dne 13. junija 1908, (143) Prckliiem vse, kar scci dne 23. junija t. 1. o Ani Žagar, losestiiid na Rrod« štev. 35, ža^ivcga govorila kot ncrcstiićno n obžalujem, da sem jo brez vsakega povoda javno sramotila. Reza Zaje, poscstnica na Brodu. na najlepšem prostoru z vrtom, je naprodaj ali pa se da tudi v najem. — Kje, pove uredništvo „Dol. Novic". (i4Si-6-i) Pekovskega licenca ^^ lepega vedeirja ter poštenej^a, si)rejme takoj F. Lojk, pekovski mojster v Idriji, katerega skrb bode, da se uĚenec dobro izuči. Odda se v najem (ue-o-i) s tremi sobami, kuhinjo, shrambo in perilno knhinjo s 1. novembrom 1.1. — Več se izve št. «0 za Šolami v Novem mestu. na lepi priliki, pol ure od Novega mesta, z dobro obiskano gostilno in zem(jisčem, na kojem se lahko redi deset glav goveje živine, se iz proste roke proda. Več pove upravništvo IJol. xNovic. (150-3-1) ■V" V najem oddajata v Rudolfovem na glavnem trgu lepo, veliko špecerijsko in železninsko že nad 50 let staro BDeiaee Podpisani Franc Matek iz Zdinje vasi obžaljujem, kar sem govoril zoper gospoda Franceta Moilna, trgovca z vinom v Novem mestu glede njegovega vina ter izjavljam, da so bile moje obdol-žitvo popolnoma neosnovane. Zavezujem so tudi, plačati vse stroške kazenskega jtostopanja proti meni. KOVOMKSTO, dne 4. julija 1908, Frafic Matek. Pozor slavno občinstvo! Bfl^ Vinska tr^^oviiiii Franjo Možina — Novo mesto ima v zalogi dobra in jamčeno ]>ristna vina, kakor: dolenjska, liiiietjska, istr.ska in dalmatinska od 30 vin, liter naprej. prejšnega posestnika A, Guština z dvema velikima portaloma, zraven več prostornih magacinov In obokanih kleti in električno razsvetljavo z vso opravo. Eventuelno se tudi celo posestvo po ugodnih pogojih proda ali pa z lepim posestvom na deželi zameni; hiša je na najlepšem prostoru, z dvema velikima stanovanjema z vso pripravo. Natančneja pojasnila pri lastnikih — (101-0-4) Kopač-Paučić v Rudolfovem. Priporočam svojo veliko zalogo čez 40UO bi kupljenega Vina BV samo lastni pridelek vinogradniške društvene kleti Buje-Istra. Vino je belo, beli meškatíílec, rdeče ro(lati in se ekspodira iz vzorne kleti kršČ. vinarske zadruge v Vodnjanu. Cene xa vagone po dogovorit. 'IVo-pinovoc in droženka (istr. konjak) od 70 do 80 novĚ. liter. Za kršú. vinar. };adnigo: iisi-ii^-s) Ivan Pujman, poslovodja. Dignano, Istra. B9i Učenca (iai-3.8j tilkoj sprejme JOS. VOVK, pek v Kandiji pri Rudolfovem. Hiša št. 16 v Dolgi ulici : : : v lludoli'()veni z malim vrtom in brajdo ter kletjo pod hiSo so takoj iz proste roke proda. — Veè pove lastnica Marija Platnar ravnotani. (i8.'î-3-2) l'rodii se : : v renesančnem slogu, delo mojstra Vurnika. Župni urad v Stopičah. tnie^iitie iti reznue kii|iu> rm m m jem jxi najrtKjl ceni. ] g ^^ I T ^^ I ^ ^^ Inielnjpiii vHB vlaitnljarska dela, V iiiiaiii fina toaletna mila, ]irave francoske pftTťtime iti. BHY-RUH t.-kdi'ltift proti iip«- danju Ur in iirhut. odlikuvatia 't 10 Elatitiit tfolajtiami, HAARPETROL >;» rant jid-mlailka. NUSiOL ík ureliorega izvlečka m lane In brade ćuiluTit t)B[i«h, prekaša v«a dosedanja barvila. Polet; tega pripiiro^ani tnoj xnani 8RIVSKI SALON na ni>vi> urejen z najnurejSimi Ijigijeniâiimi komfirci, u bitro, ůUco in dubro poatrežbo, ielev o nogo broj nega obiska. 8 poS tov a nj eni se pri poro ú am Iva,n SvOtÔC, (b-24-17i brivec In vlasuljar, Rudolfovi), Glavni trg. (Nasproll mestne hlie.) Lepa, močna honja za vsako vporabo sta takoj na prodaj. Odda ae tudi vsa oprava in voz. — Natančneje pri Jan, Blatniku na Dol, Težki vodi pri Novera mestu. iz bribskih malin, jako okusen, ima v veliki množini (8i) o f-- ■ lekarna J. Bergmann — Uudolfuvo. Najprimernejša darila za sv. birmo so gotovo Priiv dobro _ _ hateriti imata v najuBcji izberi in po nizhi ceni gJiV VIZIO knjigarni IKrajec nasi, in II. Horvat v Hudolfovem. domačega pridelka Je na prodaj v Bajnofu pri Rudolfovem, (i38 3-2) Ra/uiiien deček od 14 let naprej se sprejme v nčeitje mizarske obrti s stroji pri Haloviču v Novem mestu. (130-3-2) Iz proste roke je nai>ro(laj na Brodu št. 2 pri Novem mestu Ixiěa z dvema sobama, kuhinjo in vežo, vse v dobrem stanu, daljo kiet in 3 svinjaki, lep sadni vrt in vrt za domačo zelorqavo. — Hi.ša je pripravna za obrtnika ali penzijonista. — Natančneja pojasnila pri lastnikn Franc Lapuh Brod pri Rudolfovem. (ise-o-l) Učenca, kateri dobi tudi nekoliko plače, takoj sprejme Ljudevit Ferliř, mesar in gostilničar v Novem mestu. Slngepjevi šivalni stroji ne samo za vse mogoče industrijske potrebe, ampak tudi za vsa domača dela. te vrste dobijo se samo pri nas Pazi naj se, da se kupuje stroje v naših proda-~ Jalnah, ~ katere se vse lahko spozna po zraven stoječem znaku. Singer Ko. itkcijsito društvo za šivalne stroje v Rudolfovem, Glavni trg. fr^ Podružnica v vseh večjih mestih, tfs Vil ilvalnl stroji, ki )ih ponujajo pod Imenom „Slngar", so ponarijenl po naiem itargjiem sistemu, ki gs sedanji novejji sistemi rodbintkiti strojev daiet presegajo po konstrukciji, dalaimoinosti In trpežnosU. Odgovorni urednik, isdajatetj in Mloinik Urbin Horvat. Tiik J. Krajtc n«ll.