★ ★ M c M x x x v LETNIK ,11 ŠTEVILKA 1 MESTNA ELEKTRARNA LJUBLJANSKA V svoji prodajalni na Mestnem trsu 2 ima bogato nalogo lestencev,, namiznih svetiljk, grelnik aparatov; likalnikov, motorjev in električnih Štedilnikov, Žarnic in sploh vsega električnega materiala. Za popolnoma elektrifici¬ rana gospodinjstva nudi električni tok po izredno nizkih cenah Posebna cena za ogrevalniJce vode na nočni tole fčO par za Icilovatno uro) Izvršuje vse električne instalacije ?a luč in moč najsoltdneje in po najnižjih cenah Ravnateljstvo /Viestne elektrarne: Ljubljana, Krekov trs 10 Prodajalna /Viestne elektrarne v Ljubljani, /Vlestni trg 3 (magistr. poslopje) BIBLIOTEKA UNIVERZ? V Ljubljani Dr. Vladimir Ravnihar, predsednik mestne občine Ljubljane BIBLIOTEKA UUiVEBZE V Ljubljani DR. DINKO PUC - BAN DRAVSKE BANOVINE Dosedanji predsednik ljubljanske mestne ob¬ čine dr. Dinko Puc je bil imenovan dne 9. febru¬ arja 1935 za bana dravske banovine. Novi ban je bil rojen 6. avgusta 1879 v Ljub¬ ljani, v nekdanji Dolgi, sedaj Dalmatinovi ulici. Študiral je v Ljubljani, pravo pa v Gradcu in na Dunaju. Takratna doba narodnega prebujenja mu je kazala pot v življenje. Odšel je na Goriško in takoj posegel aktivno v kulturno in politično živ¬ ljenje našega naroda. Podrobno, danes toli omalo¬ važevano delo za narod je rodilo na Goriškem ve¬ like uspehe, ki niso samo zajezili italijanskega kulturnega prodiranja, marveč so ga tirali v obupno eksistenčno borbo. Dr. Dinko Puc je živel neprestano v naj ožjem stiku s svojim narodom, v borbi zanj je spoznaval njegove potrebe, iz na¬ roda in njegovih borb se je učil, v tihem, požrtvo¬ valnem delu je s svojim narodom zmagoval. Naša narodna katastrofa ga je srčno zvezala na križe¬ vem potu z begunci, ki so morali skupno z njim zapustiti svoj dom in zemljo. Vrnil se je v Ljubljano kot zrel mož, kjer je iznova zavihal rokave, da na poraznih razvalinah moralnih zapuščin iz svetovne vojne pomaga gra¬ diti, iznova graditi v svobodni svoji domovini. Vstopil je v začasno Narodno predstavništvo 1919, kjer je postal odkrit in vnet zagovornik na¬ šega državnega, pa tudi političnega ujedinjenja. Leta 1920. je odprl v Ljubljani svojo odvetniško pisarno in je vse svoje sile posvetil usodi Primorja. Z živo besedo je v raznih jezikih in bodreče branil slovensko zemljo. V občinski svet ljubljanski je bil izvoljen leta 1921. Po razpustu tega je bil predsednik gerent- skega sveta do leta 1926., v jeseni 1927 pa je bil ponovno izvoljen v občinski svet in je nad sedem let nepretrgoma županoval mestu Ljubljani. Doba županovanja dr. Dinka Puca je doba na¬ predovanja našega mesta v vseh smereh. Neumor¬ na, iniciativna delavnost, živ impulz, globoko ra¬ zumevanje in konciliantnost so izraz osebnega značaja zrelih mož, ki mora odsevati iz vsega nji¬ hovega dela. Globok socialen čut, iskanje vzorov v lastnem boju in priznanje sozaslug pa je pove¬ zalo dr. Dinka Puca v zlito celoto z občinsko upravo, z mestnim uradništvom in z vsem ljub¬ ljanskim prebivalstvom, ki je svojega župana cenilo in vzl j ubilo. Ni danes na tem mestu mogoče podrobno opisovati posameznosti dela, gradb, cest itd. itd., ki je bilo izvršeno z velikim uspehom v Ljubljani za časa njegovega županovanja, čas bo z objektivno resnico zapisal veliko delo dr. Dinka Puca in pokazal njegovo osebo v pravi veličini. V dnevni borbi, v času razvrednotenja etičnih poj¬ mov je iz manjvrednih instinktov često brizgnilo blato na vse delo in napore, vendar ga ni nikdar oškropilo: ostal je slovenski gospod, pravi ljudski župan, ki mu je bilo maščevanje — tujka. Ljubljana je izgubila trdnega, vestnega kr¬ marja, krmarja z onim čutom odgovornosti, ki je v našem življenju tako redek in ki odlikuje vse one može, ki imajo trdna načela in ravno pot pred seboj. Visoko imenovanje je zasluženo priznanje delu. Ljubljanski mestni svet je dne 28. februarja s prisrčnim navdušenjem izvolil bana dr. Dinka Puca za častnega meščana. In tako je v najtežji dobi gospodarske revščine, velikih socialnih tegob, v času omajanih temeljev gospodarskega in socialnega reda dobila dravska banovina preizkušenega voditelja, kateremu že¬ limo, da se zgrne krog njega narod s tistim za¬ upanjem, ki je potrebno, da Slovenija zopet zadiha in zaživi lepši, boljši bodočnosti naproti! KRONIKA 2 DR. VLADIMIR RAVNIHAR - NOVI PREDSEDNIK LJUBLJANSKE OBČINE Novi predsednik je bil rojen (i. marca 1871. leta v Ljubljani, kjer je dovršil osnovno in srednjo šolo, juridieno fakulteto pa je dokončal na Dunaju. Nato je bil sodni pripravnik v Ljubljani in v Celju. Potem pa si je izbral odvetništvo za svoj življenj¬ ski poklic ter odšel na službovanje v Celje, kjer sc je v prvih vrstah udejstvoval v našem narodno¬ obrambnem delu. Zlasti je posvetil vse svoje sile razvoju Sokolstva, kateremu je načeloval kot sta¬ rosta Slov. Sok. zveze od 1. 1905. in slednjič kot podstarosta ter po smrti prvega staroste dr. Oražna kot starosta Jugosl. Sokolskega saveza. Politično se je udejstvoval v dunajskem parlamentu, kjer je zastopal svoj volilni okraj Ljubljano ter v dežel¬ nem zboru kranjskem. Po svetovni vojni je vsto¬ pil v Narodno vlado kot poverjenik naše justične uprave. L. 1932. je bil izvoljen za senatorja v Na¬ rodno predstavništvo. 17 let načeluje dr. Ravnihar Glasbeni Matici v Ljubjani, iz katere je vzrasel državni konservatorij ljubljanski. V ljubljanski občinski upravi je dr. Ravnihar sodeloval od 1. 1921. skoro nepretrgoma. Kot po¬ znavalcu razmer mestne uprave ter želja in potreb ljubljanskega prebivalstva mu želimo, da bi tudi njegovo županovanje prineslo Ljubljani novih uspehov in razmaha. Novi predsednik se je dne 28. februarja 1935 ob prevzemu svojih dolžnosti predstavil svojim sodelav¬ cem, uradništvu in Ljubljančanom s sledečimi bese¬ dami : Gospod ban! Naključje je hotelo, da me vmeščate na stol ljub¬ ljanskega župana ali kakor je službeni naslov, pred¬ sednika mestne občine ljubljanske kot neposredni moj predhodnik na tem častnem mestu. Zato mi je predvsem v prijetno dolžnost, da v imenu mestne ob¬ čine ljubljanske izrekam Vam, kot dolgoletnemu vo¬ ditelju njene usode, toplo občuteno zahvalo za vso Vašo vnemo in spretnost, s katero ste vodili posle občinske uprave, za Vaše smotrno delo, ki ste ga opravljali v težkih časih in za veliko iniciativ¬ nost, ki je vidna v vseh panogah občinske uprave. Vaše delo, Vaš trud, Vaša marljivost, ki so svojstva Vaše osebnosti, postanejo razumljive ob ugotovitvi, da zajemajo svojo gonilno silo iz žarke ljubezni do Ljubljane, do Vašega rodnega mesta. Ljubljana je tudi moje rodno mesto. V njej sem preživel svojo mladost in — z redkimi presledki — vso svojo moško dobo. Poznam njeno polpreteklo zgodo¬ vino, znan mi je njen razvoj iz malomeščanskega mesteca v moderno mesto, ki se je vršil često na račun intimnih lepot stare Ljubljane, ki jih je bilo še v predpotresni dobi vse polno. Na svoj novi položaj prinašam vso ono ljubezen in vdanost, ki sta človeku prirojeni do njegovega rojstnega kraja in ki bosta v prvi vrsti podžigali vse moje delo za korist in bla¬ gor naše ljube Ljubljane. Zavedam se popolnoma velike odgovornosti, ki si jo nalagam. Nisem homo novus za občinsko upravo, mislim pa, da ne rečem preveč, če trdim, da so minuli oni idilični časi, ko je bil ljubljanski župan pred¬ vsem reprezentant našega mesta. Novi čas, katerega plod je tudi nedavno uveljavljeni zakon o mestnih občinah, zahteva od ljubljanskega župana mnogo več. Nalaga mu večjo odgovornost, kakor jo sploh nalaga tudi mestni občini, bodisi kot avtonomni edinici, bo¬ disi kot važni celici državnega telesa, ki naj prevzame tudi važne funkcije državne uprave. Ta velika odgo¬ vornost pada tem težje na tehtnico danes, ko živimo v izredno težkih gospodarskih in socialnih časih. V ča¬ sih, ko ne smemo gledati samo na to, da imamo lepe, ravne ceste z ličnimi hišnimi fasadami, temveč bolj na to, kako se živi za temi fasadami in za razdrapa¬ nimi stenami lesenih barak. V današnjih časih mora postati to težišče vseh naših skrbi in prizadevanj. Zahteve in potrebe so tu in so neizbežne, posameznik pa jim ni kos. Pomagati mora v svoji socialno obču¬ teni solidarnosti občestvo, to načelo velja v enaki meri tudi za višje edinice, za banovino, državo. Stojimo sredi reorganizacije občinske uprave na podlagi novega zakona o mestnih občinah, sto¬ jimo pred vtelešenjem velikega dela naše lepe oko¬ lice v pomerij mestne občine. V duhu gledamo veliko Ljubljano, kot križišče važnih prometnih žil, po ka¬ terih naj se pretakajo turizem, tujski promet in med¬ narodna trgovina. Nove naloge, nova bremena. Ni nam še popolnoma jasno, kako se bo vse to izživljalo v finančnem pogledu. Zato pa moramo biti oprezni in previdni vzlic naši pošteni volji, da pospešimo in ustvarimo vse te naloge. Skrbno moramo pretehtati vsak izdatek, preden gre izpod naših rok. Odkrito povem, da sem, vsaj za današnji čas, zastopnik kon- servativnejše smeri. Le ne vse naenkrat, temveč polagoma, kakor dopuščajo to razmere. Mestna občina ima lepo premoženje. Njene finance, čeprav niso rožnate, pa tudi niso vznemirljive. Naše pro¬ računi so bili uravnovešeni in računski zaključki dokazujejo, da se je vestno gospodarilo v okviru pro¬ računov. ki ne samo, da niso bili prekoračeni, ampak izkazujejo v gotovih postavkah celo prebitke in pri- KRONIKA 3 hranke. In to vkljub vsem fluktuacijam, katerim je bilo dnevno izpostavljeno vse naše narodno gospodar¬ stvo. Ne samo, da smo se izogibali nalagati nova bre¬ mena na ramena ljubljanskega meščanstva, skušali smo celo že obstoječa bremena omiliti in zmanjšati. To naj bo naše prizadevanje tudi v bodoče. S proraču¬ nom, kakršnega je predložilo mestno poglavarstvo v načrtu za prihodnje poslovno leto, še ni izrečena zad¬ nja beseda. Res je, težijo nas dolgovi. Toda pomisliti moramo, da so bili ti dolgovi potrebni in neodložljivi, če smo hoteli Ljubljano dvigniti iz povojnih ruševin. Preradi pozabljamo, da niso še daleč časi, ko smo go¬ vorili o izraziti stanovanjski krizi. Tudi ob zidovje naše bele Ljubljane je butnil val svetovne gospodar¬ ske krize. In še smo sredi dobe izrazite brezposelnosti in s tem zmanjšanega zaslužka za vse naše produk¬ tivne sloje. Izjemne razmere zahtevajo tudi izrednih mer in ukrepov. Bremena, ki so ogrožala zadušiti se¬ danjo generacijo, smo morali porazdeliti tudi na bo¬ doča pokolenja. In pretežna večina dolgov ima zna¬ čaj socialne akcije. Prišel pa je čas, ko je treba misliti na konsolidacijo in konverzacijo dolgov z znosnejšo obrestno mero in bolj dolgoročno amortizacijo. Danes nimam namena razvijati Vam kak komu¬ nalni program, za kar bo itak še dana priložnost. Ne bi bilo tudi težko. Saj so programi poceni, umetnost je le. jih prilagoditi stvarnosti in podrediti plačilni zmožnosti našega meščanstva, našemu urejenemu budžetiranju in vziic temu ustvariti nekaj dobrega in koristnega. Demagogiji najlaže zamašiš njena široka usta, če od nje zahtevaš, da za vsak zahtevek tudi takoj pove ustrezni dohodek. Težo odgovornosti mi lajša, mislim, ne presmelo pričakovanje, da smem, dragi tovariši, računati na Vašo pomoč, na Vaše izkušnje in na Vašo veliko vnemo, s katero ste doslej sodelovali pri poslih ob¬ činske uprave. Za Vas nisem nov mož. želim in ape¬ liram na Vas, da smo solidarni, da smo eno in da tvo¬ rimo enotno in homogeno celoto. Naj nas veže zavest, da pričakuje javnost, katere mandatarji smo, od nas poštenega, dobrega in vestnega gospodarstva, imeti moramo vedno pred očmi blagor vsega našega meščan¬ stva brez razlike stanu. Iz teh prostorov naj bo izloče¬ na dnevna politika. Kot pretežno gospodarska organi¬ zacija zberimo vse svoje telesne in duševne sile samo enemu, zdravi komunalni politiki, ki naj ima svoj vr¬ hovni cilj, doprinesti s tem svoj nemali delež k okre¬ pitvi, moči, sijaju in ugledu naše lepe Jugoslavije. Ljubljana je žlahten dragulj v jugoslovenski kroni. Ne rečem tretja, da je ne ponižam, ali ena izmed treh prc- stolic naše prostrane, lepe domovine! Ljubljana je od nekdaj duhovno in prosvetno žarišče, deloma tudi go¬ spodarsko središče slovenskega rodu, ki se je v stoletni borbi z nadmočnimi sosedi in tujimi gospodarji iz svoje sile razvil v narod z vsemi atributi, ki mu pripadajo. Jugoslavija nas je materinsko sprejela pod svoje materinske peroti. Pod njenim okriljem je za vedno odstranjena vsaka nevarnost za naš obstoj. Ljubljano samo pa je dvignila v naše politično sre¬ dišče. Napravila jo je za sedež banovine, ki jo v okviru svoje države po pravici smemo imenovati Zedinjeno Slovenijo, politični sen naših prednikov. Dolžnost nas Slovencev je, da se prav posebno oddolžimo svoji dr¬ žavni skupnosti, enotni in neporušljivi, in da kot del enotnega političnega naroda jugoslovanskega z lepim zgledom prednjačimo vsem drugim in da smo tako neminljiva privlačna sila in narodno zatočišče tudi za vse one brate, ki še ne uživajo sreče naše državne skupnosti. Zato pravim, da bodi Ljubljana zgled vzorne ob¬ činske uprave. To nam bo tem laže doseči, če se moremo, kakor v danem primeru, opirati na preiz¬ kušeni kader mestnega uradništva in ostalega name- ščenstva. Uradnik ni brezčuten in brezdušen stroj. Uradnik je del živega organizma, brez katerega bi bil ves organizem ohromel in nesposoben življenja. Ni samo izvršilen organ občinske uprave, pripravljati mora gradivo, ki naj ga potem občinska uprava ob¬ dela v pravilen lik. Njegovi iniciativnosti niso postav¬ ljene meje. Naj ne čaka povelj in ukazov, sam naj v danem primeru ukrene, kar se mu po njegovem pre¬ udarku zdi koristno in potrebno. Sam od sebe naj pride z nasvetom, če misli, da bi bilo kje kako stvar izboljšati. Uradništvo, ki se zaveda tega svojega po¬ slanstva, je neprecenljive vrednosti in vredno svojega dobrega plačila. Ob koncu se obračam do vsega meščanstva s proš¬ njo, da me počasti s svojim zaupanjem. Nikomur ne odrekam pravice do kritike, toda biti mora stvarna, objektivna, dobrohotna z namero, da koristi stvari, ne pa v prvi vrsti izrečena z namenom, da bi s svojo jedkostjo zadela osebo. Za dobronamerne nasvete ali pa za upravičene pritožbe bodo na široko odprta vrata moje delavnice. Ni treba po ovinkih in z namenom govoriti skozi okna in skušati doseči kako stvar, ko zadošča za to kratek telefonski razgovor. Gospod ban! Prosim tudi Vas, kot nadzorno obla- stvo, Vaše naklonjenosti. Mislim, da mi ni treba ča¬ kati Vašega pritrdilnega odgovora, ko vem in sem prepričan, da ste z vsemi utripi svojega srca povezani z usodo Bele Ljubljane. Prosim Vas, gospod ban, bodite tolmač moje tople zahvale na najvišjem mestu, ki mi je izkazalo svoje veliko zaupanje s tem, da me je postavilo na to od¬ govornosti polno mesto. Prosim Vas, da izvolite tej moji zahvali pridejati tudi moje zagotovilo, da se ho¬ čem z vestnostjo in delom oddolžiti danemu zaupanju. Ob zaključku pa prosim Vas vse, da se pridružite mojemu vzkliku Onemu, ki je začetek in konec vsega našega razmišljanja: Naj živi naš mladi vladar kralj Peter II. in ves naš kraljevski dom, živeli kraljevi namestniki! 1* 4 KRONIKA LJUBLJANA UNIV. PROF. ING. M. FABIANI (Slika mesta in moji vtisi iz 1. 1934.) Tenkočutni tujec, ki pride kot turist v mesto, ne more izlahka podati sodbe o cestovju, trgih in mo- stovju, če ne pozna njihovih razvojnih pogojev. Lahko pa z vso gotovostjo svojega spoznavnega občutja pre¬ sodi, je li mesto harmonično in originalno, vabljivo, slednjič tudi lahko pove, v čem opaža prednosti in pomanjkljivosti mesta. Taka z vestnostjo opazovalca izrečena sodba more zanimati tudi meščana in je lahko v marsičem tudi koristna, človeku je že prirojeno, da pokaže sebe in svojo hišo v najboljši luči, z najlepše strani in v redu. To velja pa tudi za mesto. Smernice, po katerih se skuša danes na splošno mesto urediti ali regulirati, so znane: V prvi vrsti stoje potrebe življenja in prometa ter vse, kar je s tem v neposredni zvezi. Racionalna zveza najvažnejših točk, zadovoljujoča izvedba in prostor- ninska dimenzacija ulic in cest spada v to poglavje. V drugi vrsti, vendar prav tako važna je umetniška izvedba mestne podobe, razdelitev javnih poslopij in spomenikov, njih arhitektur in karakteristik. Prav tako velike važnosti so obnavljanja stanovanj in vsa vprašanja čisto higienske narave. Temu se pri¬ druži še cela vrsta manjših potreb poleg stalnega po¬ pravljanja stavbnih linij. Kakor so važni regulacijski načrti, prav tako je odločilna njih smiselna prilagoditev in logična iz¬ vedba. Saj je mesto živ organizem, individij in kot tak po¬ treben stalne, nepretrgane nege. Zasaditi drevored in ga prepustiti polstoletni rasti po mili volji, je sicer zelo preprosto, vendar današnjim zahtevam časa ne ustreza. Tudi ljudje si morajo negovati nohte in bra¬ do, če hočejo biti kultivirani. Skrb za mesto je poverjena mestnemu gradbenemu uradu in njegovim organom. Njih delavnost se opaža v javnem življenju in se zlasti izraža v vzdrževanju cest, potov in njih dekorativni izvedbi. Ta delavnost je v Ljubljani na mnogih krajih vzor¬ no izvedena in prenese vsak primer z drugimi mesti. Vodstvo gradbenega urada in njegovi umetnostni so¬ delavci zaslužijo vso pohvalo. Nešteti problemi so vi¬ deti kar najskrbneje preudarjeni ter rešeni izredno srečno. Zašel bi izven okvira te študije, če bi našteval vsa tako izvršena dela. Navesti hočem samo nekaj pri¬ merov. Predvsem dekorativni nasadi bregov nanovo reguliranega potoka Gradaščice, ki ustvarjajo nadvse prijeten vtis. Vsaka posameznost je obdelana z lju¬ beznijo, umerjenostjo, okusom in umetniškim tenko- čutjem. Vse delo, izvršeno po arhitektu Plečniku, je mojstrsko in nad vsako hvalo vzvišeno. Drugi primer nam nudi preurejena cesta s Kon¬ gresnega trga do Napoleonovega obeliska. Tudi to delo je sijajno organizirano in se uveljavlja s spome¬ nikom vred s svojimi nasadi nadvse srečno. Zelo zanimivo rešitev nam nudi Zoisov graben. Tu se združujejo po profesorju Plečniku elegantno re¬ konstruirana Zoisova palača in Zoisova piramida z njegovo genialno vrtno umetnostjo, z okrašujočim vrtnim paviljonom arh. Osolina in mnogimi podrob¬ nostmi v tako harmonično celoto, ki je le težko do¬ segljiva s tako skromnimi sredstvi. Nič manj važna je prenovitev dohoda na Grad s Florijansko cerkvijo in njeno okolico. Tudi tu si je postavil profesor Josip Plečnik spomenik, ki mu bo še dolgo v bodočnost zagotovil zahvalo in spoštovanje ljubljanskega meščanstva. Novi nasadi, tako v parku Tivoliju in na Gradu, ne zaostajajo v velikopoteznosti. Zelo lep je postal št. Jakobski trg, to staro središče mesta. Nujno pa bi bilo želeti poenostavljenja nelepe arhitekture cerkve same! Nadvse zanimiv je spomenik Kralja Petra. Izvedba jezdeca na konju v kamenitem materialu je bila od nekdaj tvegan problem, čeprav združitev spomenika z rotovžem nima zadostne utemeljitve, je stilizacija spomenika kot protiutež k lepemu vodnjaku mojstra Robbe (1749) izredno uspela. čevljarski (Hradeckega) most, najstarejši in svoje- časno najrevnejši most v mestu (pred 150 leti za¬ seden s čevljarskimi kolibami, je služil za izhodišče mestnim nosilničarjem), je doživel popolno obnovo. Četudi nima nobene historične karakteristike, na¬ pravlja vendar s svojim originalnim stebrskim okras¬ jem zelo zanimiv vtis. Prav tako originalno obnovo je dobil frančiškanski most — delo profesorja Plečnika — kjer se prav svojstveno izražajo balustrade in razsvetljevalna te¬ lesa. Pogled v konstrukcijo starega kamenitega mo¬ stu (brez umetniške pomembnosti) je vodila sicer do neke razdrobitve celotnega efekta, vendar je upati, da bo popolna preureditev trga to pomanjkljivost ublažila. V obeh slučajih imam vtis, da sta oba mostova, ki sta bila svoječasno obdana s trdnjavskimi utrdbami (na Frančiškanskem mostu sta stala še pred 160 leti dva najmočnejša trdnjavska stolpa mesta) izgubila popolnoma svoje historično poreklo. Razvoj mesta mora biti modern, odpirajoč novi umetnosti široko možnost udejstvovanja; kjer pa se nudi možnost in prilika, je važno in koristno opo¬ zarjati na zgodovinske spomenike. V Nemčiji se v tem pogledu često pretirava! KRONIKA 5 Načrt mesta Ljubljane — v srednjem mestu so zaznamovane bivSe utrdbe, zgoraj premestitev železnice Vsak arhitektonski fragment, vsako staro znamenje tudi manjše vrednosti, zvezan z zgodovino mesta, je donos k obogatitvi, k poeziji in k dostojanstvu mesta. Zgodovinar in arheolog moreta v tem pogledu pod¬ preti arhitekta in mu dobavljati potrebno gradivo. (V načrtu, objavljenem v tej razpravi, opozarjam na utrdbe s 17 stolpi in 7 vrati, ki so bile žrtvovane v letih 1750—1780 ob priliki razširjenja mesta.) Tujec, ki ogleduje mesto in si skuša predočiti ce¬ lotni vtis, hoče objeti vse — tudi zgodovinske — elemente. Celotna slika Ljubljane v svoji enotnosti učinkuje zelo prijetno. Nekaj najvažnejših cest potrebuje pač še popolnejše izvedbe, tako zlasti Sv. Petra in Po¬ ljanska cesta, dalje obzidje struge Ljubljanice itd. Prav neugodno pa vpliva na Ljubljano železni oklep državne (Južne) železnice s svojimi raznovrstnimi prehodi nivoja, ki preprečujejo prirodni razvoj me¬ sta proti severu in zapadu. Dovoljujem si v tu natisnjeni skici nakazati tako često pretresano premestitev železnic (za Rožni¬ kom) in združitev obeh kolodvorov v enotni ra- KRONIKA 6 dialni dispoziciji, ki bi temu perečemu nedostatku razmeroma lahko — in to že vpeljano v bližnji bo¬ dočnosti — odpomogla. Stalno naraščajoči promet ne more trpeti teh raz¬ ličnih železniških prehodov. V splošnem se stavbni razvoj mesta vrši zelo har¬ monično. Nevarni val hitrega podviga in nagle raz¬ širitve je Ljubljana dokaj srečno preživela. Moderni mestni okraj med frančiškanskim (Ma¬ rijinim) trgom in glavnim kolodvorom je dobil ne¬ kako mednarodno lice in nekaj konvencionalnih stavb, vendar ti elementi v splošnem ne motijo. Gotovo gre velika zasluga mestnemu gradbenemu uradu, kakor tudi profesorjem tehnične fakultete, ki so s svojim nesebičnim zgledom in požrtvovalnim de¬ lom dali celokupni gradbeni delavnosti mesta trdne temelje. Z vzgojo nadarjenih učencev pa so zajamčili mestni gradbeni delavnosti tudi naj lepšo bodočnost. Poleg delavnosti teh faktorjev je treba omeniti delo marljivega inž. Šubica (nebotičnik), arh. Mušiča (stavbe vil) in arh. Costaperrarie, ki je postavil nekaj modernih stavb, ki po svoji jasnosti in sodobnosti ustrezajo duhu časa. Mnogi teh umetnikov bi radi svoje samobitnosti zaslužili posebne pozornosti. Pri tej priliki naj omenim še interesantne poizkuse prof. Vurnika in drugih, ki z idealno vnemo skušajo ustvariti kar narodni slog. Ti poizkusi so pač hvale¬ vredni, vendar daleč presegajo moči posameznika. Umetnik je kakor roža, ki v svojem prirodnem, in¬ dividualnem razcvetu podaja svoje najboljše in naj¬ lepše. Ne moremo pa zahtevati od njega stvari, ki nastajajo šele iz sodelovanja vseh moči narodovih. To sodelovanje, v katerem se izraža poezij« celega naroda, pa predpostavlja popolnoma netendenčno, idealno delo vsakega posameznika. S tem pa in z do¬ polnitvijo vsega dobrega, kar nam je zapustila pre¬ teklost, se šele vzbudi genius loči, v katerem se od¬ raža duša ljudstva in kraja. V Ljubljani se poraja močna potreba po zraku in svetlobi, po širokih in zdravih nasadih, po finem iz¬ oblikovanju vsake posameznosti brez pretirane mo¬ numentalnosti, kar ji daje oni karakteristični izraz, ki ustreza sedanji epohi socialne obnove in skupnega sodelovanja ter daje obličju mesta ponosni pečat svoje srečne lege in odlične pomembnosti! KAKO OŽIVITI STARO LJUBLJANO FRANCE STELE Povod za naslednje vrstice mi daje beležka, ki mi jo je poslal dunajski urednik znanega umet¬ nostno posredovalnega časopisa »Die \Veltkunst« (Berlin) dr. Štefan Poglayen-Neuwall in ki se glasi takole: »Dunajski ,Heimatschutz‘ je začel pred meseci akcijo, da naj se važne ulice in trgi v smislu svojih imen označijo z likovno umetnostnimi znaki. Za¬ deva vzbuja široko umetnostno in kulturno zgodo¬ vinsko zanimanje, pozdraviti pa jo moremo razen s patriotičnega in estetskega stališča (saj pospe¬ šuje domoznanstvo in lepotno zanimivost mesta), tudi s stališča narodnega gospodarstva, ker omo- gočuje umetnikom, ki žive v stiski, delo. Razpisana jo bila tekma med člani Dunajske osrednje zveze likovnih umetnikov in njen rezultat razstavljen v nebotičniku oh Herrengasse. Pokazali so lepo šte¬ vilo umetnostno visoko kvalificiranih osnutkov, izmed katerih je razsodišče po večini dobro izbralo. Za Karntnerstrasse je bil izbran in priporočen za izvršitev arhitektonsko plastični osnutek arhitekta St. Simonyja in kiparja E. Grienauerja: Mnogo- stranski slop podoben srednjeveškim spominskim slopom, okrašen z reliefi dunajskih pogledov. Plastični osnutki so bili izbrani deloma za okrogle plastike, deloma za reliefe za trg ,Am Hof‘ in Himmelpfortgasse (z dvorjani obdani vojvoda in iz samostanskega dvorišča stopajoča nuna, prvi kot relief, drugi kot okrogla plastika J. Riedla), za Jasomirgottgassc (ob ogelno hišo postavljeni kip vojvode Henrika Jasomirgotta, osnutek A. Kautskega), za Renmveg (konjar kroti dva splašena konja, osnutek O. Hofnerja), za Starhemberggasse in Josefstadterstrasse (podobi Starhemberga in cesarja Jožefa I. v plitvem re¬ liefu R. Schmidta); osnutki za freske so bili iz¬ brani za Wollzeile (tkalec z zavojem blaga stoječ pred vrsto hiš starega Dunaja, osnutek A. Ja- nescha), za Renngasse (konjska dirka, osnutek O. Rouxa), za Mariahilforstrasse (goreča cerkev, iz katere rešuje bežeč duhovnik Marijin kip, osnutek Brusenbacha), za Backerstrasse in Am Tabor (prizor iz življenja pekov in količevje na obramb¬ nem nasipu, osnutek R. Kitta). Za nekatere izmed cest ni bilo predloženih primernih osnutkov in je razsodišče razpisalo ponovno tekmo. Stroške novih umetniških uličnih označb naj bi krili dobrotniki, katerih imena bi se zapisala na izvršenih delih.« Poročilo o tem tipično dunajskem in avstrijsko patriotičnem umetniškem načrtu je zbudilo pri KRONIKA 7 meni pozornost, ker se mi zdi, da je misel, iz ka¬ tere je nastal, zdrava in bi se v primerni obliki mogla uresničiti tudi pri nas. Staro dejstvo je, da je Ljubljana spomeniško sploh premalo oživljeno mesto, posebno velja to za staro Ljubljano, kjer intimni neprometni majhni trgi in zatišna sliko¬ vita zakotja kar kričijo po poživitvi. Razen tega je staro mesto, posebno njegova magistrala Pred škofijo — Mestni — Stari trg — ulica sv. Florijana sploh nekam zadušena po neizraziti barvnosti fasad in posebno tudi po nepristni popotresni na¬ vlaki na nekaterih izmed njih. če navežemo na dunajsko misel, se nam zdi, da bi se Ljubljani dalo lepotno v več ozirih pomagati in pri tem mo¬ goče kakor tam tudi tu zaposliti umetnike, ki žive v stiski. V treh smereh bi bilo mogoče doseči tako poživitev, ako bi jo mestna gradbena uprava energično in smotrno vzela v program: 1. S smo¬ trnim, tonsko živahnim in arhitektonsko smisel¬ nim barvanjem starih fasad, pri čemer bi bilo treba istočasno odstranjati arhitektonsko nesmi¬ selno popotresno fasadno navlako. V ti smeri je pokazal arh. Avg. Ogrin z barvanjem Olupovega kompleksa ob Tranči in hiše ravn. Čeča na oglu Vegove in Rimske ceste velik smisel in pot, po kateri naj bi se ta preuredba vršila. Poudarjamo posebej, da je razen barvnih kombinacij, porab¬ ljenih v teh dveh primerih, še nebroj drugih, s ka¬ terimi bi se dosegla na omenjeni staromestni ma¬ gistrali neverjetna živahnost. Po zgledu warszaw- skega Rvnka dopuščam tudi možnost, da bi se nekatere teh fasad figuralno poslikale, saj so bile mnoge ljubljanskih hiš še do nedavnega časa okrašene s freskami. Pri tej okrasitvi bi bilo seve po dunajskem zgledu računati z zgodovino kraja, kjer bi stala slika. — 2. Prav v smislu dunaj¬ skih predlogov, bi tudi v Ljubljani ne škodoval kak pomemben kiparski okras na kaki ogelni hiši. Po njem bi bilo mogoče oživiti odmirajoče izročilo, kjer tega ni, pa ga nadomestiti z zgodo¬ vinskimi spomini iz novejše dobe. — 3. Večkrat sem že opozarjal na nerazumljivo dejstvo, kako počasni in malomarni smo v Ljubljani v narodno spomeniškem in narodno vzgojnem oziru. Raje kakor par pompoznih spomenikov bi videl večje število skromnih a umetniško dovršenih spomeni¬ kov, kakršen je n. pr. Bernekerjev nenadomest¬ ljivi Trubar ali vrsta pred Glasbeno Matico, Ilirski spomenik in Cojzova piramida. Cojzova piramida je tudi dober primer za to, kaj naj bi bila umet¬ niška označba ulic ali trgov. Napisne table, ki bi spominjale, kakor ona na Pogačarjevem trgu, na važne zgodovinske dogodke ali na naše velike može, bi morale zgodovinsko oživiti mesto in do¬ mačina in tujca stalno opozarjati na naš zgodo¬ vinski in narodni razvoj. Ime Kongresni trg na primer je le nema označba zgodovinske pretek¬ losti kraja — zakaj bi mu ne dali na primeren način v umetniškem izrazu zgovorne? Zakaj bi veža mestnega magistrata ne spregovorila v na¬ pisih ali reliefih o važnih zgodovinskih dogodkih v razvoju slovenske in jugoslovanske Ljubljane, katerih je hila priča? Fantastični načrt za zgodo¬ vinsko simbolično fresko na prazni steni dvorišča, ki ga je predložil Tone Kralj, vsaj po svoji ideji nikakor ni tako prezira vreden, kakor bi sc po¬ vršnemu opazovalcu zdelo. Zato bi predlagal v interesu lepotne izpopolnitve arhitektonsko že tako prelepega starega mesta, v interesu zgodovinske oživitve nemih prič ljubljan¬ ske in narodne zgodovine in v interesu krepitve naše narodne in državne samozavesti, da mestna uprava energično vzame v svoj načrt: L Načrtno estetsko ureditev fasad v starem mestu, ki bi jo s svojo odločujočo avtoriteto in po potrebi tudi z gmotnimi prispevki izvajali polagoma, kakor bi se javljala obnovitvena dela na teh hišah; 2. da sc z umetniško izvršenimi znaki (freskami, reliefi, prosto stoječimi kipi ali spomeniki) vidno in zgovorno označijo po zgodovinskem pomenu važne ulice in trgi; 3. da se mesto smotrno prepreže z okrašenimi ali neokrašenimi spominskimi tablami in s primernimi, na važne dogodke iz slovenske in jugoslovanske narodne zgodovine opozarjajočimi napisi. Tako oživljena Ljubljana bi našla zopet del tiste romantike, ki jo je izgubila po potresu, po¬ stala bi stalen buditelj narodne samozavesti, tujcem pa bi pričala, da nam sedanjost ni bila podarjena od drugih ali celo brez lastnega aktiv¬ nega sodelovanja. Voditelji usod našega mesta naj ne pozabijo, da bo kapital, naložen v take »buditeljske« drob¬ narije, dajal od roda do roda nenadomestljive obresti. Mesto, ki hoče biti duhovno središče na¬ roda, je kakor čarobna mreža, ki jo je spletel pajek-človek sebi za bivališče, ki pa s svojo dušo tudi sama tega človeka neprestano ustvarja in izpopolnjuje. Njen duhovni svet mu je podobno očetovemu domu vzgojitelj za vse življenje. Bo¬ dimo zavedni oblikovalci pedagoške duše svojega mesta! 8 KRONIKA POTRESI V LUČI GEOLOGIJE DR. IVAN t. KAJ VEMO DANES O POTRESIH Zemeljska skorja je podvržena neprestanim pre¬ mikanjem. Zdaj se krči, ko se pojavi v njej pritisk od raznih strani, zdaj zopet lomi in poka radi nate¬ zanja, tako da se razkosava v večje ali manjše grude, ki se na eni strani grezajo, na drugi pa dvigajo. Ti tektonski procesi so se dogajali od začetka, ko se je napravila na zemlji skorja, pa skozi milijone in mili¬ jone let do današnjih dni. Tako so zgradili gorovja in nižine na zemeljski površini. Tudi v sedanji dohi niso ponehali, temveč se še vedno vršijo z manjšo ali z večjo silo. O tem nam pričajo v prvi vrsti potresi, ki niso nič drugega ko posledica premikanj v zemelj¬ ski skorji. Iz dolgoletnih opazovanj vemo, da je vsako leto povprečno 10.000 potresov. Od teh je samo kakih 5000 tako močnih, da jih še ljudje čutijo (makro- seizmični potresi), vse ostale potrese zaznamujejo edinole občutljivi potresomeri (mikroseizmični po¬ tresi). Potresov, ki povzročajo večjo škodo, je na leto le kakih 100. Seveda je število potresov (zlasti šibkejših) v resnici mnogo večje. Iz širnih neoblju¬ denih predelov ne moremo dobiti nikakih poročil, o potresih pod oceani pa nam poročajo le one ladje, ki so takim potresom slučajno bile priče. Geografska razširjenost potresov oziroma potres¬ nih ozemelj nam kaže (sl. 1.), da so potresi vezani večinoma na labilne zone v zemeljski skorji, dasi so od vulkanskih zon oziroma delovanja vulkanov ve¬ činoma neodvisni. Iz sl. 1., ki nam predočuje po po¬ tresih najbolj prizadete pokrajine zemlje, moremo povzeti, da sta na zemlji dve veliki potresni zoni: cirkumpacifična zona obdaja Pacifični ocean skoraj krog in krog, mediteranska zona pa se vleče od Sred¬ nje Amerike, kjer ima stik s cirkumpacifično zono, skozi Atlantski ocean in dalje skozi Sredozemsko morje oziroma južno Evropo preko južne Azije do Pacifičnega oceana. Tu se zopet priključi prvi zoni, tako da jo veže na obeh straneh. V teh dveh zonah imamo najmlajša in tudi najvišja gorovja na zemlji, katerih zgradba še ni povsem zaključena, tako da po malem še vedno doraščajo. To doraščanje pa sprem¬ ljajo zdaj silni vulkanski izbruhi, zdaj uničujoči potresi. Mesto v zemeljski skorji, kjer nastajajo potresi, imenujemo ognjišče ali izvorišče potresov (hipocen- ter) (sl. 2.). To so oni predeli, kjer se spremene po¬ tencialne energije v kinetično energijo elastičnih tresljajev. Da torej nastane potres, je potrebno, da vladajo v hipocentru napetosti. Nadaljnji pogoj za nastanek potresov so elastične kamenine, ker morejo samo v takih nastati napetosti in elastični tresljaji. Napetosti so normalno v ravnovesju. Če se poruši ravnovesje, tedaj se pretvori potencialna RAKOVEC energija v kinetično in tako sproži silo. Pretvar¬ janje energije pa morejo povzročiti predvsem sunki, bodisi sami kot taki, bodisi da jih povzročajo pre¬ lomi in drsajoča trenja. Vprašanje nastane sedaj, kateri procesi morejo povzročiti v globini zemlje sunke, prelome in drsajoča trenja, ki izzovejo po¬ tresne valove. Tu prihajajo v poštev edinole geološki oziroma tektonski procesi, ki se dogajajo v zemeljski notranjosti. To so predvsem krčenje oziroma gubanje zemeljskih plasti in natezanje v njih ter vertikalna premikanja. Poleg tega je šteti sem tudi vulkanske izbruhe, magmatske intruzije in končno večje udore. Sunke povzročajo zlasti vulkanski izbruhi, magmat¬ ske intruzije in podori. Prelomi nastanejo vedno takrat, kadar je napetost, ki vlada v kameninah, radi čezmernega natezanja prekoračena. Drsajoče trenje pa se vrši posebno pri premikanju ob prelomih in pri gubanju. Po izvoru delimo torej potrese v več skupin. Naj¬ bolj pogostni in najbolj razsežni so tektonski potresi (ca. 90 % vseh), ki nastanejo zaradi sunkovitega premikanja v zemeljski skorji. Sunkovita premikanja lahko nastanejo pri gubanju zemeljskih plasti, pri nastajanju prelomov in večjih razpok ter pri premi¬ kanju ob prelomih. Samo okoli 4 % vseh potresov nastane radi gubanja skladov in tudi njih jakost za¬ ostaja daleč za ostalimi potresL tektonskega izvora. Nad 1 % potresov je povzročenih s tem, da nastajajo v zemeljski skorji radi natezanja prelomi in večje razpoke. Navadno pa družimo te vrste potresov z onimi, ki nastajajo radi premikanja ob prelomih. Teh je med vsemi največ (ca. 85 %). Te vrste potresi zavzamejo navadno največje dimenzije in so najbolj katastrofalni. Vsako premikanje ob prelomih tvori istočasno tudi ognjišče potresa. Potres je torej tem večji, čim globlji in daljši je prelom oziroma čim večja je prelomna ploskev. Ker pa se premikanja ob prelomih od časa do časa ponavljajo, so ob prelomnih zonah potresi najbolj pogostni. Pri tem seveda ni nujno, da bi se morala vsa premikanja, ki povzročajo potrese, javljati vselej tudi vidno na zemeljskem po¬ vršju. Premikanja se večinoma že poprej izravnajo, preden pridejo do zemeljskega površja, pač pa se gibanje samo nadaljuje do površja. To velja zlasti v tem primeru, ako leži hipocenter zelo globoko. Vul¬ kanski potresi (ca. 7 %) navadno spremljajo vulkan¬ ske izbruhe. Ognjišče potresa pri njih navadno ne sega globoko in so zato omejeni le na okolico vulkan¬ skega ozemlja. Udorni potresi (ca. 3 %) pa nasta¬ jajo tedaj, če se na primer podre strop podzemskih jam. Udorni potresi so v splošnem sicer zelo redki, za nas pa so tem večjega pomena, ker imamo mnogo kraškega terena s številnimi podzemskimi jamami. Samo v dravski banovini je znanih doslej nad 250 KRONIKA 9 Sl. 1. Pregledna geoloSko-tektonska karta. Po podatkih Sieberga A — A = mediteranska zona, B — B = cirkumpacifična zona, l = stari masivi, 2 = stare plošče, 3 = trupi starih gorovij, 4 = grudasta ozemlja, 5 = nagubana gorovja, 6 = nižine. Ozemlje, v katerem so potresi najbolj pogostni in najmočnejši, je označeno z debelimi pikami. jam, po cenitvi pa jih bo vseh vsaj 3000; tu so seveda mišljene samo one, ki imajo na površju izhode. Na slovenskem ozemlju, ki je pod Italijo, pa je že sedaj znanih nad 2000 jam. Koliko neraziskanih jam pa je še v južnejših delih naše države! Pri teh potresih leži hipocenter še manj globoko kot pri vulkanskih in zato tudi potresno ozemlje ne zavzema večjih dimen¬ zij, čeravno so nekateri med njimi zelo močni. Ognjišče potresov ima lahko najrazličnejše oblike in dimenzije. Leži vedno v zemeljski skorji in to navadno v njenih zgornjih plasteh. Lahko je samo nekaj 100 m globoko, lahko pa sega tudi v glo¬ bino po več deset kilometrov. Nikdar pa ne sega pod skorjo, kjer ni več trdnih kamenin, temveč se pričenja že žareče tekoča magma. Spodnja meja, do katere more segati hipocenter, leži po mnenju seizmo¬ logov okoli 120 km globoko. S i e b e r g meni, da more segati celo 200 km globoko, japonski seizmologi pa jemljejo kot največjo možno globino 300 km. Pri večini potresov leži hipocenter v globočini med 5 do 60 km. čim globlje je ognjišče, tem večji obseg ima potresno ozemlje na zemeljskem površju. Točko oziroma mesto na zemeljskem površju, ki je hipocentru najbližje, oziroma leži navpično nad njim, imenujemo središče potresnega ozemlja (epi¬ center) (sl. 2.). Na zemeljski površini se torej trese zemlja v tem delu najprej in tudi v naj večji meri. Iz izvorišča se širijo potresni valovi (longitudinalni in transverzalni) skozi elastičen medij zemeljske skorje v vse smeri (prostorninski valovi). V zemelj¬ ski notranjosti, kamor tudi prodirajo, se zaradi raz¬ lične gostote globljih zemeljskih plasti različno lomijo. Potem te važne refrakcije potresnih valov skušajo geofiziki dognati, iz kakšnih in kako debelih plasti sestoji notranjost naše zemlje. To je namreč edina metoda, ki nam more dati kolikor toliko za¬ dovoljive podatke o zemeljski notranjosti. V epicenter pridejo potresni valovi direktno od spodaj navzgor (sukusorični sunki), in sicer najprej longitudinalni valovi, ker so hitrejši od transverzal¬ nih. čim bolj se oddaljujemo od epicentra, tem manjši postaja emergenčni kot, ki ga tvorijo iz hipo- centra prihajajoči potresni valovi z zemeljsko po¬ vršino. Poleg tega potekajo v vrhnjem delu zemeljske skorje še površinski valovi (Rayleighejevi valovi), ki se širijo od epicentra na vse strani. Ti povzročajo na zemeljskem površju najmočnejše valovito zibanje in se torej tudi v tem ločijo od prej omenjenih prostor- ninskih valov. Hitrost površinskih valov je mnogo manjša od one longitudinalnih in transverzalnih valov. Ker se različni valovni sistemi večkrat lomijo in križajo med seboj, nastajajo interference, ki še bolj komplicirajo gibanje zemeljske površine. Na zemeljski površini se potresi javljajo v sunkih. Ti niso vsi enaki, temveč se med seboj bistveno raz¬ likujejo. Iz seizmogramov (od potresomerov na pa¬ pirni trak ali fotografski papir zarisane krivulje) po¬ vzemamo, da se pri vsakem potresu pojavijo najprej manjši predsunki, ki trajajo tem dalje, čim oddalje¬ nejše je središče potresnega ozemlja. V neposredni bližini središča pa popolnoma izostanejo. Med njimi ločimo najprej prve sunke (primae undae, P), ki imajo povprečno hitrost 13 km na sekundo. To so longitudinalni valovi, ki se širijo skozi zemeljsko notranjost. Za njimi slede drugi sunki (secundae undae, S), ki kažejo večje amplitude in periode ter 10 KRONIKA Sl. 2. Širjenje potresnih valov Iz hipocentra proti zemeljskemu povrSju. Hlpocenter leži v prelomni črti. Debelo označene črte pomenijo izoseiste. Po Siebergu imajo povprečno hitrost 7,5 km na sekundo. To so transverzalni valovi, ki se širijo prav tako skozi ze¬ meljsko notranjost. Za njimi šele sledi glavna faza sunkov (longae undae, L), ki obstoji iz tresljajev z razmeroma dolgo periodo. To so predvsem valovi, ki se širijo po zemeljski površini (površinski valovi) s povprečno hitrostjo 3,8 km na sekundo. V tej fazi nastopi tudi maksimum tresenja (undae maximae, M), ki pa se ne sklada vselej z maksimom amplitude. Za glavnim sunkom sledijo še manjši sunki, dokler se zemlja zopet ne umiri. Za merjenje potresov oziroma potresnih valov sc poslužujemo različnih aparatov, tako imenovanih seizmometrov. Poleg enostavnejših seizmoskopov, ki javljajo samo čas potresa, imamo več vrst seizmo¬ grafov, ki beležijo potresne valove in točen potek potresa. Potresna opazovalnica na ljubljanski uni¬ verzi ima seizmograf Wiechertovega sistema. Pri nekaterih seizmografih piše igla (indikator) di¬ rektno na papirni trak (mehanična registracija). Ker nastaja pri tem trenje, so najfinejši tresljaji izpačeni in torej ne pridejo v pravi meri do izraza. Zato so strokovnjaki izdelali še finejše seizmografe, ki regi¬ strirajo optičnim oziroma fotografskim potem, in sicer na ta način, da reflektirajo svetlobni žarek, ki pada na konkavno zrcalo, pritrjeno na nihalo, na fotografski papir. Radi raznih pomanjkljivosti in večjih stroškov se pa ta način registracije doslej ni obnesel. Najfinejši in najobčutljivejši aparati, ki so zgrajeni po načrtih G a 1 i t z i n a , registrirajo gal- vanometrično. Poleg tega so tudi še seizmografi z oscilografično registracijo. Ta način registracije je prevzel Duckert iz radiotehnike in ga pred nekaj leti uporabil pri seizmografih. Posebni aparati, tako imenovani klinografi, nam slednjič služijo še za mer¬ jenje nagnjenosti potresnih valov. Z registracijo in proučevanjem seizmogramov ozi¬ roma potresnih valov (predvsem mikroseizmičnih potresov) se peča seizmometrija ali seizmika, to je oni del seizmologije, ki je krenil povsem v fizikalno smer. Njen ostali del, ki pripada dinamični geologiji, se bavi le z makroseizmičnimi potresi, pri čemer se poslužuje geoloških metod. Po jakosti potresov razlikujemo več stopenj. Sedaj je v rabi mednarodna lestvica, ki sta jo sestavila Me real li in Sieberg in ki vsebuje 12 stopenj. V prvo stopnjo štejeta one potrese, ki jih zaznamu¬ jejo samo potresomeri, v zadnjo pa one, ki so tako silni, da porušijo popolnoma vse, kar je človek zgra¬ dil. Potresi do 6. stopnje so še lokalni potresi. Do oddaljenosti 200 km jih še ljudje čutijo, do oddalje¬ nosti 500 km pa jih zaznamujejo samo še seizmo¬ grafi. Od 6. do 8. stopnje so mali potresi, ki jih čutijo seizmografi v oddaljenosti 500—5000 km. Potrese od 8. do 10. stopnje imenujemo srednje velike potrese; ti se čutijo z občutljivimi aparati 5000—10.000 km daleč. Potresi zadnjih dveh stopenj so veliki potresi, ki jih beležijo seizmografi še v oddaljenosti 18.000 km, in svetovni potresi, ki jih zaznamujejo aparati po vsej zemeljski obli. Ljubljanski potres iz 1. 1895. bi spadal po tej lestvici v 8. stopnjo. Zadnji potres v Ljubljani (30. novembra 1934), ki so ga občutili le nekateri ljudje, bi spadal v 2. stopnjo, medtem ko bi bilo staviti potres, ki je na večer Novega leta 1926 povzročil Ljubljančanom precej strahu (v bolnišnici je radi strahu zadela nekoga kap), ni pa napravil nobene stvarne škode, v 3. stopnjo. Oddaljenost epicentra izračunamo po preprostih formulah, ki sta jih postavila L a s k a (za oddalje¬ nejše potrese) in Con rad (za bližnje potrese). Ako hočemo določiti še smer potresnih valov in točno ugotoviti, kje na zemeljski površini leži epicenter, moramo imeti seizmograme dveh horizontalnih kom¬ ponent. še bolj točno se da oboje dognati, če imamo na razpolago seizmograme treh ali več seizmometer- skih postaj, če ni dovolj seizmogramov na razpolago, si pomagamo lahko tudi na ta način, da začrtamo na globusu okoli opazovalne postaje krog z radijem iz¬ računane oddaljenosti. Na obodu takega kroga je navadno prav lahko najti kraje, v katerih se potresi pogosto javljajo. Vse ozemlje, v katerem se potres javlja, delimo v več zon. Pravo potresno ozemlje imenujemo piei- sloseistno regijo. Potres v tem ozemlju navadno spremlja bobnenje in šumenje. Pri ljubljanskem potresu je segalo to ozemlje do Vrhnike, do vznožja Krima, Škofljice, Laz, Kamnika, Kranja in škofje Loke. Izven pravega potresnega ozemlja razlikujemo še dve zoni, in sicer notranjo zono, kjer lahko po¬ vzročijo potresi še precejšnjo škodo, ter zunanjo oziroma mikroseizmično zono, kjer se da potres ugo¬ toviti samo še s seizmometri. KRONIKA 11 Površina vsega ozemlja, ki jo zadene potres, je navadno zelo velika. Ljubljanski potres 1. 1895. je na primer segal na jugu do Sarajeva in Knina, v Italiji celo do Spoleta, na severu do Znojma, na vzhodu do Bratislave in Novega Sada, na zahodu skoraj do No- vare in Alessandrije. Pri tem seveda ne obstaja nikako razmerje med velikostjo površine ter jakostjo potresa. Mnogokrat so močnejši potresi omejeni na manjši predel kot pa šibkejši. Pri risanju kart potresnega ozemlja se poslužujemo izoseist (sl. 2.), to je črt, ki vežejo vse točke z enako močnimi potresnimi sunki. Vendar se izoseiste ne dajo vselej eksaktno določiti, ker običajno primanj¬ kuje zanesljivih podatkov. Potek izoseist navadno ni koncentričen okrog epicentra, temveč je najrazlič¬ nejše oblike, ker zavisi od različnih faktorjev. V prvi vrsti vplivajo na potek izoseist prelomne črte in tek¬ tonske razmere sploh ter kakovost tal. Za grafično ponazoritev nam služijo nadalje še homoseiste, to so linije, ki vežejo vse točke, v katerih se je javil sunek ob istem času. če tvorijo homoseiste krog okoli epi¬ centra, imamo opraviti s centralnim potresom, če pa tvorijo zelo podolgovato elipso, govorimo o linearnem potresu. Površinski potres je nastal tedaj, če so do¬ speli sunki na večji površini ob istem času na ze¬ meljsko površje. Po teh potresnih tipih moremo skle¬ pati tudi na obliko potresnega ognjišča. Prav lahko pa se zgodi, da nekateri predeli, ki leže sicer še v pravem potresnem ozemlju, niso od njega prav nič prizadeti. Take predele imenujemo potresne mostove. Večkrat se dogodi, da se v različnih in zelo odda¬ ljenih krajih pojavijo potresi skoraj istočasno. Mno¬ gokrat so ti potresi v medsebojni vzročni zvezi. Kot rečeno, se nam potres javlja v sunkih. Naj¬ močnejši so horizontalni sunki, ki so povzročeni od površinskih potresnih valov. Ti so najbolj nevarni, ker rušijo poslopja in druge človekove naprave. Ver¬ tikalni sunki so mnogo šibkejši. Le kadar dosežejo največjo jakost, so v stanu vreči tudi kako opeko s strehe ali porušiti višje dele stolpov in dimnikov. Potres se javlja na površju mnogo močneje ko v globini, ki jo sestavljajo odporne kamenine (na pri¬ mer v rudnikih). Tu se tudi najmočnejši potresni sunki komaj čutijo. Po pripovedovanju rudarjev iz Trbovelj, Hrastnika, Ojstrega, Zagorja in Hude jame, ki so bili v kritičnem času med 14. in 15. aprilom 1895 v premogovnikih, so se čutili v rovih do 200 m globoko pod površjem in ca. 1 km od vhoda v notranjost samo najmočnejši sunki, ki niso napravili nobene škode. Pod globino 200 m so se ti sunki komaj še čutili. Pač pa so vsi slišali močno bobnenje, kot da se na površju podira dnevni kop. še manj so čutili rudarji v idrij¬ skem rudniku (večinoma so slišali samo bobnenje), čeprav so v Idriji sami pri mnogih hišah razpokali zidovi. Oglejmo si sedaj, kako vplivajo geološke razmere tal na potrese, in sicer zlasti na njih jakost. Po do¬ sedanjih raziskavanjih vemo, da se javljajo potresi v nekaterih kameninah močneje ko v drugih. Z ozi¬ rom na to delimo kamenine v glavnem v dve skupini. V prvo spadajo take, ki so seizmično varne, v drugo pa one, ki so seizmično nevarne. Med seizmično varne kamenine prištevamo vse, ki so trdnega sestava (na primer kristalinik, kompaktni apnenčevi skladi itd.) in ki stopajo kot taki tudi do površja. Med seizmično nevarne kamenine pa štejemo vse zdrobljene, prepe¬ rele plasti, sipek in prhek material. Ker so trdne ka¬ menine navadno geološko zelo stare, rahlo sprijete ali sipke snovi pa iz mlajših in najmlajših geoloških dob, velja v splošnem pravilo: čim starejši so skladi, tem večjo varnost nudijo pred potresi. Kakor bomo po¬ zneje videli, pa to pravilo ni brez izjem. Trdne kamenine so le redkokje tako razgaljene, da tvorijo neposredno zemeljsko površje. Skoraj vedno so prekrite z mlajšimi naplavinami ali pa s prepe¬ relo plastjo, ki je nastala v teku časa pod vplivom atmosferilij na licu mesta. Take naplavljene ali pre¬ perele plasti so zato velike važnosti, ker izdatno zmanjšajo seizmično varnost trdne kamenine. Nadalj¬ nja okolnost, ki jo je treba še upoštevati, je ta, ali leže skladi vodoravno ali pa so morda nagnjeni. V nagnjenih skladih je seizmična varnost nekoliko zmanjšana. Pri rahlo sprijetem ali sipkem materialu je seiz¬ mična nevarnost tem večja, čim večji in čim bolj oglati so drobci kamenja in čim bolj je .take plasti prepojila talna voda. Tako so na primer vodoravne glinaste plasti v času suše bolj ali manj seizmično varne, v deževni dobi pa, ko se navzamejo vode in tako močno nabreknejo, stopijo v vrsto seizmično najbolj nevarnih plasti. Grušč, zlasti oni, ki izhaja od podrtih ali porušenih stavb in ki ga pri zidanju novih poslopij niso povsem odstranili, je brez ozira na deževno dobo vedno skrajno nevaren. Med zelo nevarna tla štejejo seizmologi tudi močvirna tla in dna nekdanjih jezer, ki so se iz tega ali onega vzroka izsušila. Pa ne samo sestava, temveč tudi debelina plasti je večkrat velikega pomena. Tanjše plasti sip¬ kega materiala so navadno bolj nevarne kot debe¬ lejše, v katerih sila potresnih sunkov celo nekoliko pojema. Zelo debele plasti pa so bolj nevarne od tanjših radi povečanega notranjega trenja. Z ozirom na seizmično varnost razlikujemo med trdnimi kameninami več skupin. Seizmično najbolj varne so magmatske kamenine, nato slede apnenci in dolomiti, potem peščenjaki, sprimki (brečije), labore (konglomerati) in naposled blestniki, glinasti skrilavci in vulkanski grohi. To velja seveda le tedaj, če te ka¬ menine niso prekrite z gruščem ali preperelo odejo in če niso močno prepokane. Kot absolutno varni brez ozira na omenjene okolnosti veljajo le kremenovci (kvarciti), kremenasti skrilavci in marmorji. Poleg kamenin samih je za širjenje in jakost po¬ tresov zelo velikega pomena tudi tektonska zgradba. Predvsem važne so prelomne zone, ker se javljajo potresi v njih in ob njih z mnogo večjo silo nego dru¬ god. že davno je znano, da nastajajo posebno kata¬ strofalni potresi na onih mestih, kjer se prelomi kri¬ žajo. Kjer pa so skladi premaknjeni bolj ali manj vodoravno (na primer pri krovnih narivih), se širijo potresni valovi večinoma le v podlagi (v spodnjem skladovnem kompleksu), medtem ko v pokrovu (v zgornjem skladovnem kompleksu) ni čutiti tako 12 KRONIKA močnih sunkov. Kjer se torej pokaže podlaga na dan, se potresi močneje javljajo. Iz tega pa seveda še ne smemo sklepati, da bi pojemala jakost potresov na površju tem bolj, čim bolj nagnjena bi bila prelomna ploskev. Jakost pričenja pojemati šele tedaj, če spod¬ nji rob prelomne ploskve radi manjše nagnjenosti ne sega več do hipocentra, oziroma do njegove bližine. Zato bi veljalo pravilo, da pojema jakost potresnih sunkov z večjo nagnjenostjo prelomne ploskve samo v primeru, da se pričenja s tem izdatno manjšati tudi globina, do katere sega prelom. V ozemlju, kjer na¬ stopajo stari nagubani skladi, se širijo potresni va¬ lovi mnogo hitreje v smeri gub, kot pa pravokotno nanje. Poleg nagnjenosti in razsežnosti (predvsem glo¬ bine) prelomne ploskve zavisi jakost potresov še od drugih faktorjev. Kajti prelomi niso vsi enaki. Ne¬ kateri zevajo, drugi so stisnjeni tako, da moremo stikališče obeh prelomnih ploskev komaj še zaslediti. Mnogo prelomov in razpok je zapolnjenih, bodisi z enakim materialom, iz kakršnega so prelomljeni skladi, bodisi da je bil vnešen vanje povsem tuj ma¬ terial. Te razlike pri prelomih so za jakost potresov precejšnjega pomena. Najbolj nevarni so odprti ali zevajoči prelomi. K sreči so taki prelomi razmeroma zelo redki, leatec v o n t e c &omp 111 s j j 1 1411! M i! I M g i M! | § g i 2 8111 !* 111 !s 11 i 11 ! | s § I ? 11111 i 1111 ? 11 j 111! g! i s 11111 s 1111 g 11 s 11 y s 1 1 Illll^si|Iig!gi!Ill§|i 21 i 11 ' i! 1111181! I!! g! I Mili 1 s 111! e 11 § 11 g | s § . ! 1 I I ! . I i n 8 1 i 1 ! 1 I l fffT šili' 1 g 111111 i 1! i 11 i 1 • “Is! 1 1 ® 1111 § 111111 i s g ~ šw i ^ 11 § i 1 2 i 11 i iTiTm Is 3 . 11 ; : J j f -li j *! 1111 i i i * 11 1 111 . S . - I - 1 ! § n Z * !-! 54 KRONIKA OB PETSTOLETNICI NOVEGA MESTA L. 1865. ] A N K O JARC (Prispevki k zgodovini narodnega preporoda na Dolenjskem.) Letos 7. aprila poteče petstosedemdeset let, odkar je nadvojvoda Rudolf IV. podpisal ustanovno pismo Novega mesta. Dobrih dvesto let se je mala na¬ selbina ob Krki razraščala v mestece, dobivajoče naj¬ važnejše sokove svoje rasti iz trgovine, posebej, ko jc za turških bojev postalo Novo mesto važno zbi¬ rališče obrambnih čet in so bila v njem nameščena tudi njih glavna skladišča. Od ustanovitve Kar¬ lovca leta 1579. pa je minevala njegova »srečna doba«, kot pravi I. Vrhovec, in da je bila nesreča popolnejša, so pogosti požari uničevali meščanom hiše in imetje. Iz teh nadlog naj bi Novemu mestu vsaj malo pomagala 1. 1746. ustanovljena gimnazija, kateri se je dve leti pozneje ob novi upravni razde¬ litvi države pridružila še kresija. Zatišje sedaj res nekaka metropola Dolenjske postajajočega mesta pa je vendarle samo od časa do časa vznemirjala kaka finančna afera v mestni hiši 1 ali le prehuda študentovska burka, tožbe mesta s sosednimi gospo¬ ščinami in podobno. 2 Le za časa napoleonskih vojn je tudi Novo mesto preživelo nekaj resnično razbur¬ ljivih dni, potem pa se zopet potopilo v rahlo roman¬ tično nadahnjeno idilo, kakršnega se z neprikritim domotožjem spominja H. Costa v svojih »Reiseerin- nerungen aus Krain«. 3 * Revolucijsko leto 1848. pa je vzvalovilo tudi tihe novomeške vodice in v pomladi narodov so tudi tu doli pognale prve klice zavestno narodnega življenja. Ustanovljena je bila narodna garda, katere člani so bili v pretežni večini dijaki in uradniki, Franc Polak je od julija do decembra 1848. izdajal v narodnem duhu urejevani list »Sloveniens Blatt«, 4. decembra pa je bilo v gostilni »Pri kroni« (sedaj gostilna Fab¬ jan) kot protiutež 1840. ustanovljeni kazini osnovano društvo »Slovenski zbor (Slovenischer Verein)«,’* katerega namen je bilo »die Ausbildung der slovc- nischen Sprache und Hebung der Nation auf eine Stufe, wie sie jeder in Mitteleuropa wohnender Volks- stamm erreichen soli«. 5 »Toda po kratki pomladi privihrajo hude nevihte; politično obnebje je popol¬ noma otemnelo, tačasne razmere so hitro umorile mlado društvo in vsako gibanje, sistematično uni¬ čeno, nas je nehote opominjalo časov narodnega spanja«, tako je na ustanovnem občnem zboru či¬ talnice 21. jan. 1866 označil nekdanji predsednik »Slov. Ver.« odvetnik dr. Josip Rozina novomeško 1 I. Vrhovec: Ein Defraudationsprocess aus dem Jahre 1782. Jahresbericht des k. k. Obgymn. Rudolfsw. 1892. 2 I. Vrhovec: Zgodovina Novega mesta. Dr. K. Pa- rner: Das k. k. Staatsobergymnasium zu Rudolfsvvert. V gimnazijskih poročilih 1902— 1907. življenje v eri Bachovega absolutizma, ko je »Casino« bilo zopet edino družabno središče Novomeščanov, bolj ali manj spakedrana nemščina pa občevalni jezik vseh, ki so hoteli veljati za boljše in izobražene ljudi. Pod tedanjo birokratsko-nemškutarsko skorjo pa je še dalje tlela slovenska misel, ki je našla svoje zato¬ čišče in ognjišče tudi v frančiškanski gimnaziji, ka¬ mor Bach ni mogel poslati nobenega huzarja. Ko je poraz na italijanskih bojiščih I. 1859. zrušil Bachov absolutistični sistem in je oktobrska diploma obljubljala avstrijskim narodom toliko zaželeno enakopravnost, je tudi v Novem mestu postajalo ži¬ vahnejše. Vedno pogosteje so se po »Novicah« ogla¬ šale želje po čitalnici, na drugi strani so meščani že od novembra 1862 snovali velikopotezne načrte za dostojno proslavo petstoletnega jubileja, vmes pa je vse Novomeščane pošteno razburilo vprašanje gim¬ nazije, ki naj bi bila ravno na predvečer jubilejnih svečanosti okrnjena na samo štiri nižje razrede. GIMNAZIJSKO VPRAŠANJE Po novem organizacijskem načrtu za gimnazije iz 1. 1849. se je imela tudi novomeška spremeniti v osemrazredno, na višjo in nižjo razdeljeno gimna¬ zijo in ko so bila na pobudo pastirskega pisma škofa Antona Alojzija Wolfa 1. 1852. nabrana vsaj v glav¬ nem za razširjenje gimnazijskega poslopja in fran¬ čiškanskega samostana potrebna sredstva, je gimna¬ zija 1. 1855. imela že svoj osmi razred, čeprav sta v njem sedela samo dva dijaka. Ni še poteklo osem let po prvi maturi, ko je že bil obstoj višje gimnazije resno ogrožen. In v tem sporu za višje razrede, ki ga Ivan Vrhovec v svoji »Zgodovini Novega mesta« na 303. strani le mimogrede, zgodovinar novomeške gimnazije dr. K. Pamer 2 pa sploh ne omenja in ka¬ teremu je bil uvod zanimiv spor gimnazijskega rav¬ nateljstva z deželno vlado zaradi pisave slovenskih krajevnih imen, sta prvič v šestdesetih letih stala sovražno nasproti dva tabora novomeška: družba okoli »Casino-Vereina« in narodno zavedna javnost, ki je videla v profesorjih-frančiškanih »edino, čvrsto, nepremakljivo, rjavo že z mahom obraščeno narodno skalo v sredini dolenskega birokratičnega in nem- škutarskega morja« in na katero so ravno sedaj zopet »nahrupili siloviti valovi denuncijacij, obrekovanja mnogoternega, laži in žuganja —.« 6 3 H. Costa, o. c. 106 ss. 4 Novice 1865, 349 in 1866, 41. 6 Slov. Blatt 92. 8 Novice 1865. 349. KRONIKA 55 Ni dvoma, da je bilo v tej dobi ravno dijaštvo višjih razredov zelo narodno zavedno in da je v takrat še mnogo bolj kot danes od sveta odmaknjeni dolenjski prestolici morda najbolj intenzivno doživljalo in spremljalo tokove sodobnega političnega in narodno prebujajočega se življenja. Pobude za to pa je dobi¬ valo v prvi vrsti pri svojih učiteljih. Res, da je bil takrat učitelj verouka p. Ignacij Staudacher, ki ga je pozneje Janez Trdina zaradi njegovega nemšku- tarstva poslal v svoji bajki o »Kresni noči« — na Klek med copernice, zato pa je bil direktor gimna¬ zije p. Bernard Vovk, borec za slovensko pisavo kra¬ jevnih imen in priimkov v uradnih spisih, in učitelja klasičnih jezikov in slovenščine mladi p. Adolf Ko¬ kalj in znani p. Ladislav Hrovat, ki je kot prost predmet poučeval tudi staroslovenščino. Posebej slednja dva nista pri svojem predmetu nikdar zamu¬ dila prilike, da bi v učencih ne podkrepila narodne zavesti, bodisi da sta skrbela za točno slovnično po¬ znanje in znanje slovenščine in naše slovstvene zgo¬ dovine ali pa dijake navajala ne samo k branju »Novic«, temveč kar k dopisovanju v nje, kar nam dovolj jasno podpriča že samo pregled temat sloven¬ skih nalog, ki so jih pisali dijaki n. pr. v kritičnem letu 1863. Tako je dal p. A. Kokalj šestošolcem sle¬ deča temata v izdelek: »Biti slovenske kervi, bodi Slovencu ponos. (Koseski, dokaz)«, »Govor pri be¬ sedi v god ss. Cirila in Metoda«, »Kako koristijo No¬ vice v gospodarskem, obertniškem in narodnem oziru?«. Sedmošolci pa so pri p. Lacku takoj pri prvi slovenski nalogi pisali »Dopis v Novice (v šolskih praznikih)« in med letom razpravljali o »Frižinskih odlomkih« in pisali »Pregled staroslovenske litera¬ ture«. Osmošolci so se medtem ukvarjali prav tako pri p. Lacku z »Novoslovenščino od Trubarja do Vodnika« in »Novoslovenščino od Vodnika do No¬ vic«, za maturo pa razmišljali »Kako pripomore učenje latinskega in gerškega jezika k izobraženju, — kakošen vpliv imata na materini jezik?«. Sedmo¬ šolci so poleg tega tudi pri nemščini {p. Kajetan Picigas) razlagali »Auf welche Art lasst sich eine genaue Bekanntschaft mit der deutschen Sprache zur Hebung und Bereicherung der slovenischen Sprachc vcrvverthen?«. Pri pouku samem pa sta učitelja slo¬ venščine znala tako vneti svoje učence, da sta na semestralni konferenci 19. febr. 1863 izrečno pohva¬ lila dijake treh najvišjih razredov »zaradi skrbne, lahko rečemo skoro korektne izdelave nalog«.. Zato je razumljivo, da je ravno iz vrst dijakov višje gimnazije izšla pobuda za »besedo« v čast tisočletnice ss. Cirila in Metoda 9. marca 1863., ki je po direktorjevih besedah v letnem poročilu »bila prav dobro izvedena«. Direktor in profesorji pa so z do¬ poldanskim in popoldanskim bogoslužjem dali besedi ves poudarek in sijaj in p. Ladislav je poleg tega prispeval še igrico »Gramatikar v deželnem zboru«, ki so jo kot ves ostali pevski in glasbeni program z deklamacijami in govorom vred izvajali višješolci. O tej prireditvi so dobile »Novice« kar dvoje dopisov P. Ladislav Hrovat (1890) Slikal prof. Jos. Germ in enega priobčile v vsej obširnosti. 1 Po njem »se je udeležila tega praznovanja tudi vsa vikša gospoda novomeška«, v mestu samem pa je dopisnik »slišal tu pa tam tudi gospodiče in gospe govoriti le sloven¬ sko«, kar mu je bilo poroštvo, »da se je narod svoje vrednosti čedalje bolj zavedel, in da še ni zamrl, am¬ pak le spal dosedaj«. Slavnost sama se je vršila v nabito polni gimnazijski dvorani in gostje »zapustili so jo želje razodevaje, naj bi se v kratkem sopet uči- nila enaka zabava. ,Bomo skrbeli, če se bo dalo!* je bil odgovor vrlih dijakov, ki mislijo s prihodki pri¬ hodnjih zabav ustanoviti čitavnico.« Da taka narodno usmerjena vzgoja ni mogla pri¬ dobiti gimnaziji simpatij v birokratskem in nemšku- tarskem krogu kazine, je razumljivo, posebej ker so tam zaradi takrat modnega liberalnega naziranja že brez tega postrani gledali profesorje-frančiškane. Kako jim je bila zaradi enega in drugega gimnazija trn v peti, se je jasno pokazalo v sporu ravnateljstva z deželno vlado, ki je sedaj nastal. V začetku šolsk. 1. 1862/3. je direktor p. Bernard Vovk odločil, naj bodo v katalogih pisana slovenska krajevna imena s samo čisto slovenskimi nazivi, prav tako tudi priimki učencev, v kolikor to že ni bilo v rabi. Ko so bili ti katalogi ob koncu prvega polletja obenem s konferenčnim zapisnikom poslani deželni vladi, kjer je kot šolski nadzornik sedel do¬ lenjski rojak in bivši novomeški dijak, sedaj prošt in nekdaj vneti Bachov huzar dr. Anton Jarc, jih je ta vrnil z aktom št. 2457 z dne 25. februarja 1863., ki je vseboval prikrit ukor: ker so izpričevala pisana v nemškem jeziku, kot je to predpisano, naj bodo v istem jeziku pisana tudi imena rojstnih krajev učen¬ cev, v ostalem pa da je direktorju na prosto dano, nemškim krajevnim imenom »die slovenische Be- nennung beizufiigen«. 2 Ta pripomba je morala direktorja in profesorski zbor naravnost razkačiti, zakaj na prihodnji mesečni konferenci 31. marca so v zapisniku odgovorili de¬ želni vladi: »Veliko slovenskih krajevnih imen do sedaj še ni imelo sreče, da bi našlo prevajalca: mnoga so samo malo spakedrana in jih ni mogoče imeti za - Gimn. arh. fasc. 1. 1863. Prav tam tudi ostali ome¬ njeni akti. Novice 1863, 87. 56 KRONIKA Letno poročilo novomeške gimnazije 1.1863. nemška; mnoga so pa prevedena tako, da povedo nekaj čisto drugega, kot bi reči morala. Ker pa je ravnateljstvo mnenja, da ni dolžno prvih na nem¬ ški prevajati, drugih in tretjih pa popravljati, zato bo vztrajalo pri že močno uveljavljenem načelu, da ne prevede nobenega lastnega imena in bo pi¬ salo krajevna imena tako, kot se glasijo: nemška nemški in slovenska slovenski. Popolnoma je pre¬ pričano, da zato čistota nemškega jezika ne trpi in trpela ne bo; zakaj če motrimo formular šol¬ skega izpričevala — org. osnutek pag. 214 — naj¬ demo v njem nič manj kot devet tujih besed, če te čistoti nemškega jezika ne škodijo, kako naj potem slovensko krajevno ime? če pa res škodi, potem škodi prav gotovo tudi slovenski priimek učenčev, in vendar omenjeni odgovor ne odreja, da prevedemo tudi te.« Ta pogumni odgovor je pri deželni vladi povzročil razumljivo nevoljo in z vrnjenim konferenčnim za¬ pisnikom je z aktom št. 4488 z dne 16. aprila prišel takle nos: »-Kar se poimenovanja rojstnih krajev učencev v izpričevalih, katalogih in letnih izvestjih tiče, ni moglo biti dvoma, da tuuradno naročilo z dne 25. II. št. 2457 ne obsega zahteve, samo v slovenski obliki rabljena imena prevajati v nem¬ ščino, pač pa naročilo, da se splošno rabljena in po svojem izvoru nemška imena ne smejo v urad¬ nih spisih uporabljati v slovenskem prevodu. In to je treba upoštevati. Kar se pa načina tiče, kako je učiteljski zbor v konferenčnem zapisniku z dne 31. p. m. obravna¬ val to naročilo, je učiteljskemu zboru zaradi po¬ manjkanja dolžnega spoštovanja cesarske deželne oblasti izrečeno posvarilo. Posebej pa se tudi di¬ rektorju, ki je dopustil, da je prišlo do takega sklepa, ga sprejel v zapisnik in zapisnik predložil, izreka graja. To grajo treba na prihodnji konferenci prebrati in dobesedno navesti v zapisniku.« Ta graja, ki je bila na sledeči konferenci 30. aprila res prečitana in zapisana v zapisnik, pa še daleč ni oplašila ne direktorja ne zbora, nasprotno, direktor je vzel vso odgovornost za omenjeni sklep na svoje rame in izjavil, da učiteljskega zbora ne zadene no¬ bena krivda, »ker opomba o pisanju krajevnih imen izhaja od direktorja, kar kaže že stilizacija«. Sprejel pa da jo je v zapisnik, ker je samo odgovor na na- redbo, objavljeno v rešenju konferenčnega zapisnika. »Direktor pa je mnenja, da ni zaslužil izrečene graje, ker je odkrito in naravnost samo resnico po¬ vedal.« V nadaljnjem izjavljata zbor in direktor, da se hočeta zanaprej strogo držati predpisov: »učitelj¬ ski zbor ne bo namreč nobenega po svojem poreklu nemškega imena v uradnih spisih uporabljal v slo¬ venskem prevodu.« Poleg tega pa je učiteljski zbor tudi deželni vladi vrnil šilo za ognjilo. Zakaj poleg graje je bil v ome¬ njenem aktu tudi očitek, da profesorski zbor pri ocenjevanju dijakov ne postopa pravilno, posebej, kar se tiče ocen »prav dobro« in »odlično«, in da bi pri dovoljnem vpoštevanju v Ljubljani uveljavljenih in v org. osnutku označenih načel odpadle različne pri¬ tožbe o strogosti in krivičnosti prof. zbora, kar da je zmožno mladini jemati samo pogum in hromiti njeno marljivost. Prof. zbor pa je po konferenčnem zapis¬ niku odgovoril, da ne more potlačiti svojega začu¬ denja zaradi očitka strogosti in krivičnosti. Zbor opozarja deželno vlado, da se pri ocenjevanju strogo drži konferenčnega sklepa, ki ga je svoj čas visoki c. kr. deželni vladi s konferenčnim zapisnikom pred¬ ložil v odobritev, »če je bil ta sklep pretrd, krivičen, z org. načrtom nesoglasen, zakaj ga ni visoka c. kr. vlada zavrgla ali omilila? če ga je pa odobrila, mu je podelila zakonsko moč, in učiteljski zbor je s tem, da se je po njem ravnal, vršil samo svojo službeno dolžnost.« Učiteljski zbor da še nikoli ni slišal ni- kake pritožbe, če bi pa za kako zvedel, bi na konfe¬ renci spremenil oni sklep in to javil deželni vladi v odobritev. Ta odgovor je menda zalegel tudi deželni vladi, zakaj do konca šolskega leta so se vračali konfe¬ renčni zapisniki iz Ljubljane — brez pripomb, šele 21. novembra 1863 je deželna vlada ponovno pri¬ bila, da se mora ravnateljstvo pri pisanju krajevnih KRONIKA _ 57 imen držati odločb z dne 25. febr. in 16. apr. i. 1. Med tem se je pa nad gimnazijo že znesel vihar. 27. junija je izšel odlok deželne vlade z obvestilom, da se s šol. 1. 1863./4. šolnina zviša za 50 % na vseh gimnazijah, ki odpošiljajo nabrano šolnino v štu¬ dijski fond, torej tudi na novomeški. Od tako zvi¬ šane šolnine je bilo treba */* še nadalje pošiljati v študijski fond, ostala Vs pa naj bi se razdelila po predpisanem ključu med učitelje posameznega za¬ voda. V dodanem pojasnilu pripominja deželna vlada, da je zvišanje šolnine in nje delna razdelitev med učitelje edini možni način izboljšanja gmotnega položaja posebej starejšim profesorjem, »welche in der Regel auch mit groBeren Familiensorgen zu kampfen haben«. Zakaj celokupnemu stanu iz držav¬ nih sredstev izboljšati prejemke da je zaenkrat — prazna nada. Na ta odlok so novomeški profesorji- redovniki, za katere opomba o »večjih rodbinskih skrbeh« ni mogla imeti nobene veljave, sporočili pro- vincijalu, da se glede na svoj stan in siromašnost dolenjskega prebivalstva odpovedujejo določeni tre¬ tjini in prosijo, da provincijal po deželni vladi izpo¬ sluje pri naučnem ministrstvu, da se na novomeški gimnaziji za polovico zvišana šolnina zniža za tre¬ tjino. Provincijal p. Salezij Volčič je 23. julija spo¬ ročil to prošnjo deželni vladi in vsaj pri tej priliki, če ne že preje, na svojo pest prosil naučno ministr¬ stvo, da za nekaj časa dovoli v Novem mestu vpo- stavitev nekdanje šestrazredne gimnazije, ker da franč. redu prav sedaj primanjkuje sposobnih učnih moči za vseh osem razredov. 1 To je bilo ono »ne¬ srečno vtikanje« provincijala v prepir novomeške gimnazije z dež. vlado, kot pravi I. Vrhovec, v bolj neprimernem času pa takega koraka res ni bilo mogoče napraviti: prošnja za redukcijo na šest raz¬ redov je bila v nasprotju z zakonom, ki je poznal samo nižje 4-razredne ali popolne 8-razredne srednje šole, v dunajskem parlamentu so se ta čas pojavljali glasovi proti redovnim gimnazijam sploh, spor z dež. vlado zaradi krajevnih imen pa tudi še ni bil poravnan, nasprotno, s koncem šolskega leta je bil prenesen še v dnevno časopisje in s tem v javnost. Prošnjo za znižanje šolnine je odbilo naučno mi¬ nistrstvo 10. sept. z utemeljitvijo, da nikakor ni mogoče razloge, ki jih navaja učiteljski zbor, pa naj bodo še tako spoštovanja vredni, imeti za zadostne, da bi bila dopustna kaka izjema. Kar se siromaš- nosti dolenjskega prebivalstva tiče, da so prof. zboru na razpolago še vedno veljavna določila o oprošče- vanju šolnine. Prav tako pa da ni omenjeni odlok v nasprotju z redovnimi obveznostmi profesorjev, ker je treba po najvišji odločbi na gimnazijah z uči- telji-redovniki oddajati tretjino šolnine njih pred¬ stojnikom, ki jo naj po lastnem preudarku uporabijo tako, da bi bile krite one zahteve po v študijskem fondu nesistemiziranih podporah, ki jih ti dosedaj na ta fond naslavljajo. 1 P. Rafael Klemenčič: Chronologische Darstellung der wichtigern, die Stadt Rudolfswerth betreffenden Daten, mit besonderer Beriicksichtigung des Franciskaner-Con- ventes. Gimn. por. 1868. Imenik dijakov vlije gimnazije 1.1863. Veliko bolj dobrodošla pa je bila deželni vladi in njenemu šolskemu nadzorniku proštu dr. A. Jarcu prošnja za začasno redukcijo sedmega in osmega razreda, o čemer se je že v juliju razvedelo, čeprav nejasno, tudi v Novem mestu. Takoj so bili sproženi vsi vzvodi, da zrušijo ali vsaj okrušijo to »nepre¬ makljivo narodno skalo«, že 14. julija je zahteval nadz. dr. A. Jarc, da mu ravnateljstvo »mit Beschleu- nigung« pošlje statistični pregled učencev sedmega in osmega razreda od 1855. dalje, škofijskemu ordi¬ nariatu je bilo poslano vprašanje, v koliko bi bilo ogroženo ljubljansko semenišče v slučaju, da bi bila v škofiji samo ena — ljubljanska — popolna gimna¬ zija, nakar je škof. ordinarijat odgovoril, da ni brige in nevarnosti, da bi semenišču, čeprav bi bila samo v Ljubljani popolna gimnazija, primanjkovalo kan¬ didatov. Zdaj je bilo zbrano vse potrebno gradivo in deželna vlada je ves akt poslala 8. avgusta naučnemu ministrstvu s predlogom — naj za štiri višje razrede novomeške gimnazije v breme študijskega fonda sistemizira potrebna učna mesta, dobro vedoč, da ministrstvo tega storiti ne more, saj je pred komaj poldrugim mesecem ravno zaradi presihajočega štu¬ dijskega fonda na vseh učnih zavodih zvišalo šolnino za 50%, takse za privatne izpite pa celo za 100%. 58 KRONIKA V času pa, ko je bivši Bachov huzar dr. Jarc zbiral gradivo za to svojo zahrbtno vlogo, je spor gimn. ravnateljstva z njim prešel iz uradnih spisov v časo¬ pisje in postal javna zadeva. 30. julija je bilo zaključeno šolsko leto s sveča¬ nostjo v šolski dvorani. Latinskemu, slovenskemu in nemškemu nagovoru je sledil govor v starosloven- ščini, vmes so se vrstile pevske točke, ob koncu pa so bile dijakom razdeljene nagrade, izpričevala in letna poročila s slovenski pisanimi priimki in krajevnimi imeni od Beljaka do Novega mesta, le Dunaj, kočev¬ ska Nesselthal (Koprivnik) in Altlag (Stari log), gornjeavstrijski Losensteinleiten in štajerski Aibis- wald so obdržali svoja nemška imena. Direktor p. Ber¬ nard Vovk se je tako točno držal sklepa prof. zbora z dne 30. apr., da ne bo nobenega, po svojem poreklu nemškega imena v uradnih spisih uporabljal v slo¬ venskem prevodu«. Sedaj je najprej završalo v oni novomeški družbi, ki je po vsej priliki že ob koncu prvega semestra pošiljala pritožbe deželni vladi zaradi »strogosti in krivičnosti« prof. zbora. Takoj drugi dan po za¬ ključku šolskega leta pa je dopisnik Laib. Ztg., ki se nam kasneje razkrije kot eden onih, »die sich zur unverriickbaren Aufgabe stellten, Neustadtl \venig- stens in seinen Hauptziigen den neueren Zeitverhalt- nissen anzupassen«, napisal dolg dopis in se najprej zgrozil, da je na poročilu pisano »schwarz auf weiB mit fetten Lettern ,Gymnasium in Novomesto*«, in se potem takole razpisal: 1 »Ist dieB neue Sprach- theorie, ist es moderne nationale Gleichberechtigungs- sucht, ist es einfach Unsinn oder hat absichtlich Sinn? — schier schvver ist zu entrathseln dieses Pu- dels fauler Kern — oder ist es gar blos launiger Machtspruch der Gymnasial Direktion, die Neustadtl einfach gestrichen, \vegdekretirt und in die nunmehr authentische Benennung Novomesto umgewandelt hat? Das ware am Ende Allerdings ein gevvaltiger Stadt — aber zum Gliick lange noch kein Staats- streich.« Trdeč, da vsa prosvetljena novomeška jav¬ nost, ki se kljub vsemu prišteva k dobrim Slovencem, zavrača tako »zvenečo jezikovno zmes« pričakuje, da bo višja šolska oblast odvadila ravnateljstvo takih jezikovnih skomin in mu vlila večjega spoštovanja do vsaj do sedaj oficielnih imen. Da so v takih prilikah glasovi o ukinitvi višje gimnazije dobrodošli, se zdi dopisniku čisto prav, ker da že itak primanjkuje zanjo učnih moči in učil. Redovne gimnazije da že tako ne skrbe dovolj za sposobne učne moči »und wenn das geistliche Gymnasium in Novomesto durch Hebung der vier oberen Klassen mit gutem Beispiele vorangeht, so hat es wenigstens die Prioritat des diesfalligen Fortschrittes fiir sich.-Solite also im Interesse des guten Princips das Obergymnasium in Novomesto eines schonen Tages ohne Sang und Klang zu existiren aufhoren«, bi pridobili najprej »ein Untergymnasium in Neustadtl«, drugič bi pa nastala nujna potreba, da bi se mestna občina po¬ brigala za nižjo realko »mit der Besetzung von ge- priiften \veltlichen Lehrkraften«, za kar bi morala občina neprestano in z vso vnemo prositi na vseh krajih, »und einen Fond hiefiir ervvarten wir von der Jubelfeier-Lotterie!« Na te napade je takoj 5. avgusta 2 odgovoril rav¬ natelj p. Bernard Vovk s »Poslanim« v istem listu in kot že v konferenčnem zapisniku 31. marca ponovno poudaril uveljavljeni princip, da ostanejo lastna imena neizpremenjena, v čemer »nur die Germanisie- rungssucht einer ungliicklichen vergangenen Periode hatte in Osterreich eine Ausnahme gemacht.« šolske oblasti da ni treba prav nič ščuvati, ker je to vpra¬ šanje z akti že rešila in jih ravnateljstvo ni prav nič kršilo. Kar se ukinitve gimnazije tiče, izjavlja, da so ti glasovi napak razumljeni in brez podlage, dobiček bi bil pa samo ta, da bi prebivalstvo moralo pošiljati svoje sinove v šole — drugam. Nič nima zoper realko, ki bi — dato sed non concesso — ob nižji gimnaziji lahko uspevala, posebej, če jo vzdržuje država in bi tako mesta nič ne stala, bolj potrebna pa da bi bila šola »fiir arme verlassene weibliche Jugend«, zakaj, »wollen wir gute Kinder haben, miissen wir gute Miitter haben, sagte Napoleon I.«. Kar se pa sposob¬ nosti učit. zbora tiče, poziva dopisnika, naj se zglasi pri njem, da prečita pohvalne dekrete dežel, vlade. Komaj je dopisnik A. R. prebral to »Poslano«, je takoj 8. avgusta — isti dan, ko jc bil iz Ljubljane na Dunaj poslan oni čudni predlog — odgovoril z zavi¬ hanimi rokavi in kolom v roki: ironično ugotavlja, da ima opraviti s samim gospodom ravnateljem, onih dekretov pa da vseeno ne pojde prebirat, ker sam po srečnem naključju čisto dobro ve, kaj je od¬ govorila vlada 16. aprila in kar da je preje opora za njega ko za ravnatelja. Sicer pa sprašuje, kdo je dal ravnateljstvu pravico spreminjati ime, s katerim sme po veljavnem zakonu o občinski avtonomiji raz¬ polagati samo mestna občina sama, ravnateljevemu, pisave imen tikajočemu se principu pa postavlja svojo tezo: »lieber gar kein Obergymnasium als ein nicht mit entsprechenden Mitteln dotiertes und na- mentlich mit nicht durchwegs gepriiften Lehrkraften besetztes.« Z očitim pomilujočim nasmehom, kot so pisani vsi gimnazijo obravnavajoči A. R.-ovi dopisi, podere sedaj tudi ravnateljevega Napoleona I. z opazko, da je sicer dopisnik tudi za državno realko, vendar v šolskih stvareh ne vedno za načelo: »nichts kosten«, denn »sehr vvohlfeil« ist nach Lessing auch »sehr teuer«. Ti članki pa niso vzbudili samo živahnega odmeva v mestecu ob Krki, kjer se je gotovo skoro vsako go¬ stilniško omizje razdelilo v dve stranki, temveč tudi v slovenskem časopisju. V času, ko je usodna Atro- pos že nastavila rezilo na nitko življenja višje gimna¬ zije, so »Novice« v članku »Prava resnica« na str. 271. podčrtale: »Slovenske mesta, vasi, trge, hribe, vode itd. naj Nemec krsti kakor mu je drago, samo še slo¬ vensko ime naj dostavi. Slovenec gleda le na sloven¬ sko, ne pa na nemško. Slovenci pa pišimo svoje imena kakor so od nekdaj — neprekršene, nepocmandrane. Cuique suum!« V poročilu o novomeškem izvestju pa so zavrnile dopisnika A. R., da je »menda le bral tri Laib. Ztg. 1863, 689. 2 Laib. Ztg. 1863, 705. KRONIKA 59 zadnje strani, in je hotel biti gimnaziji sodnik, zagro- mivši svoj: Ego vero censeo, gimnazijam superiorem in Neustadtl esse delendam«, ko ni čital na 21. strani izvestja tiskanega zasluženega priznanja dež. vlade učiteljskemu zboru. »Kako abotno!« In Janežičev »Slovenski glasnik«, ki je že leta 1862. pisal, da je vse hvale in posneme vredno to, da so v novomeškem poročilu imena krajev povsod le po slo¬ vensko naznanjena, 1 je ob poročilu iz leta 1863. za¬ pisal: 2 »Prav čvrst naroden duh nam veje tudi letos iz letopisa novomeške gimnazije; slava in čast čč. gg. očetom! Bog nam daj tacih učiteljev tudi po ostalih domačih učilnicah —« Ali v tem se je tem učiteljem in njih učilnici že izpolnila usoda in nadzornik dr. Jarc si je lahko za¬ dovoljno pomel roke, ko je v drugi polovici septembra prišel z Dunaja akt MZ 8674/C. U. z dne 15. sept. 1863. V uvodu ugotavlja naučno ministrstvo, da po izjavi frančiškanskega predstojništva primanjkuje re¬ du potrebnih učnih moči, po izjavi ljubljanskega ordi- narijata pa potrebam semenišča popolnoma zadostuje samo ljubljanska popolna gimnazija. S tem ni več pogojev ne potrebe, zaradi katerih je bila 1. 1851. te¬ danja šestrazredna gimnazija povišana v osemraz- redno. In ker tudi frekvenca gimnazije ni na taki vi¬ šini, da bi opravičevala obstoj višje gimnazije za po¬ trebe ne samo teološkega, ampak tudi drugih pokli¬ cev, ministrstvo nikakor ne more pristati na predlog deželne vlade in na najvišjem mestu izposlovati za štiri višje razrede z občutnimi stroški zvezano siste¬ mizacijo državnih učnih mest; »zato ne preostaja drugega, kakor omenjeno višjo gimnazijo s početkom šol. 1. 1863./4. reducirati na nižjo s štirimi razredi in ji tako vsaj s tako ureditvijo, za katero je po pred¬ loženih podatkih po številu in sposobnosti dovolj učnih moči in zadostujejo tudi učila, omogočiti miren razvoj.« 3 Preden pa je bil ta dekret uradno sporočen provin- cijalu, ravnateljstvu in novomeškemu županstvu, se je že v Ljubljani in v Novem mestu vedelo zanj in zdaj je bila na provincijalu vrsta, da ta nepričakovani odgovor na svojo nepremišljeno vlogo ublaži vsaj toliko, da se odloži njega izvršitev. 22. septembra, ko je p. Salezij Volčič pritiskal kljuke v deželni hiši in prosil, naj vsaj zaradi bližnjega pričetka šolsk. leta odlože ukinitev višjih razredov do prihodnje jeseni, sta po istem poslu prišla v Ljubljano tudi novomeški župan vit. Fichtenau in prošt Jernej Arko. Prošnji je deželna vlada, sklicevaje se na naknadno odobrenje ministrstva, ugodila tem rajši, ker je imela sedaj v rokah usodni Damoklejev meč in je z njim lahko pri¬ tisnila na provincijala, da morda le kje najde učne moči, obenem pa krotila tudi puntarske njegove pro¬ fesorje: 23. septembra je sporočila uradno odlok o ukinitvi ravnateljstvu in mestnemu županstvu z do¬ stavkom, da stopa v veljavo s prihodnjim šolskim letom. 1 Slov. Glasnik 1862, 307. 2 Slov. Glasnik 1863, 271. 3 Gimn. arh. n. n. m. Sedaj je začelo vreti tudi v Novem mestu. Levstikov »Naprej« z dne 25. IX. pravi v svojem dopisu iz Novega mesta: »Mnogo se je govorilo, da ne bode v Novem mestu več zgornje gimnazije, ali 1863/64. leto gotovo še ostane. Slišimo, da so tudi zared tega bili 22. dan t. m. prišli novomeški gospodje v Ljubljano k cesarskemu namestniku baronu Schloissniggu.« 4 26. septembra pa je tožil dopisnik »Novic«, da je »nenadoma počil glas, da štirje razredi više naše gimnazije imajo nehati že to leto, ker neki je g. provincijal č. frančiškanskega reda ali po svoji lastni sprevidnosti ali po mislih kakega drugega go¬ spoda vidil zadrego, da bi vsaj za poslednja dva raz¬ reda utegnilo primanjkovati učenikov za celo gimna¬ zijo. Ker se je naša gimnazija tako hvale vredno ob¬ našala in ker gimnazija v Novomestu ni le dolenskim starišem za svoje otroke velika polajšava, da jih lože skozi šole spravijo, pa tudi mestu samemu nekolikšna materijalna podpora;« 5 je ta glas »po vsem Dolen¬ skem veliko nevoljo izbudil«, 8 v Novem mestu pa menda cel vihar. Vsem so bili še v živem spominu žolčljivi članki dopisnika A. R. v Laib. Ztg., kjer je »v svoji nepremišljeni škodoželjnosti že naprej k tej žalostni novici ploskal«, zdaj pa so kar s prstom ka¬ zali nanj in menda kar padli po njem in krogu nje¬ govih pristašev, »ki so si stavili za nepremakljivo nalogo, vsaj v glavnih potezah prilagoditi Novo mesto novim časovnim prilikam«. Zakaj 6. oktobra se zopet oglaša v svojem časopisu in toži, da »firma A. R.« še ni doživela takih dni, kot so bili oni, ko je po mestu brzela novica o ukinitvi višje gimnazije. Konservativ¬ nost Novega mesta da je tako zakoreninjena in stoji na tako skalnotrdni osnovi, da je niti duhovi revolu¬ cije niti zakoni ustave ne premaknejo. Zakonite var¬ nosti da sploh ni več in pravi, da so v zadnjem času doživeli že nekaj grobih kršitev njihove Habeas-cor- pus akte, da pa zaenkrat zaradi udeleženih gospodov molče, dalje pa da ne bodo več! 7 Vendar kasneje ni zaslediti več kakih tozadevnih dopisov, vsa stvar pa jim je vendar presedala toliko, da je »firma A. R.« o gimnaziji najrajši — molčala. Medtem pa se je na vso zadevo usedel občinski odbor, ki je v svojem gnezdu imel že par težkih pro¬ blemov: jubilejne svečanosti v 1. 1865. in z njimi zve¬ zana dobrodelna loterija in — deputacija na Dunaj. Iz skopo ohranjenih zapisnikov občinskih sej je raz¬ vidno, da je župan naprosil deželnozborskega po¬ slanca — Novomeščana dr. Skedla, naj izdela prošnjo za nadaljnji obstoj višje gimnazije, kar je ta tudi storil, mestni odbor pa to prošnjo na seji 14. oktobra odobril in sestavljalcu za »njegovo pridnost, trud pri iskanju potrebnih podatkov in dragoceno izgubo časa« »z ozirom na skromna sredstva mestne občine« podelil remuneracijo — 25 fl. Naslednji dan — 15. okt. — pa je župan dobil odgovor naučnega mini¬ strstva na svojo vlogo z dne 22. septembra, v katerem ministrstvo ponovno potrjuje ukinitev višje gimnazije 4 Naprej 1863, 309. 8 Novice 1863, 316. 8 Novice 1863, 340. 7 Gaib.Ztg. 1863, 913. 60 KRONIKA z že znano motivacijo in izjavlja, da na vzpostavitev celotne gimnazije ni misliti toliko časa, dokler ne bo trdno dokazano, da obstoje vsi pogoji, ki so za višjo gimnazijo potrebni. Ker je bilo torej ministrstvo trdno odločeno, da ne žrtvuje niti vinarja iz državne blagajne, ni kazalo drugega, kot da je provincijal skušal sam ovreči svojo vlogo nesrečnega spomina, in tako dopisnik »Novic« ve že 26. sept. povedati, da so »slišali, da je red č. frančiškanov dobil poslednje leto nove moči za šol¬ stvo«. Občinski odbor se je s tem vprašanjem po¬ novno bavil na seji 10. decembra, kjer je navzoči glavar J. Ekel sporočil živ interes ces. namestnika bar. Schloissnigga za novomeško gimnazijo, nadalje pa je odbor razpravljal o vlogi številnih občanov z dne 22. novembra, ki so zahtevali, naj se gimnazijsko vprašanje poveže z drugimi željami, ki jih hoče mesto po posebni deputaciji sporočiti na najvišjem mestu, in na ta način čim preje doseže ugodna rešitev, kar je zagovarjal tudi obč. odbornik Franc Viktor Langer pl. Podgoro; zatem je prošt Arko prebral osnutek že druge prošnje na ministrstvo za reaktiviranje gimna¬ zije, ki ga je odbor z malimi izpremembami sprejel in sklenil po uradni poti poslati na Dunaj. Največ pa so Novomeščani v tem času pričakovali uspehov od že davno predlagane in s toliko samo- ljubnostjo zahtevane deputacije k cesarju na Dunaj. Ali na vprašanje F. V. Langerja grofu Antonu Aleks. Auerspergu, ali bi kazalo, da pride deputacija še v zimskem zasedanju parlamenta na Dunaj, je la to odločno odsvetoval, kar je vzel obč. odbor 4. januarja s hvaležnostjo na znanje in preložil deputacijo na ugodnejši čas. Seveda takega časa kasneje nikdar bilo ni. Pl. Langer ju pa je bilo naročeno, naj pri pri¬ hodnjem deželnozborskem zasedanju na novomeške zadeve, posebej gimnazijo, ponovno opozori grofa A. A. Auersperga. Kako se je dalje razvijalo gimnazijsko vprašanje v občinskem odboru, o tem manjkajo v mestnem arhivu potrebni dokumenti. Vsestranskim intervencijam pa in ponovnemu zatrdilu p. provincijala, da je dovolj učnih moči na razpolago — morda je tudi škofijski ordinarijat naenkrat odkril potrebo novomeške gim¬ nazije za obstoj semenišča, o tem bi vedel povedati morda kaj škofijski arhiv — je uspelo, da je mini¬ strstvo z aktom št. 1455/C. U. z dne 24. febr. 1864 sistiralo odlok o ukinitvi in zopet dovolilo osemraz- redno gimnazijo, toda s ponovno podkrepljenim po¬ gojem, da študijskemu fondu s tem ne narasejo stroški, in s posebnim naročilom p. provincijalu, da strogo pazi, da bo imela gimnazija vedno dovolj stro¬ kovno usposobljenih moči. Tako je bilo rešeno to gimnazijsko vprašanje »zum Aerger prajudicioser Tonangeber, die das Quantum der Kenntnisse nur nach dem Gehalte und eitlen Welttone in ihrer Blindheit taxiren«, 8 v radost Novo- meščanov in korist Dolenjske. CELJSKO MUZEJSKO VPRAŠANJE V PRETEKLOSTI IN SEDANJOSTI 3. OROŽEN Ena izmed najvažnejših kulturnih zadev celjskega mesta je vprašanje njegovega muzeja. V resnici je muzej star že preko 50 let, ali pravda, ki se je razvila že ob njega rojstvu, še danes ni rešena: niso še podani vsi pogoji, ki bi mu omogočali pravilno in napredujoče delovanje. Postanek celjskega muzeja je v zvezi z bogatimi arheološkimi najdbami, ki so jih dala celjska tla. Te najdbe so večinoma rimske. Ker je novo mesto zgrajeno prav na istem ozemlju, na katerem se je nahajala rimska Celeia, zato je umevno, da so radi čestih prekopavanj spomeniki prihajali na dan zelo zgodaj: že srednjeveški zgodovinarji vedo zanje. Izza početka novega veka pa se posveča spomenikom že večja skrb: meščani jih vzidavajo v hiše, cerkve in v obzidje. Tako so se mnogi izmed njih očuvali. (I. Orožen, Zgodovina Celja, I. del.) Začetkom 19. stoletja se je to zanimanje še okre¬ pilo. Gimnazijski profesor Zupančič, Slomškov uči¬ telj, je preiskaval staro celjsko zgodovino, iskal in popisoval spomenike ter napravljal znanstvena poto¬ vanja v bližnje in daljne kraje (v Sevnico, v Solčavo). Ali pravo poglobitev dela je izvedel arheolog in pesnik Gabriel Seidl, ki ga je enajstletno plodno arheološko prizadevanje v celjskem mestu usposobilo, da je mogel pozneje sprejeti mesto kustosa na dunajskem novčnem in antičnem kabinetu (sedanjem narodnem muzeju). V njegovem času se je odkrila obsežna rimska kanalizacija, ki so ji prvič prišli na sled v devetdesetih letih 18. stoletja. Velepomembna je tudi najdba kipa »noriškega vojaka«, ki velja za najzna¬ čilnejši spomenik rimsko-barbarske umetnosti. Sredi 19. stoletja je Seidl Še deloval, ali pridružili so se mu še drugi. Najzasluženejši med njimi je bil tedanji celjski kaplan Ignacij Orožen. Pridružujejo se mu Knabl, Kenner in Arneth, ki sicer niso delo¬ vali na licu mesta, ali so odkritja literarno vestno zasledovali. Najznamenitejša najdba te dobe so šte¬ vilni prokuratorski in drugi vojaški spomeniki, ki so bili v petdesetih in šestdesetih letih izkopani v sever¬ nem delu mesta na domnevanem foru ob Kralja Petra cesti. Takrat je bil v Celju opat Matija Vodušek, mož, ki si je tudi kot šolnik pridobil mnogo zaslug ter je v književni zgodovini znan kot Slomškov so- KRONIKA 61 trudnik. Matija Vodušek je dovolil, da so izkopane kamne postavili med gotskimi podporniki ob vzhodni steni župne cerkve ter jih zavarovali z omrežjem, že prej je bil prišel k južni strani kora tudi »noriški vojak«. Tako je tu ob župni cerkvi nastal prvi celjski lapidarij, prvi celjski arheološki muzej. Ali tako ni moglo dolgo ostati. Spomeniki tu vendar niso bili zavarovani pred vremenskimi neprilikami, vrhu tega jih je še vedno bilo mnogo raztresenih po mestu in spričo živahne gradbene delavnosti je bilo pričakovati še novih najdb. Potreba po pravem mu¬ zeju je bila jasna. V Celju je bilo v sedemdesetih letih mnogo ljudi, ki so bili voljni vzeti stvar v roke ter tudi sposobni za delo. Najodličnejši med njimi je bil rudarski svetnik Emanuel Riedl, ki se je rodil v Pragi ter ga je služba zanesla v naše mesto, kjer si je tudi našel življenjsko družico, vdovo po zadnjem Jeretini, tiskarju. Po iniciativi Riedlovi se je v Celju ustanovilo Muzejsko društvo, ki je v letu 1881. pri¬ pravilo vse potrebno, da se je mogel v mestu ustano¬ viti muzej. * Prostor za celjski muzej so našli v poslopju nek¬ danje normalke in učiteljišča poleg župne cerkve. Leta 1882. so ga odprli. Na dvorišču so pod skromno streho in ob steni sosednje hiše razvrstili kamenite spomenike, to je bil lapidarij, v drugem nadstropju so pa jeli polniti z muzejskimi predmeti veliko in dolgo sobo. Muzej je bil v resnici ustanovljen v ta namen, da bi se zbirali v njem arheološki predmeti in pa spo¬ mini na dobo Celjskih grofov. Duša vsemu delu je bil Riedl sam. Kot arheolog samouk je vodil izkopavanja in delal načrte. Razširil je pa svoje delo tudi na izvenceljske kraje, tako da je muzej dobil značaj nekakega pokrajinskega arheo¬ loškega muzeja. Druge svoje naloge, nabiranja spo¬ minov na grofe Celjane, pa muzej ni mogel rešiti: spomini nanje so bili, vsaj v Celju, tako rekoč popol¬ noma uničeni. Stal je poleg dolenjega gradu pač še stari grad nad mestom. Ali stari celjski grad je bil takrat v slabem stanju. Propadal je in bati se 'je bilo, da se popolnoma po¬ ruši. Bil je v lasti štajerskih deželnih stanov in celjsko Muzejsko društvo je prevzelo skrb zanj. Takoj za prvih let svojega obstoja je dalo (z javno podporo) vsaj za silo popraviti dolgo obzidje in glavno poslopje, stoječe na strmi skali nad Savinjo. Dr. Glantschnigg je poskrbel za napravo železnih vrat pri glavnem vhodu. Društvo samo pa se je vrhu tega lotilo težke naloge, da restavrira Friderikov stolp in napravi iz njega razgledno točko. To delo je bilo opravljeno leta 1890. Stolp je dobil v višini stranski vhod, zgradili so mu stopnice in popravili vence, niso pa uredili voglov, iz katerih je bilo rezano kamenje potrgano že v začetku stoletja. Ta namera Muzejskega društva do danes ni izvršena. Pod Riedlovim vodstvom si je pridobil muzej sta¬ rejši mestni arhiv in poleg drugih listin (privatnih, obrtnih in teharskih) precej listin nekdanjega okrož¬ nega urada. Tedaj je bil tudi položen temelj po¬ membni zbirki antičnih, srednjeveških in novejših novcev. Riedlova posebna zasluga je tudi, da je dobil muzej tudi svoj prirodopisni oddelek, v katerem je znan¬ stveno pomembna mineraloška in geološka zbirka, ki je žal danes zanemarjena. V tej zbirki je mnogo rast¬ linskih in ribjih odtiskov ter petrefaktov iz trbovelj¬ skega premogovnega okrožja ter soteških plasti. Riedlu pa ni uspelo, da bi bil pridobil muzeju nove, primernejše prostore. Mestna hranilnica, ki si je leta 1887. pred kolodvorom zgradila novo palačo, mu je to obljubila, ali svoje besede ni držala. NoriCki vojak 62 KRONIKA Rimska maska Acheloos, božanstvo divjih Riedlovo plodonosno delo je trajalo do srede devet¬ desetih let. Centralna komisija za ohranitev in študij umetniških in historičnih spomenikov ga je v pri¬ znanje velikih zaslug imenovala za konservatorja. Kot tak je še nekaj časa ostal v Celju, naposled se je pa preselil v Leoben na Gornjem štajerskem, kjer jc preživel svoja stara leta. Za Riedlom so prevzeli delo v društvu in muzeju skoraj izključno gimnazijski profesorji. Država je gledala na to, da je bil med njimi vedno kak arheolog, in muzejskemu kustosu je celo zmanjšala učno ob¬ veznost. Predsedstvo društva je prevzel Oton Eichler, ki ga je obdržal v svojih rokah dobrih dvajset let, kot kustosi so pa fungirali Novotny, Schon in Potoč¬ nik, ki so tudi publicistično izveščali svet o novih najdbah. Novotny in Schon sta zlasti zaslužna radi svojega znanstvenega izkoriščanja najdb, Potočnik pa se je predvsem trudil z notranjo ureditvijo zbirk. Proti koncu predvojne dobe se je pričelo tudi delo profesorja Lorgerja, znanega po svojih izkopavanjih v Šmarju pri Jelšah, na Ločici pri Sv. Petru v Savinj¬ ski dolini in na Sevcih (Rožnem griču) tik Celja (nad teharsko cesto). Perioda gimnazijskih profesorjev je arheološki del muzeja znatno povečala, pridobila mu je pa tudi precej drugih predmetov (zgodovinsko-obrtnih ter narodopisnih). Izredno veliko zaslug si je pa pri¬ dobila za smotrno nadaljevanje restavracijskih del na starem gradu, tej največji razvalini na ozemlju vseh vzhodnih Alp. Delo se je vršilo v sporazumu s Centralno komisijo za ohranitev in študij umet¬ niških in historičnih spomenikov po načelu: Izvrše naj se tista dela, ki so potrebna, da se zabrani na¬ daljnje propadanje, in sicer tako, da staro zidovje organično dopolnjujejo. Samo leta 1906., ko je bilo delo naj intenzivnejše, je porabilo društvo za stari grad okrog 6000 predvojnih kron. Denar je dobilo v prvi vrsti od občine, od mestne hranilnice, od Cen¬ tralne komisije, od države in dežele. Tehnično delo se je vršilo pod vodstvom mestnega inženirja Ludo- vika Wesselyja. Poleg gradu si je društvo kupilo hišico, v kateri je dotlej bival čuvaj, ter je na njenem mestu zgradilo večjo stavbo, za katero je dobilo gostilniško konce¬ sijo; nakupilo je še nekaj Zabukovškovih zemljišč, tako da je imelo poleg gradu lepo posestvo. Profesor Novotny je leta 1906. izvršitvi teh načrtov sicer na¬ sprotoval, češ, da bi se z njimi znanstveno društvo ne smelo baviti, ali ni uspel. Društvo so pri tem deloma vodili tudi nacionalno-napadalni interesi v slovenski okoliški občini. Svetovna vojna je bila za celjski muzej velik uda¬ rec. Muzejsko dvorano so deloma uporabili za pouk gimnazijcev, in omare ter predmete so spravili na kup v drugem delu dvorane. Naposled je trpel tudi lapi¬ darij. Lastnik sosedne hiše je zahteval odstranitev na njegovo steno naslonjenih spomenikov. Nagrmadili so jih na sredi dvorišča. Ko je bila vojna končana in je nastopila doba novega dela, je bil v muzeju kaos in nered. Tega dela se stara uprava že ni več lotila. Nemški gimnazijski profesorji so odšli v prvih mesecih po prevratu: v aprilu 1919. je zapustil Celje Eichler in za njim Potočnik. Na Eichlerjevo mesto je bil iz¬ voljen za društvenega predsednika ing. Daniel Ra- kusch. Novi odbor je še mislil na ustanovitev vojnega muzeja, toda do tega ni prišlo. Pač pa je prodal posestvo pri starem gradu. Dne 23. aprila 1919. je mestni sosvet poveril nadzorstvo nad zbirkami pro¬ fesorju Francu Mravljaku, ki jc obvestil ing. Ra- kuscha, da hoče nabirati za društvo nove člane. Marca 1922. mu je osebno sporočil, da je z nabira¬ njem gotov in da se bo v hotelu Balkanu vršil občni zbor. Nemški odbor je odstopil in v zgodovini celj¬ skega muzeja je nastala nova doba. Na občnem zboru v »Balkanu« je bil 28. marca 1922 izvoljen za predsednika dotedanji kurator profesor Mravljak. Ostal je na tem mestu do maja 1925., ko mu je bil za naslednika izvoljen profesor Janko Orožen. Vso Mravljakovo dobo je izpolnjevalo vprašanje novih prostorov, ki so bili predpogoj za novo ureditev zbirk, pri čemer se je mislilo na dr. Mantuanija in univ. prof. dr. Valterja Schmida. Obljubljeni so bili prostori v Mestni hranilnici, pri čemer naj bi se za lapidarij napravilo mesto na dvorišču. Ali iz tega ni bilo nič. Merodajni krogi za muzej niso pokazali posebnega zanimanja. Samo na dvorišču starega mu¬ zejskega poslopja je mestna občina zgradila streho za predmete, ki so bili pod kapom. Novi predsednik Orožen ni imel drugega izhoda, kakor da se je sam lotil urejevanja zbirk, žrtvoval je velike počitnice leta 1925. in še nekaj mesecev. Lapi¬ darij se je radi napisov, ki so že bili večinoma lite¬ rarno obdelani, dal lepo urediti, večje težave so pa bile v muzeju samem, kajti zapiski so deloma manj¬ kali, deloma pa so bili nepopolni. Mineraloško-geo- loška zbirka je pa sploh morala ostati neurejena. Izza tistega časa je muzej pridobil ta in oni pred¬ met, na sistematično izpopolnjevanje zbirk pa ni bilo mogoče misliti, ker ni bilo pogojev za to. Vendar si je muzej pridobil veliko zbirko orožja (daroval jo je upokojeni general Schobinger, čegar žena izhaja iz starega celjskega steklarskega rodu Novakov — iz pietete do rodnega mesta svoje žene in iz hvalež¬ nosti, ker mu je jugoslovansko Celje vedno bilo na- KRONIKA 63 klonjeno), ki pa je morala ostati v zaboju, čeprav bi sama lahko napolnila svojo sobo. Za znanost in mesto velikega pomena je bogata zbirka, ki so jo rodila izkopavanja profesorja Srečka Brodarja v Po¬ točki zijalki na Olševi. Izza leta 1929. se je teh pred¬ metov nabralo toliko, da bi sami zahtevali samosto¬ jen muzejski oddelek. Zdaj pa ne morejo biti niti izstavljeni niti v muzejskih prostorih shranjeni. Iz tega kratkega zgodovinskega pregleda izhajajo neki zaključki glede na važnost in rešitev celjskega muzejskega vprašanja. Muzej bi moral biti vzorno zrcalo preteklosti in sedanjosti kakega kraja, hkrati pa bi moral biti zavod, ki bi zbiral in nudil znanstveniku gradivo za študiranje preteklega in sedanjega narodnega živ¬ ljenja. Celje je bilo vedno središče obsežnega uprav¬ nega ozemlja, zato bi se moralo delovanje celjskega muzeja raztezati na vse njegovo historično in tudi sedanje področje: segati bi moralo od slemena Sa¬ vinjskih Alp pa tja do Sotle, od Save pa vsaj do črte, ki ji je v središču Konjiška gora. Celjski muzej bi moral biti torej samostalna in dobro fundirana ustanova. V tem pogledu so dandanes potrebe mnogo večje, nego so bile v avstrijskih časih. Radi svojega nemškega značaja je bil tedaj celjski muzej nekako izoliran v ozkih mejah mestnega pod¬ ročja. Danes tega ni več in z napredujočo okoliško občino se bo mesto kmalu strnilo v aglomeracijo (če ne že v celotni samoupravni organizem), ki bo štela do 20.000 ljudi. Celjski mestni muzej bi moral dobiti samostojno vodstvo, njega ureditvi in pravilnem funkcioniranju bi se moral posvetiti mož, ki ga pri tem ne bi ovirale poklicne skrbi. V primeri z Mariborom in drugimi (recimo: češkimi) mesti bi to ne bilo mnogo. Saj vzdržuje Maribor svojemu namenu izborno služečo študijsko knjižnico z ravnateljem in osebjem in vrhu tega še znanstvenika arhivarja, ki se izdatno posveča tudi muzejskemu delu. Celjski muzej kot znanstvena ustanova bi moral biti hkrati troje: muzej (v ožjem smislu besede), arhiv in znanstvena knjižnica. Kot muzej bi se ne smel omejevati samo na arheo¬ logijo. ampak bi moral obseči vse zgodovinske dobe do neposredne sedanjosti. Zlasti bi moral zbirati take predmete, ki nam pojasnjujejo življenje Slovencev na gori označenem ozemlju. Druge narodnosti pri- .hajajo v poštev, v kolikor so to življenje pospeševale ali ovirale. Tudi priroda bi se ne smela zanemarjati, ali prirodopisni predmeti bi morali biti omejeni predvsem na pravo muzejsko področje. Dani so pa vsi pogoji zato, da bi celjski muzej postal jugoslo¬ vanski centrum za predmete iz paleolitske in neolitske dobe. Kot arhiv bi moral celjski muzej zbrati vse arhiv¬ sko gradivo svojega ožjega (mestnega) in pokrajin¬ skega področja. Tu poudarjam samo, da bi bilo pa¬ metno pridobiti si za muzejski arhiv vse arhivsko gradivo raznih društev do svetovne vojne. Smatram, da je predvojna doba že popolnoma zrela za zgodo¬ vinski študij, ki pa je brez arhivskega dela nemogoč! V muzejski arhiv spadajo vsaj tudi vsi časopisi, ki so se kdaj tiskali v Celju, razume se, v kolikor jih je še moči dobiti. Celjski tiski, od najstarejšega do naj¬ novejšega, pa bi tvorili prehod k muzejski knjižnici. Znanstvena muzejska knjižnica bi morala obsegati najprej dela, ki se tičejo muzejskega in arhivskega po¬ slovanja. Nadalje bi pa morala nuditi vso literaturo, ki se nanaša na Celje in na gori označeno pokra¬ jino. Kaj je bolj prirodnega kakor to, da iščemo in najdemo literaturo o sebi doma. Vsekakor bi pa mo¬ rala obsegati tudi vsa pomembna dela, obravnavajoča naše ožje in širše sedanje ter pretekio življenje. Se to bi želel, da ne bi niti na Slovane pozabila. Kdor danes išče literature o Slovanih in slovanskih vpra¬ šanjih v naših javnih knjižnicah, odhaja navadno praznih rok. Celju bi se tu nudila razmeroma cenena prilika, da postane slovansko kulturno središče na jugoslovanskem zapadu. Pograbi naj jo! Torej celjski muzej naj bo znanstveni zavod mesta, ki se zaveda svojega pomena in se hoče kulturno afirmirati. Ali prvi predpogoj za vse to so novi in dovolj ve¬ liki prostori. V sedanjih ni mogoče dihati, kamoli na¬ predovati. Kdor pa ne napreduje, nazaduje. Glede prostorov se mora reči: vse ali nič. Brez njih mora propasti i to, kar imamo, na veliko sramoto mesta, ki je ipak že pokazalo, da mu je za kulturno delo: re¬ stavriralo je stropno sliko v grofiji, prevzelo je nase posest in skrb za ohranitev starega gradu itd. V sedanjem poslopju bi se komaj našla možnost dovolj pripravnih prostorov, tudi ako bi se izselila Glasbena Matica. Ako bi se pa mesto vendarle odlo¬ čilo za to rešitev, bi moralo zelo mnogo žrtvovati za obnovo hiše, ki bi prav vsa morala biti namenjena za muzej. Zlasti težka bi bila namestitev lapidarija. Druga rešitev, morda najbolj idealna, bi bila v stari grofiji, poslopju, ki je itak mestno. Tudi tu bi bilo treba nekaj žrtvovati, ali na razpolago bi šele bila, ko bi se iz nje izselilo okrožno sodišče. Tretja rešitev bi bila v prireditvi stare gimnazije v muzejske namene. Treba bi jo bilo resno upoštevati. četrta rešitev bi bila najbrž zelo problematična. Mesto naj bi odkupilo od države kresijo, poslopje, ki bi ga bilo radi zgodovine in sloga škoda podreti, ter naj bi jo prenovilo. Vsekakor bi pa to veljalo zelo mnogo. Peta rešitev bi bila v novem poslopju. Sicer bi se težko dalo zahtevati, da ga mesto zgradi samo za mu¬ zej, ali kadar bi bilo aktualno vprašanje zgraditve kakega šolskega poslopja, bi se lahko mislilo tudi na muzejske potrebe. Za sedaj je menda že aktualno vprašanje zgraditve poslopja za trgovsko šolo. Naj bo že način ta ali oni, za muzej mesto mora poskrbeti, ako noče, da bi s prstom kazali nanj: Ne briga se za najvišje potrebe kulture, brskanje po arhivih in skrb za znanstveno delo prepušča neor¬ ganiziranim silam posameznikov, ki jih sicer tare sto križev in težav. Prepričan sem, da mestna občina ne bo pozabila na svojo nalogo in na svoj ponos: da bo svojo kul¬ turno dolžnost častno in v polni meri izpolnila! 64 K R O K I K A P KOPALIŠČE NA MARIBORSKEM OTOKU SANITETNI V I Š 3 I SVETNIK DR. LUD. NOVAK Potreba po modernem kopališču v Mariboru je po¬ stajala v povojni dobi vedno nujnejša, ker staro drav¬ sko kopališče ni niti zadoščalo potrebam maribor¬ skega prebivalstva, še manj pa ustrezalo sodobnim hi¬ gienskim zahtevam. Ko so se zaradi razširjenja mesta proti Kamnici napeljali nad kopališčem v Dravo od¬ točni kanali, je postala uporaba starega kopališča ne¬ mogoča. Zaradi tega je morala mestna občina iz zdrav¬ stvenih razlogov prepovedati kopanje v tem kopališču tako, da smo imeli ob Dravi le solnčne in pršne kopeli. Da temu odpomore, je mariborski občinski svet pod načelstvom župana Al. Juvana in podžupana Fr. Li- polda v svoji seji dne 10. februarja 1927 načelno skle¬ nil, da zgradi Maribor novo kopališče. Veliko je bilo predlogov, kje naj se postavi kopališče, da bi ustre¬ zalo vsem modernim zahtevam. Končno je obveljal predlog, da kupi mestna občina Mariborski otok in postavi tam moderno, sodobnosti ustrezajoče ko¬ pališče. Na podlagi nagrajenih osnutkov je izdelal končni načrt mestni gradbeni urad. V higienskem oziru ni najti primernejšega in boljšega mesta, ki bi nudilo vse možnosti za telesno kulturo, telovadbo, šport in naposled tudi za zabavo. Zgraditev kopališča, katerega so odprli 15. junija 1930, je največje delo, kar jih je izvršil povojni Maribor. Kopališče leži v bližini mesta, s katerim je zvezano po redni avtobusni progi, na sredi otoka, sredi vedno sveže, tekoče vode, sredi gozdov (prim. sliko!) in sve¬ žega gorskega zraka, v zeleni pokrajini, obrobljeni po Pohorju, Kobanskem in Slovenskih goricah. Mariborski otok leži približno 2 in ‘A km zahodno od Maribora v strugi Drave in spada politično v ob¬ čino Kamnico. Odlikuje se po bujni in svojevrstni Pogled na kopaliSčne naprave od juga flori ter pestri favni. Floro predstavlja mešan gozd z bukvami, belimi topoli, gabri, smrekami, bori in hra¬ sti; drugače pa vplivajo na floro semena, katera na¬ plavlja Drava s koroških gora. Za favno so značilni ptiči taščica, penica, pastiričica in celo slavček; v ostalem pa popolno pomanjkanje kač. To je bilo naj¬ brž povod za pravljice o kačji kraljici, ki je vladala na otoku trumam kač, in o limbuškem princu. Gradbeno vodstvo kopaliških del je bilo v rokah inž. J. Barana. Betonska, zemeljska in zidarska dela je izvršila tvrdka inž. Jclenec in Šlajmer, električno napravo mestno elektriško podjetje pod vodstvom rav¬ natelja Jul. Uršiča, vodovodno inštalacijo pa mestni vodovod pod vodstvom vodovodnega mojstra J. Gzer- n .vja. V kopališču razločujemo pet delov: 1. Naprave za vodne in solnčne kopeli (prim. sliko!), 2. visoke zgradbe (kabine in restavracija — prim. sliko!), 3. na¬ prave za čiščenje vode (čistilnica in filter), 4. igrišča in 5. park (zračne kopeli). Središče kopališča tvorijo trije bazeni. Največji (1500 m*) za plavače in športne prireditve je širok 30 m in dolg 50 m. Najmanjša globina znaša 1.50 m, naj večja pod skakalnim stolpom pa 4.50 m. Pri bazenu je 8 štartnih kamnov. Okoli vsega bazena je polica v globočini 1.30 m, da more plavač pri kraju obstati. Bazen za neplavače meri 500 m 2 , ima globo¬ čino od 0.80 m do 1.50 m; od globočine 1.30 m ima istotako ob steni police. Bazen za otroke meri 250 m 2 , globočina vode pa znaša od 0.15 m do 0.50 m. Skakalni stolp omogoča skoke v vodo z višine 3, 5 in 10 m. Okoli bazenov je betonski tlak v širini 10 m in v površini približno 4000 m-’. Dostop k bazenom je mo¬ goč samo preko čistilnih korit z vodo, katerih je 5. Pri vsakem je tudi prha. Voda v teh koritih je ločena od bazenov in odteka v Dravo. Solnčna kopel je nameščena med bazeni in južnim rokavom Drave. Za solnčenje samo pa so na razpo¬ lago prostori na vzhodni polovici otoka. Poslopje s kabinami in restavracijo je enonad¬ stropno. V srednjem delu so restavracijski prostori, levo in desno od njih pa kabine. V obeh traktih je 120 kabin in 598 omaric. Dnevna kapaciteta zmore do 4000 oseb. V kabinskem poslopju sta tudi dve sobi za prvo pomoč s potrebnim inštrumentarijem, obveznim materialom, desinfekcijskimi sredstvi in medikamenti. V dnevih, ko je frekvenca kopališča večja, predvsem ob nedeljah in praznikih, vršita redno ambulančno službo dva člana reševalne postaje. Dolnltta tiskarna, d. d. v Ljubljani CELJE: STROP V STARI GROFIJI (srednja slika, začetek XVII. stol.) KRONIKA 65 Maribor z Mariborskim otokom v ospredju Pri vhodu v oba kabinska trakta so v posebnem prostoru čistilne prhe. Vsaka je separirana ter za ko¬ palce brezplačno na razpolago; namenjena je kopal¬ cem, ki pridejo v kopališče, od dela umazani in potni. Restavracijski prostori med obema traktoma so do¬ stopni po posebnem stopnišču, ter imajo tudi oddelek za nekopalce in gledalce. Od tribune, ki se dviga am- fiteatralično, je krasen pogled na celotno kopališče s Pohorjem v ozadju. Nad tem srednjim zidanim de¬ lom poslopja je na strehi železobetonski rezervoar z vsebino 72 m 3 in s površino 36 m 2 . Ostali del strehe v izmeri 1200 m 2 pa je krit s pločevino, ki služi za ogrevanje vode. Ker je Drava kalna in mrzla, jo je treba čistiti in ogrevati. Za zajemanje vode služi tako zvani čistilnik s površino 300 m 2 v jugozapadnem kotu kopališča z dnom 60 cm pod najnižjo gladino Drave, s katero je čistilnik zvezan po odprtem kanalu. Ker leži voda v čistilniku mirno, pade večina nečistobe na tla. Od tod se črpa očiščena voda v bližnji filter, k črpalkam pa teče samo zgornja, nekoliko segreta in očiščena plast vode. Filter s površino 256 m 2 ima nalogo, da zadrži tudi tiste primesi vode, ki v čistilniku ne sedimenti- rajo. Izpostavljen je solncu, da se voda v njem zopet malo segreje. Regulacija filtra pa se mora radi ne- popolnoma enakomernih peščenih plasti izvršiti med obratom. Voda stoji v filtru 1.50 m nad površino peska, skozi katerega teče; tako filtrirana voda pride v bazene na dva načina. Večje množine, pri menjavi vode v bazenih, se črpajo direktno v bazene, manjše pa v rezervoar na strehi kopaliških poslopij, kjer sc segrevajo. Seveda je to segrevanje odvisno od sonca in zračne temperature. S pločevinaste strehe nad ka¬ binami in tribuno pa teče voda po ceveh k prham in kolikor jo je odveč, v bazene. Voda na strehi kabin opravlja še postransko, a nič manj važno službo. Plast vode hladi pod njim nameščene kabine tako, da so te vedno enakomerno prijetno hladne. V bližini kopališča so urejeni različni športni pro¬ stori in igrišča za otroke, kjer mladina telovadi, se vežba in trenira. Za tekače je urejena lepa pešpot ob vzhodni polovici otoka. Plavalni mojster, ki je stalno navzoč, nadzoruje kopalce, posebno plavače, in je takoj pri roki, če kdo omaga. Voda v bazenih se različno menjava. Popolnoma se izmenja v plavalnem bazenu tedensko enkrat, v ba¬ zenu za neplavače tedensko dvakrat, v otroškem ba¬ zenu dnevno enkrat do dvakrat. Temperatura vode v bazenih znaša 18°—24“ C. Visoki izdatki za kopališke naprave na Maribor¬ skem otoku bodo kriti predvsem z zboljšanjem zdrav¬ stvenega stanja prebivalcev Maribora. Vedno bolj se omogoča tudi manj premožnim in oddiha potrebnim vesdansko bivanje na otoku. Ker je voda razmeroma topla, dopušča tudi kopanje v zgodnjih jutrnjih in poznih večernih urah, kar je posebno priporočljivo, ker vsebuje zrak pred in po solnčnem vzhodu, ozi¬ roma zahodu največ ultravioletnih žarkov. Kopališče na Mariborskem otoku je za podravsko prestolico in njeno okolico največja in najpomemb¬ nejša zdravstvena in tujsko-prometna pridobitev v mariborski zgodovini. Reprezentančni prirodni park sredi Drave je prišel s kopališčem do svoje popolne veljave. In z novimi kopališkimi napravami je bil odkrit javnosti poprej neznani biser v podravski pokrajini, Mariborski otok. Poslopje s kabinami in restavracijo Kopališki bazen na Mariborskem otoku 5 66 KRONIKA RAZVOJ ŠTEVILA PREBIVALSTVA LJUBLJANE IN BIVŠE VOJVODINE KRANJSKE LOJZE P I P P Podatki o številu prebivalcev stare Ljubljane in bivše vojvodine Kranjske so ohranjeni v nekaterih izvirnih listinah in spisih, razen tega nam pa o tem pripovedujejo zgodovinarji, kronisti, potopisci in av¬ torji številnih del iz področja zemljepisa. V novejšem času pa nudijo tovrstne podatke številna dela uradne statistike. Razvoj števila prebivalstva našega mesta in bivše vojvodine, posebno pa razvoj razmerja med številom prebivalstva Ljubljane in bivše Kranjske je zanimiv in poučen, zato sem se namenil, da podam pregled številčnih podatkov, kolikor sem jih mogel najti v literaturi, ki mi je bila dosegljiva. Pripominjam, da teh podatkov ne nameravam oce¬ njevati glede objektivnosti in točnosti, podati hočem le pregled raznih zadevnih podatkov, na temelju ka¬ terih si lahko ustvarimo približno sliko in temeljno smer, kako se je razvijalo število prebivalstva v Ljub¬ ljani in v bivši Kranjski, kot bivšemu upravnemu zaledju. Objavljeni številčni podatki o številu prebivalstva, ki temelje deloma na cenitvah, deloma na štetjih, se silno razlikujejo zaradi političnih izprememb in upravnih ukrepov, kakor tudi zaradi različnih krite¬ rijev, po katerih so se cenitve, štetja ozir. popisi pre¬ bivalstva izvršili. Omenim le postopno povečanje mestnega področja, katerega so od prvih znanih začetkov vse do 1. 1896., ko so priključili Ljubljani Vodmat, 1. 1914. Spodnjo šiško, 1. 1929. pa sv. Križ s sosednjimi zemljišči, ne¬ prestano razširjali. Pravtako nestalne so bile meje bivše vojvodine Kranjske, katere obseg so tudi še po prvih uradnih ljudskih štetjih za časa Marije Terezije iz 1. 1753., ozir. 1754. večkrat izpremenili. Tako n. pr. je bila Idrija, ki je preje spadala h Gorici, šele 1. 1783. priključena Kranjski. Kasneje so pod Napoleonom I. Francozi večkrat zasedli Kranjsko, katero so na dunajskem miru L 1809. priključili novoustanovljeni kraljevini Iliriji. Po umiku Francozov iz naših krajev je bila bivša vojvodina Kranjska povečana za nekaj okrajev avstrijskega Primorja, šele na dunajskem kongresu, ki se je sestal 1. 1815., so primorske okraje bivše vojvodine Kranjske priključili novemu upravnemu teritoriju Primorski ter oddvojili tudi Devin, ki je odtedaj pripadal Goriški. Na ta način je Kranjska šele dobila meje, ki so obstojale vse do 1. 1918. Razen teh razlik v številu prebivalstva moram opo¬ zoriti tudi na neskladnost številčnih podatkov o šte¬ vilu prebivalstva med politično in cerkveno oblastjo. ki temelji na drugi administrativni razdelitvi lastnega področja. Vendar je bila cerkvena statistika delj časa vir in temelj tudi za statistična dela politične uprave. Tudi iz dobe, ko so se izboljšale statistične metode in modernizirali popisi prebivalstva, imamo različne podatke, to pa zato, ker tujcev in vojakov niso vedno prištevali med obveznike ljudskih štetij. Nekateri starejši popisi prebivalstva so se namreč nanašali le na domače prebivalstvo, število navzočih tujcev in vojakov so pa ocenjevali le s približnim številom, ozir. so jih skrbno čuvali kot veliko skrivnost. Vendar mislim, da bom na temelju podatkov in približne skice pooblaščenega arhitekta g. ing. Fran¬ ceta Tomažiča, kateremu se na tem mestu za njegovo pobudo in pripomoč najtopleje zahvaljujem, mogel nekaj prispevati k zgodovini našega mesta. številčno stanje prebivalstva Ljubljane in bivše Kranjske je bilo v posameznih letih sledeče: Emona Kranjska Leto pr. Kr. 34 1260 1 Leto po Kr. t Oba avtorja navajata, da je 1. 1006. umrlo v Ljub¬ ljani in njeni bližnji okolici za razsajajočo kugo 17.000, kar nam bi omogočilo sklep na visoko število prebival¬ stva takratne Ljubljane; število je pa pretirano. KRONIKA 67 Leto tt Podatki le za šenklavško faro in še tu le obzidani del mesta ter karlovško predmestje. *' Dr. Hlubek (Carniola 1843, str. 340) in Dr. Zwitter (Geografski vestnik 1929 1930, str. 152) navajata iz (povprečje) omenjenega spisa le število domačinov t. j. 9271 duš, ne vpoštevata pa v Ljubljani navzočih tujcev (1310), niti ne odsotnih domačinov (146), kar da gornje število pre¬ bivalcev Ljubljane. 68 KRONIKA GRAFIČNA SUKA ŠTEVILČNIH PODATKOV xa Ljubljano Kranjsko doba (lata) doba (leta) Polni krogi pomenijo podatke o Številu prebivalcev po vaakoletnlh izdajah -Catalogus deri-, ki so pa v primeri z rezultati uradnih Štetij prebivalstva znatno precenjeni, zato tudi le deloma vpoStevanl KRONIKA 69 1851 1851 1851 1857 1857 1857 1857 1857 1858 1858 1859 1860 1860 1861 1861 1861 1862 1863 1864 1865 1867 1867 1868 1869 1869 1870 1870 1870 1871 1871 1872 1872 1873 T873 1874 1874 1874 1875 1875 1876 1876 1877 1877 17.256 08 17.256 00 * 17.256 88 a 20.747 20.747 20.747 20.747 20.780 20.895 21.522 20.144 21.194 25.814 21.000 21.345 25.580 21.497 21.650 21.840 21.960 22.116 22.116 26.035 22.274 22.274 22.433 22.433 22.593 22.593 22.593 22.593 22.605 24.249 26.653 22.770 22.770 26.410 22.948 22.948 23.128 23.128 23.309 23.309 23.491 23.491 22.593 23.675 23.675 23.861 23.861 24.048 24.084 1846 1850 1850 1850 1851 1851 1851 1854 1854 1854 1857 1857 1857 1857 1857 1857 1858 1859 463.273' 466.334 466.334 527.581 Ta slika prikazuje razmerna Stavila med Številom prebivalcev ...... . . . _ „ . . / Število prebiv. Ljubljane X 100\ Ljubljane In bl„>. Kr.nJ.b. (x kl . )• ki nam kažejo, v kakSnem razmerju se je gibalo razmerje Števi¬ la prebivalcev Ljubljane in Kranjske. Zaradi večje zanesljivosti tovrstnih podatkov so za podlago teh računov vpoStevanl le Številčni podatki Istega avtorja, ozir. vira 1878 1878 1879 1879 1880 1880 1880 1880 1880 1880 1880 1880 1880 1881 1881 1882 1882 1883 1883 1884 24.236 72 24.236 79 24.426 72 24.426 79 24.618 72 24.618 79 24.618 84 26.284 85 26.284 85 a (z vojaki) 26.284 80 26.284 91 28.321 81 33.511 88 24.812 72 24.966 79 25.008 72 25.320 79 25.207 72 25.679 79 25.408 72 1880 1880 1880 1880 1880 1880 1880 1880 478.976 7! 481.243 481.243 481.243 481.243 481.243 481.243 557.544 (koncem leta) 1 Dimitz August: »Geschichte Krains von der altesten Zeit bis auf das Jahr 1813«, Laibach 1874, I. Theil, str. 47 in 49. 2 J. W. Valvasor: »Die Ehre des Herzogthums Krain«, Laibach-Niirnberg 1689, V. Buch, str. 224. 3 Glej 1 I. Theil, str. 45. 4 „ 2 XI. Buch, str. 709. 3 „ 1 I. Theil, str. 154. B a Erneuerte Vaterlandische Blatter No. 102 vom 22. De- zember 1819, str. 407 po CH. G. D. Stein (Handbuch der neuesten Geographie und Statistik, Leipzig 1809). 6 Argo, Zeitschrift fiir krainische Landeskunde, IV. Jahrg., Laibach 1895, str. 110, Kleinere Mitteilungen: »Die Zukunft der Stadt Laibach«. 7 Mittheilungen des historischen Vereines fiir Krain, IX. Jahrg., Laibach 1854, str. 63; Anton Jellouschek: »Historische Miscellen«. 3 Glej 1 III. Theil, str. 433. s IV. Jahrg., 1895, str. 108. « IV. Jahrg., 1895, str. 109. 2 XI. Buch, str. 706. 1 IV. Theil, str. 47 in 53. « IV. Jahrg., 1895, str. 77. 14 „ Ignaz de Luca: Geographisches Handbuch von dem Oestreichischen Staate, II. Band, Wien 1790, str. 144. 15 Geografski vestnik, V.—VI. letnik, 1929—1930, št. 1—4, Ljubljana 1930, str. 149, Franc Z\vitter: »Razvoj ljubljanskega teritorija«. 16 Geografski vestnik, X. letnik, 1934, št. 1—4, Ljub¬ ljana 1934, str. 109, Marijan Dobovšek: »O gibanju pre¬ bivalstva Kranjske in posebej radovljiške dekanije od Valvasorja do danes.« 17 Sitzungsberichte der philosophisch-historischen Clas- se der kaiserlichen Akademie der Wissenschaften, XIV. Band, Wien 1855, str. 66 in 67, J. Vincenz Goeblert: »Die Ergebnisse der in čsterreich im vorigen Jahrhundert ausgefiihrten Volkszahlungen im Vergleiche mit jenen der neuern Zeit«. 18 Giirtler Alfred: Die Volkszahlungen Maria There- sias und Joseph II. 1753—1790, Innsbruck 1909, Tabelle I. 19 glej 17 str. 68 in 69. 20 Ignatz de Luca: Oestreichische Staatenkunde im Grundrisse. Wien 1786, str. 96. 21 Joseph Marx Freyherr von Lichtenstern: Uber die Lage, Grosse, Bestandtheilc und Bevolkerung der Oestrei- chischen Erb-Monarchie, Wien 1802, str. 11. KRONIKA 71 22 Glej 14 str. 101. Benedikt Franz Herrmann-s Reisen durch Oestcr- reich, Steyermark, Karnten, Krain, Italien, Tyrol, Salz¬ burg und Bayern im Jahre 1780, Wien 1781, II. Bandchen, 15. Brief, str. 52. 84 Glej 83 H. Bandchen, 12. Brief, str. 14. 85 Glej 15 str. 152. 28 Blatter aus Krain, IV. Jahrg., Laibach 1800, str. 23, J. SchelieBnigg: »Krain im Jahre 1783 in statistischer und wirtschaftlicher Beziehung«. 8* Rohrers Reise osterreichisch. Monarchie, AbriB dcr westlichen Provinzen des osterreichischen Staates, Wien 1804, str. 39. s® Glej 17 str. 70 in 71. 2® „ 17 str. 64. 30 Mestni arhiv, Fasc. 80.—81. spis 80 80 3625 31 Kronika slovenskih mest, I. 1., Ljubljana 1934, stran 307, sestavek avtorja: »O zgodovini statistike, ljudskih štetij in popisov prebivalstva«. 32 J. Vrhovec: Die wohllobl. landesfiirstl. Hauptstadt Laibach, Laibach 1866, str. 211. 33 Glej 15 str. 152 34 Heinrich Georg Hoff: Historisch-statistisch-topogra- phisches Gemalde vom Herzogthume Krain und demsel- ben einverleibten Istrien, Laibach 1808, I. Theil. str. 29. 35 Geografski vestnik, III. letnik, 1927, št. 1—4, Ljub¬ ljana 1928, str. 104. Jože Rus: »Prebivalstvo in obseg fran¬ coske Ljubljane v primeri z današnjo«. 36 Glej 14 str. 101. 37 „ 1 IV. Theil, str. 246. 38 Ignatz de Luca: Statistische Gbersicht des Oestreichi- schen Staates in dreyBig Tabellen, \Vien 1793 »XIV Ober- sicht von Krain, und Istreich«. 39 Carniolia, Vaterlandische Zeitschrift und Unterhal- tungsblatt, V. Jahrg., Laibach 1843, str. 346, Dr. Hlubek: »Die Bewohner von Krain«. 40 Glej 2« V. Jahrg. Laibach 1861. str. 107, A. D. »Kultur- historisches aus Laibach im 18. Jahrh.« 40 “ J. E. Fabri: »Elementargeographie«, Halle 1794, I. Theil, III. Aufl., str. 80. 41 Die Illyrischen Provinzen und Ihre Einvvohner, \Vien 1812, str. 86. 4 'a J. E. Fabri: Elementargeographie, Halle 1799, II. Band, III. Aufl., str. 194. 42 Rohrers Reise osterreichischer Monarchie - Versuch liber die slawischen Bevvohner der osterreichischen Mo¬ narchie, Wien 1804, II. Theil, str. 79. 42a Glej « VII. Jahrg., Laibach 1899, str. 37. 43 Glej 34 I. Theil, str. 101. 43 a Dr. H. F. Brachelli: Handbuch der Geographie und Statistik des Kaiserthums Oesterreich, Leipzig 1861, stran 94, 110 in 365/366. 44 Fr. Orožen: Slovenska zemlja, IV. del, Vojvodina Kranjska, Ljubljana 1901, str. 173. 45 Glej 34 I. Theil, str. 30. 49 „ 41 str. 339. 4 ®b J. C. Bisinger: General-Statistik des osterreichischen Kaiscrstaat, II. Band, Wien 1808, str. 402. 40b J. C. Bisinger, General-Statistik des osterreichischen Kaiserthumes, \Vien und Triest 1807, I. Theil, str. 33. 4« c Glej 49b str. 24. 47 Glej 16 str. 152. 47a Sektions Summarium vom Jahr 1808 — Krcis oder Viertel Laibach; v mestnem arhivu Fasc. 100 b, konskrib- cijski spis (Konskriptions-Akt). 48 Glej 1 IV. Theil, str. 359. 40 Mestni arhiv, francoski spisi, f. 11. spis 41:« in f. 11. spis 52. 50 Glej 1 IV. Theil, str. 360. s°a Erneuerte Vaterlandische Blatter fiir den osterrei¬ chischen Kaiserstaat Nr. 58 vom 20. July 1816, str. 339, E. W. Blumenbach: GroBe und Bewohnerzahl der Pro¬ vinzen des osterreichischen Kaiserthums und der Be- sitzungen sammtlicher Nebenlinien nach ihrem gegen- wartigen Zustande. 81 Glej 17 str. 72 in 73. 52 Haupt-Ausweis iiber Eintheilung des Laibacher Gou- vernementsgebiethes im Jahre 1817, Laibach, str. A. 52a D. Ch. G. D. Stein: Handbuch der Geographie und Statistik, Leipzig 1825, II. Band, str. 154 in 155, 53 Glej 52 str. Gi, Pa in Si. 53a Schematismus des Laibacher Gouvernemerits - Ge- bieths fiir das Jahr 1819, Laibach, str. 186. ssb Glej ®3a str. 189. 54 Glej “ III. Jahrg., Laibach 1894, str. 18: A. Miillner, Die Volkszahl in Krain vor 76 Jahren. 548 Intelligenzblatt der osterreichischen Literatur, Nr. 8 z dne 27. I. 1819, str. 32 in Nr. 21 z dne 15. III. 1819, stran 84. 53 Das Konigreich Illyrien, Laibach 1826/27, str. 30. 55a Schematismus des Laibacher Gouvernements im Konigreiche Illyrien fiir das Jahr 1834, str. 41. 55b Glej 55a vsi okraji sešteti. 30 Glej 55 s tr. 13. 50a Neueste Lander- und Volkerkunde, 18. Band, Prag 1825, stran 505 in 522. 37 Bevolkerung und Viehstand der im Reichsrathe ver- tretenen Konigreiche und Lander nach der Zahlung vom 31. Dezember 1869, Wien 1872, str. 2. (Vsi podatki le za civilno prebivalstvo.) 38 Hain Joseph: Handbuch der Statistik des osterreichi- schen Kaiserstaates, Wien 1852, I. Band, str. 188. 39 Dr. Fr. Wilhelm Lippich: Topographie der k. k. Provinzialhauptstadt Laibach, Laibach 1834, str. 126. 00 Catalogus cleri dioecesis labacensis Anno 1832, stran 9—10 in str. 67. 01 Glej 39 str. 334. 62 „ «" Anno 1837 str. 9—10 in str. 65. 03 „ 09 Anno 1844 str. 9—10 in str. 65. 64 „ 00 Anno 1845 str. 9—10 in str. 65. 95 „ 17 str. 72 in 73. 99 Heinrich Costa: Reiseerinnerungen aus Krain, Lai¬ bach 1848, str. 8. 97 Mittheilungen aus dem Gebiete der Statistik — Ober- sichtstafeln zur Statistik der osterreichischen Monarchie nach den Ergebnissen der Jahre 1851—1855, \Vien 1855, stran 9. 98 Glej 38 str. 311. 08a »Austria«, Wien 1853, XIV. Jahrg., str. 177 in 181. 99 Glej 97 str. 11. " a Laibacher Zeitung 1854, No. 22. 70 Glej 31 str. 238, sestavek avtorja: Starostna razdelitev prebivalstva Ljubljane po ljudskem štetju iz 1. 1857. 71 Glej 57 str. 15. 72 Oesterreichisches Stadtebuch, I, Wien 1887, sestavek »Laibach« str. 2 (vsi podatki le za civilno prebivalstvo). 73 Statistisches Handbuch der osterreichisch - ungari- schen Monarchie, Wien 1888, str. 1. 74 Tafeln zur Statistik der osterreichischen Monarchie, Wien 1862, IV. Band, I. Heft, Bevolkerung in den Jahren 1858 in 1859, Tafel 2, str. 2 in 3. 73 Dzimski Gustav: Laibach und seine Umgebungen, Laibach 1860, str. 5. 79 Glej 80 Anno 1860 str. 13—14 in str. 83. 72 KRONIKA 77 „ 00 Anno 1861 str. 13 15 in str. 99. 78 „ 00 Anno 1866 str. 15—17 in str. 101. 79 Slovenska Matica: Zbornik znanstvenih in poučnih spisov, V. zvezek, Ljubljana 1903, str. 185, Evgen Lah: Statistične črtice o ljubljanskih občinskih volitvah. (Vsi podatki le za civilno prebivalstvo.) 80 Oesterreichische Statistik, XXXII. Band, I. Heft, Wien 1892, Die Ergebnisse der Volkszahlung vom 31. Dezember 1890, str. III. 89a Rezultat ponovnega štetja v statističnem uradu mest¬ nega poglavarstva. 81 »Njiva«, revija za gospodarstvo, politiko in prosveto, letnik I. (1921/22), Ljubljana 1921, str. 61, Janko Mačkov- šek: »K ljudskemu štetju v Ljubljani in Mariboru«. 82 Glej 00 Anno 1869 str. 15—17 in str. 103. 88 „ 69 Anno 1870 str. 15—17 in str. 103. 84 „ 78 IV. zvezek, Ljubljana 1902, str. 129 in 130, Evgen Lah: Črtice o ljubljanskem ljudskem štetju. 85 Osterreichische Statistik, I. Band, 2. Heft, Wien 1882, Die Bevolkerung der im Reichsrathe vertretenen Konig- reiche und Lander, str. 28. 85a Geografski vestnik, Ljubljana 1926, št. 1, str. 23/25, Valter Bohinec: Ljubljanska mestna aglomeracija in an- tropogeografska meja. 88 Glej 80 str. XXXVIII. 87 „ 85 str. 118. 88 „ 00 Anno 1880 str. 17 in 18 ter str. 105. 89 „ 91 II. Band, I. Heft, str. 115 in 125. 90 „ 74 III. Jahrg., Wien 1890, str. 221, Eugen Lah: »Laibach«. 91 Osterreichische Statistik, II. Band, I. Heft, Wien 1882, Die Bevolkerung der im Reichsrathe vertretenen Konig- reiche und Lander nach Alter und Stand, str. 106 in 116. 92 Glej 8 III. Jahrg., Laibach 1894, str. 18/19. 93 „ 72 V. Jahrg., Wien 1893, str. 171 in VI. Jahrg., Wien 1895, str. 180, Eugen Lah: »Laibach«. 94 Glej 80 Anno 1890, str. 28—31 in str. 153. 95 „ 44 str. 174. 98 Osterreichische Statistik, N. F., I. Band, 1. Heft, Wien 1912, str. 36, Die Ergebnisse der Volkszahlung vom 31. Dezember 1910. 97 Glej 60 Anno 1891, str. 28—31 in str. 155. 98 „ 72 VI. Jahrgang, Wien 1895, str. 180, Evgen Lah: »Laibach«. 99 Ljubljana 1895 1900 (»Ljubljana po potresu«), Ljub¬ ljana (1910?), str. 170. 100 Glej 72 VII. Jahrg., Wien 1897, str. 185, Eugen Lah: »Laibach«. 101 Glej 72 VIII. Jahrg., Wien 1900, str. 231, Eugen Lah: »Laibach«. 102 Glej 72 IX. Jahrg., Wien 1902, str. 225, Eugen Lah: »Laibach«. 793 Glej 44 str. 171. io 4 t> 72 XIV. Band, Wien 1913, str. 9. 195 „ 72 IX. Jahrg., Wien 1902, str. 225, Eugen Lah: »Laibach«. 198 Leksikon občin za Kranjsko, na Dunaju 1906, stran 2 in 176. 197 Glej 99 Anno 1900, str. 28—31 in str. 187. 198 „ 44 str. 170. io 9 n 72 x. Jahrg., Wien 1904, str. 283, Eugen Lah: »Laibach«. 119 Glej 72 XI. Band, Wien 1906, str. 273, Eugen Lah: »Laibach«. 111 Glej 72 XII. Band, Wien 1908, str. 139, Eugen Lah: »Laibach«. 112 Glej 89 Anno 1910, str. 32—35 in str. 239. 113 „ 98 str. 36.* 114 Osterreichische Stadte - Zeitung, III. Jahrg., Wien 1914, str. 85. 115 Glej 89 Anno 1914, str. 27—30 in str. 193. 118 Opšta državna statistika: Definitivni rezultati po¬ pisa stanovništva od 31. januarja 1921. god., Sarajevo 1932, str. 292. 117 Rezultat posebnega izrednega popisa mestnega pre¬ bivalstva z dne 31. januarja 1928 (spis mag. št. 23391/28 z dne 4. VII. 1928). 118 Pretsedništvo ministarskog saveta Opšta državna statistika: Prethodni rezultati popisa stanovništva od 31 marta 1931 godine u kraljevini Jugoslaviji, Beograd 1931, str. 10 in 24. 119 Rezultat ponovnega štetja po statističnemu uradu mestnega poglavarstva v Ljubljani. 129 Državni higienski zavod v Ljubljani — Letni izkaz o zdravstveno-statističnih razmerah v letu 1933. 121 Statistični podatki o delovanju uprave policije v Ljubljani v letu 1934. KRONIKA 73 t IVAN VRHOVNIK’ DR. ] O Ž E R U S Kroniki slovenskih mest je usojena bridka naloga, da zabeleži za 8. marec t. 1. smrt staroste svojih so- trudnikov, ki je iz čistega idealizma vršil delo in na¬ loge kronista že davno, preden je bila ustanovljena naša revija. Rojen je bil dne 24. junija 1854 v mežniji pri cer¬ kvi sv. Petra v Ljubljani v času vstajajoče evropske demokracije, a najhujšega ponižanja našega naroda. Bil je torej član generacije, ki ji je bilo namenjeno, da izvrši preporod slovenskega naroda skoraj do kra¬ ja. Pokojnik je bil pri tem junak svoje vrste. Očeta, Cerkvenika in meščana iz Kamnika, je izgubil v devetem letu starosti, že v mladosti je bil molčeč in miren. Skrbna mati Franja, roj. Poboljšar iz Rudnika pri K. (u. 1895), mu je rekla: »Veš kaj, ker si že tako redkih besedi, bi bilo najboljše, da greš za jezičnega dohtarja. Tam boš za vsako besedo plačan.« Iz teh mladostnih nagnjenj je dozorel potem mož nenavad¬ nih svojstev duha in srca, človek neverjetne skrom¬ nosti, a prav bajevne delavnosti, šel je pa med duhov¬ nike, ki so bili tedaj edini del razumništva, ki je čutil z narodom. Kakor velikemu škofu Slomšku je bilo tudi Vrhovniku glavno načelo: Malo govoriti, mnogo delati, vse potrpeti. Njegovih zaslug za splošno slovenstvo na mnogih poljih tukaj ne moremo ocenjevati, ocenili jih bodo v vsej ogromnosti šele bodoči časi. Saj zasluži, da se o njem napiše cela knjiga. Danes pa le že lahko re¬ čemo, da je bil tudi on eden izmed idejnih mož na¬ šega narodnega preporoda. Ta odlika mu gre v prvi vrsti glede narodne obrambe, ki ji je bil iniciator in najodličnejši delavec vse svoje dni. Kot globok po¬ znavalec našega ljudstva je jako občutil vse naše na¬ rodne krize. V svoji skromnosti ni spregovoril dosti javnih besedi, vendar je že čar njegove osebnosti de¬ loval tako silno, da je javnost gledala nanj kot na avtoriteto. Bili smo si svesti, da nosi v sebi karakter pravega narodnega voditelja. Ni ga Slovenca, čigar srce bi bilo z utripanjem življenja v naših mestih zvezano, lahko rečemo, tako organično, kakor je bilo pri pokojniku. Do mladine, ki jo je tujska premoč prav v mestih tako naglo odtujevala, je njega vezala naravnost ganljiva ljubezen. Vsak signal ogroženosti z narodne meje, vsak pojav v naših mestih je našel v njegovi duši najkrepkejši odmev. Zaradi tega so nje¬ gove zasluge za ustvarjanje solidne in realne narodne zavesti kakor med aktivnimi politiki in javnimi de¬ lavci sploh, tako tudi pri vsem slovenskem ljudstvu večje nego marsikoga drugega. Kljub temu pa Ivan Vrhovnik, žalostno a resnično, v širokih slojih ni bil mnogo znan, vsaj ako ga primerjamo z mnogimi eno¬ dnevnimi veličinami. 1 Slika Ivana Vrhovnika je izšla kot umetniška priloga v 3. štev. lanske »Kronike«. Kot mlad dušni pastir je pokojnik bival zunaj Ljub¬ ljane 14 let (1877—1891), in sicer v Sori, Naklem, Dobu in šentgotardu. Njegovo rojstvo in šolanje ter ves ostali del življenja pa so tesno spojeni le z mestom Ljubljano. Ko je dozorel v moža, ga je srečna roka mestnega župana Ivana Hribarja 1891 izbrala za mest¬ nega župnika pri cerkvi sv. Janeza Krstnika v Trno¬ vem. Kot pastir južnega dela svojega rojstnega me¬ sta je Vrhovnik vztrajal dolgih 27 let in bil svojim župljanom ne le diven, nedosežen zgled, temveč tudi iskren in ljubezniv prijatelj in svetovalec, že sama njegova nepopisna korektnost v občevanju s sleher¬ nim človekom je bila zmožna vliti tolažbo in vero bi¬ čanim od vsakdanjih skrbi in nadlog. Koliko je storil dobrega z dejanjem, o tem bo vedela pripovedovati z globoko hvaležnostjo prihodnjim rodovom marsi¬ katera hiša. V svoji knjigi »Trnovska župnija v Ljub¬ ljani« je napisal Vrhovnik med drugim življenjepise vseh trnovskih župnikov in bil prisiljen dati tudi svojega. Toda njegova brezmejna skromnost mu ni dovolila več ko 14 tiskanih vrstic (386). Kdor pa to knjigo pozorno prebira, bo med brezosebno opisanimi dogodki, n. pr. med zgodovino obnavljanja trnovske cerkve, ko jo je potres 1895 hudo poškodoval, hitro pogrešil in zasledil njegovo osebo kot glavnega akterja. Poleg svojih službenih dolžnosti si je značajni mož naprtil še nešteto drugih in jih vršil z enako vnemo in hladno točnostjo. Njegovo največje veselje je bilo pisateljsko delo na polju slovstvene zgodovine in zgo¬ dovine sploh. Apih, Kaspret, Koblar, Kos, Orožen, Rutar in Vrhovec so bili generacija, ki je zastavila prva svoje sile ob raziskavanju slovenske narodne preteklosti. Ivan Vrhovnik, ki mu je bila dana sreča, da jih je vse preživel, je bil tem možem enakovreden drug in tovariš, ne sicer po univerzitetnih spričevalih, pač pa po svoji izobrazbi ter vestnosti in zanesljivosti svojih izsledkov. Vrhovnikovo zgodovinarsko delo je znamenito po svojem obsegu in vrednosti. Kjerkoli je služboval, vsaki župniji je napisal njeno zgodovino in nabral v njej mnogo kulturno - zgodovinskega drobiža. Vr- nivši se v rojstno mesto, pa se je posebno zatopil v preteklost Ljubljane. Po prezgodnji smrti Iv. Vrhovca (1902), po smeri raziskavanja najbližjega tovariša, je bil Vrhovnik edini temeljiti poznavalec glavnega me¬ sta slovenskega naroda. Mestni župani so se ob mno¬ gih prilikah obračali do njega, pokojnik jim je bil vselej in vedno uslužno na razpolago. V veliko za¬ slugo mu moramo šteti, da je rešil spomenik na osu¬ ševanje Barja pred zahtevami, da se prepleska v spo¬ menik Napoleonovi Iliriji. Prekrščevanje starih ulic, ki je danes že kronična bolezen mnogih nepoklicanih, je, kakor že pred njim Vrhovec, ostro obsojal. Zaman pa je bil njegov trud, da pridobi z vlogami in podpisi prizadetih svoji Koleziji nazaj njeno starinsko ime. 74 KRONIKA Ajdovščini, brezimnemu trgu, ni mogel priboriti imena niti s članki v dnevnem časopisju. Ko je stopil 1918 v zasluženi pokoj, se je posvetil le raziskavanju preteklosti. Mila usoda mu je določila v ta namen časa dobrih 15 let, ki ga je bil bolj vesel ko vsega bogastva sveta in ga je hlastno črpal v ne¬ utrudnem delu dan za dnem. Z njemu svojstveno energijo in čebelično marljivostjo je prebrskal arhive mestne občine, narodnega muzeja, škofije in mestnih župnij in izkopal iz njih zlasti za topografijo stare Ljubljane in zgodovino njenih cerkva dragocenih po¬ datkov. Za Koblarjev Slovenski list, Slovenski narod, Jutro in življenje in svet, pa za Ljubljanski zvon, oba Slovana, Zupanovo Danico, Dom in svet, Izvest j a in Glasnik Muzejskega društva in vse publikacije šolske Družbe sv. Cirila in Metoda (tem je bil do nedavno tudi urednik) je napisal v svojem sila prijetnem slogu vrsto člankov in razprav, ki bodo ostale dragocen vir vsakomur, ki bo hotel povprašati knjigo o veselih in žalostnih dneh slovenske preteklosti in ljubljanske še posebej. Ker so vsi ti Vrhovnikovi spisi raztreseni in raz- potaknjeni po listih in revijah, žal ne morejo prispe¬ vati, da bi se sedanji rod Ljubljančanov poglobil v svoja domača tla vsaj v toliki meri, kakor je bilo mo¬ goče v dobi, ko je njegov sošolec Vrhovec še izdajal o Ljubljani cele posebne knjige. Vrhu tega se je po¬ kojnik s pravim imenom prav redko podpisal; skri¬ val se je za imeni in značkami kakor: Emonski, Po- boljšar, Podlipec, p-p, I. V., Nestor, Staroslav, Stsl. itd. Sadove njegovega v tiskane črke spremenjenega duševnega truda je torej težko pregledati. Naj tu na¬ štejem le štiri najvažnejše. V Danici 1902-03 mu je izdajal T. Zupan v silno motečih presledkih razpravo: Zatrti ljubljanski samostani, cerkve in kapele. V njej so zbrane za mestno topografijo in slovensko slov¬ stveno zgodovino izredno važne, temeljne ugotovitve, pa moramo le obžalovati, da stvar še vedno ni do¬ živela ponatisa (prim. Vero in življenje 1928, št. 1). V Izvestjih Muz. društva 1906 je natisnil jedrnat čla¬ nek: Slovenska imena ljubljanskih ulic pred sto leti. še posebno skrita pa je v Jutru 1923 (št. 272-291) natisnjena topografija Ljubljane iz 1. 1802. Prav mično opisane »Gostilne v stari Ljubljani« iz Jutra 1926 so pa edina v ponatisu izišla Vrhovnikova stvar o Ljubljani. L. 1903. je izdal in opremil s pripombami v rokopisu ostala poglavja Iv. Vrhovca o zgodovini šentpetrske fare v Ljubljani. Razen tega je bilo pokojniku le še v dveh primerih usojeno, da vidi svoje delo tiskano v posebni knjigi. Temeljit življenjepis in podrobno bibliografijo svo¬ jega prijatelja Iv. Vrhovca je sestavil že takoj po nje¬ govi smrti, izdalo pa mu ga je ob podpori mestne ob¬ čine Muzejsko društvo za Slovenijo šele ob 80-letnici Vrhovčevega rojstva (1933). Druga Vrhovnikova samostojna knjiga pa je zagledala beli dan na ta na¬ čin, da jo je sam založil. Kot kronski upokojenec je žrtvoval zanjo svoje borne prihranke, a knjige sc je razprodalo tako malo, da tiskovni stroški danes še vedno niso pokriti. (Mestna občina mu je šla toliko na roko, da je odkupila klišeje priloženih slik in naročila deset izvodov knjige.) Ta knjiga je: Trnov¬ ska župnija v Ljubljani (1933, 447 strani z zemlje¬ vidom in 62 slik). V uvodni besedi pravi pisatelj skromno: »Zdaj izročam bivšim župljanom pisan spo¬ min, knjigo, ki opisuje preteklost trnovske župnije z željo, da bi zbujala zanimanje za ožjo in širšo na¬ rodno zgodovino in vnemala ljubezen do lepega tr¬ novskega kraja bele Ljubljane.« To pa ni zgolj opis cerkve in župnišča, župnikov in kaplanov, kakršne najdemo v naši starejši literaturi in kakršno si želijo naši cerkveni zgodovinarji celo še danes (prim. Glas¬ nik Muz. društva 1934, 123). To je uspela monogra¬ fija kar o celi južni polovici ljubljanskega mesta v polnem smislu modernega demokratskega naziranja, ki ne vidi samo hleva in pastirja, ampak tudi »ubogo gmajno«. Vse, kar je od Vrhovnikovega literarnega prizade¬ vanja dostopnega javnosti, je pa spet le skromen de¬ lec. Daleč največji del je še zakopan v številnih be¬ ležkah in lističih njegove rokopisne ostaline. Nekaj vprašanj je pokojnik tako obdelal, da so kar godna za natisk. Njihovi naslovi so tile: Ljubljanski mešča- nje iz 1. 1752.; Zgodovina cerkve sv. Krištofa in po¬ kopališča; Kravja dolina; Cerkev sv. Florijana (ta rokopis je bil naročil preprosti florijanski cerkovnik K. Lahajnar, a ga zaradi vojne ni mogel založiti). Do konca svojih dni je učeni pisatelj pridno spopolnjeval tudi vse že natisnjene svoje stvari. Tako bi n. pr. drugič natisnjene »Gostilne« narasle na dvakratni obseg prve izdaje. Od neobdelanih stvari pokojnikove zapuščine je gradivo o njegovi rojstni župniji sv. Pe¬ tra v Ljubljani menda najobširneje. Ob možatem samozatajevanju je hranil Vrhovnik svoje spise in ni nikoli potožil, da ni založnika, šele ko ga je ob njegovi 75 letnici ljubljanski občinski svet izvolil za častnega meščana, je dobil iz ust g. župana zagotovilo, da bodo njegovi spisi o Ljubljani le za¬ gledali luč sveta. Vse je kazalo, da se bo leto poprej otvorjena knjižna serija mestne občine z naslovom »Ljubljana nekdaj in sedaj« nadaljevala in začela prinašati Vrhovnikove rokopise drugega za drugim. Le žal, da od obljub ni prišlo do dejanj. Ko je lani pričela izhajati »Kronika ljubljanskega mesta«, ji je pokojnik z veseljem prispeval pet prav lepih člankov. Trije, ki so deloma že izšli, so tako tehtni, da jih je notiral celo tuji svet (Strasbourg). Do lanske jeseni je izdelal iz svojega gradiva še po¬ glavje o preteklosti šentpetrske vojašnice (zavetišče za gobave — lazaret — vojašnica). Vodenica mu je med tem že zabranila, da bi mogel še napraviti po mestu kak izprehod. In glejte, v tej svoji neboglje¬ nosti se je zatekel k študiju spisov Jerneja Lenčka. S tem finim estetom in poznavalcem Ljubljane iz 1. 1857., torej iz let svoje mladosti, se je rajnki bavil že 1. 1929., ko je napisal za Jutro (št. 81) članek: Za lepoto Ljubljane. Zdaj se je k temu povrnil. Z Lenč- kovimi voščili Ljubljančanom v roki se začne spre¬ hajati v duhu po sedanji Ljubljani ter jo še enkrat primerja z licem, ki ga je imela pred 70 leti. Svoje nekdaj neutrudno pero je moral odložiti, ko je hotel k temu obdelati še Lenčkova voščila Slovencem. Ker je to njegovo poslednje pisanje in mu je dal pomein- K R O H I K A 75 ben naslov: Ljubljana, bodi bela!, se zdi, kakor da je hotel pokojnik v Ljubljani živečemu rodu Slovencev izraziti na rahel način svojo poslednjo željo. Z Ivanom Vrhovnikom ni odšel z dobrotami tega sveta oblagodarjen član meščanske družbe. Izgubili smo z njim duhovno veličino, kneza narodne misli in dela, ki je vsakemu narodu prisojen komaj vsakih sto let. O njem in njegovi vrednosti ni treba delati nobenih legend. Ako se bo o njem pisala resnica, bo enaka legendi. Saj je ob suverenem preziranju kri¬ čave osebne reklame in gmotnih koristi opravljal mnogostransko delo edino zaradi vzvišene ideje, ki se ji pravi ljubezen do naroda in domovine. Ivan Vr¬ hovnik je redek Slovenec, ki je doumel korenine svo¬ jega in narodnega bivanja v velike globine. Zato mu je zagotovljeno večno brstenje. LJUBLJANA, BODI BELA! t IVAN VRHOVNIK Tako je klical z županskega prestola njen dolgo¬ letni načelnik Janez Nep. Hradecki, čigar »je bilo srce goreče za čast in prid in blagorstvo Ljubljane, ljubice nebes in sreče« (Prešeren). Ljubljana, bodi bela! Po njeni lepoti je hrepenel in vse storil, da bi jo povzdignil ob času njenega po¬ nižanja po potresu mestni župan Ivan Hribar. Pre- stvaril je Ljubljano v moderno mesto. Ljubljana, bodi bela! Njene preurejene ulice in trgi, njeni mostovi in njen stari stražnik grad so najvid¬ nejši dokazi, kako skrbi za lepoto Ljubljane sedanji predsednik dr. Dinko Puc ob navdihu prenovitelja Kraljevih Hradčanov, ljubljanskega rojaka arhitekta Jožefa Plečnika. Ljubljana, bodi bela! — je zaklical pred 78 leti ži- rovski kaplan, brezovški rojak Jernej Lenček (SBL I 634), ko je jel izdajati koledar » Slovenski romar«. Iz njegove raznovrstne tvarine nas zanimajo članki, ki zadevajo našo Ljubljano. V prvem letniku 1857 pre¬ kipeva rodoljubni pisatelj za njeno lepoto s pesmijo »Beli Ljubljani se limbar poda«. Za kratkim, jedrna¬ tim člankom Petra Hicingerja »Zgodba Ljubljanskega mesta« slede »Nektere vošila«, najprej »Ljubljanča¬ nom«. V uvodu »voščilom« piše Lenček: »De bi Ljub¬ ljana, ki se bela, to je lepa imenuje, v svoji notranji in zunanji podobi vedno lepši prihajala, ter domačim in ptujim prav prijetna postala. Zatorej voši svojemu ljubljenimu mestu nektere premembe, poprave in na¬ prave, ktere, če ne naglo, naj bi se vsaj s časoma go¬ tovo speljale.« Svoja voščila je objavil v 13 točkah. Ker utegnejo zanimati ljubitelje Ljubljane, jih navedemo tu s pri¬ pombami ali dobesedno ali vsebinsko po vrsti. 1. V prvi točki je Lenček vzel na piko Marijin trg, »ki je skoraj središče Ljubljanskega mesta«. Na srcu mu je bilo prenovljen j e in ozaljšan j e frančiškanske cerkve. Ta želja se mu je izpolnila. Uravnane so bile stopnice do cerkve, v stopniških zakotjih zasajen park, pročelje cerkve ozaljšano s freskami domačega umetnika frančiškana o. Aleksandra Robleka, njeno sleme poveličano s kipom M. D. Na Marijinem trgu je Lenčka v oči bodla mesnica, Štrukljeva iz šiške, poleg Bučarjeve prodajalne, ki je imela nazadnje ravno streho, a na njenem sprednjem robu za okras in reklamo vrsto buč. V kotu med Bu¬ čarjevim) in Ljubljanico so ženske prodajale kruh (Podkrajšek). Na Marijinem trgu so se utaborili bra¬ njevci s sadjem in pečenim kostanjem, ob sejmih pa Gorenjci z domačim suknom, gorenjskimi preprogami in raševino. Na mestu mesnice, »ki se na tem kraju kar nič ne spodobi«, si je želel Lenček lepo visoko hišo. Od 1905 stoji tam Prešernov spomenik, za njim je visoka hiša italijanske zavarovalnice. Mimo njiju pa se je odprl izpred mosta direkten dohod na šent- petrski nasip. Kakšna je bila ona stran Marijinega trga med špi¬ talskim mostom in Gledišno (zdaj Wolfovo) ulico? Ondotni vrtec, ki mu je pisatelj želel, da bi se spre¬ menil v lep, zal, prijazen vrtec z lepo ograjo, je bil povod naslednji jako zanimivi opazki: »Sploh pa naj bi se v mestu in predmestjih vrtne ograje tako speljale, da bi se noter videti zamoglo; zakaj le taki vrti kinčajo mesto; nasproti pa so s ce¬ loma narejene ali zidane ograje človeškemu očesu ne- vošljivke in v mestih celo nepristojne.« Glede vrtnih ograj v Ljubljani le ni še vse tako, kakor si je želel Lenček. So tu nekatere starejše stavbe z visokimi zidanimi ograjami, ki jim manjka samo še strelnic, pa bodo prave trdnjave. Rajni starina Ivan Žan je pravil, da je bil krog 1. 1842. ob špitalskem mostu proti sedanji Wolfovi ulici nekak stolp. V njegovem pritličju je imel svojo delavnico neki padar (Bader, izprva topličar, naposled brivec, zoboderec, ranocelec). Kakšen je bil Marijin trg leta 1738., kaže spodnji del Metzinger jeve slike sv. Florijana v šentpetrski cerkvi (I. Vrhovnik, IMK 1905, 171). Sliki trga iz Valvasorjeve dobe, oziroma iz srede 19. stoletja sta na str. 24/25 lanske »Kronike«. 2. »Naj bi se v Gledišnih (zdaj Wolfovih) ulicah stara, nerodna hiša pod štev. 39, imenovana »zum Rosselwirth« odkupila, odpravila in s tem silno obiskovana ulica razširila in zlepšala.« Reselbirt je segal s svojim 1. 1874. imenovanim »vagonom« skoraj do srede ulice (Iv. Prijatelj, Janko Kersnik, VI 125). Na izvesku se je zibal na zadnjih nogah belec z napisom »zum Weissen Rossel«. Auer, lastnik te gostilne — imenovala se je po njem tudi 76 KRONIKA Okolica Marijinega trga sredi 19. stoletja »pri Auru« — je varil tu in pozneje na Zelenem hribu pivo, ki je bilo na dobrem glasu. Staro parstoletno hišo so podrli leta 1898. Na mestu nje, toda umak¬ njena v stavbno črto, je zrasla hiša, naposled last pok. dr. Ivana Oražna, ki jo je zapustil dijaštvu ljub¬ ljanskega vseučilišča (Staroslav, Gostilne 33). »Vošilo« pod št. 2. se je do pičice izpolnilo, čudno, da je Lenček prezrl podobno prometno oviro v so¬ sednji, zdaj šelenburgovi ulici, kjer je za njega dni imela gostilna »pri zlati zaponi« izrastek, moleč do srede ulice. »Zapono« so porušili leta 1878. Njena naslednica je Schleimerjeva hiša (ib. 41). 3. Nekaj posebnega je predlagal Lenček za olep- šanje »Zvezde«, pišoč: »De bi se v zvezdnim drevo¬ redu, v osmerih, že obstoječih razdelkih, kjer zdaj rožnate gomilice stoje, začeli spominki za deželo za¬ služenih mož postavljati; kar bi bilo deželi v slavo, mestu pa tudi v zimskim času poseben in obstoječ kinč ljubljeniga drevoreda.« V gaj slave, v slovensko Valhalo pod milim nebom, je Lenček želel, da bi se preobrazila »Zvezda«, žal, da se ni. Celo njen zasaditelj župan Hradecki ni do¬ segel spomenika, pač pa Radecki, ki se je zasidral sredi »Zvezde« leta 1860., drugič 1882., in vztrajal tam do prevrata. 4. Ne le »Zvezdi«, tudi njenemu sosedu Kongres¬ nemu trgu je Lenček želel povzdigniti lepoto. Uga¬ jala mu ni njegova južna stran. Namesto ondotnih, »malo pristojnih« hiš, ki naj bi se odkupile, naj bi se postavil dostojnejši in obširnejši deželni dvorec. Izginile naj bi hiše dveh gostilnic, v Peklu in pri Meti na griču ter med njima kavarna in pivarna Fischer (gl. sliko v KSM 1934, 270), t. j. štev. 30 stara, zdaj 13 (Lavrenčič), št. 31 zdaj 14 (Elbert), št. 32 zdaj 15 (dr. Blehveis). Ako bi se zaželeno večje poslopje ne moglo takoj sezidati, naj bi se ohranilo stavbiščc za prihodnost. Ako bi se bil uvaževal Lenčkov nasvet, bi se realka ne skrivala v Vegovi ulici, ampak bi po¬ kazala svoje lepo lice Kongresnemu trgu. Novi de¬ želni dvorec, danes poslopje univerze, je namreč po potresu zrasel na prostoru starega. Trg sam pa je postal po načrtu prof. Plečnika zares kinč bele Ljub¬ ljane. 5. Lenček; »De bi se čevljarski most v lep, če mo¬ goče v železen, vezan, viseči most prcstvaril.« Namesto starega, lesenega, onemoglega mostu je dobila Ljubljana že deset let nato, 23. X. 1867, nov, železen most, izdelan v fužinah na Dvoru. Stal je 30.000 gld. in so ga v spomin na nekdanjega mest¬ nega župana preimenovali v Hradeckega most; a novo ime se ga ni prijelo. Sedanji železobetonski čev¬ ljarski most je iz leta 1931., stari železni most pa služi od istega leta prometu Kodeljevega mimo pri¬ silne delavnice do Zaloške ceste pri Leonišču. 6. Tudi naslednje Lenčkovo voščilo ni ostalo brez uspeha: obnova znamenja M. D. na trgu sv. Jakoba. Marijin kip, umetniško delo J. V. Valvasorja (1681), ki je sameval od 1844 v cerkvi sv. Jakoba pri zad¬ njem oltarju na moški strani pod oknom, se je dvig¬ nil leta 1870. na vitki steber; v spremstvu so mu kipi zavetnikov ostalih mestnih župnij. Prvotno je steber stal pred velikimi vrati cerkve. 7. Dalje časa — nad 20 let — je minilo, da se je uresničila sedma Lenčkova želja. Stolna cerkev je bila namreč proti severu, od škofije pa skoraj do se¬ menišča, zastrta s hlevi, ki jih je bil dal sezidati v francoskih časih v škofiji stanujoči maršal Marmont. Pod njihovo streho je bila konjarna za 24 konj s kaščo v nadstropju, hlev za 8 glav goveje živine in lopa za vozove. Med hlevi in cerkvijo je bila »ozka, pa zelo obiskovana ulica« brez imena; hudomušni Kongresni sredi 19. stoletja KRONIKA 77 dr. Jakob Zupan ji je dejal Mingrelija in Kakacija. I.enček je torej predlagal: »Zavoljo nekterih ... reči naj bi se (ulica) nekoliko razširila in bi se pogled na stolno cerkev odperl«. Tako Lenček. Knezoškof Ivan Zl. Pogačar pa je 1881 ukazal, naj se hlevi kar podro. Z njimi vred je izginila vsa nesnaga, ki jo je krilo hlevsko obzidje in konec je bil zavetišču mo¬ ralnih neredov. Na hlevskem stavbišču je danes lepo urejena terasa z zložnim stopniščem po vsej dolžini. Na stebrišču prehoda iz škofije v cerkev je vzidan spomenik v bližini padlih mučenikov Lundra in Ada¬ miča. V spodnjem delu pridobljenega trga stoje lope stalnih branjevk zelenjave in sadja. Ves javni pro¬ stor pa je po vsej pravici dobil ime Pogačarjev trg. 8. V tej točki je Lenček razodel želje zaradi Kranj¬ ske hranilnice, muzeja in licejske knjižnice. Kranjska hranilnica, započeta leta 1822., je izprva poslovala v Galletovi (sedanji mestni) hiši na Mest¬ nem trgu št. 2. Leta 1840. se je preselila na Poljane, oziroma na Semanji (zdaj Krekov) trg (Andrejka, Trg. vestnik 1934, 110). Dotedanji dve hiši — po¬ ljansko krilo prej v Kukovi posesti in semanjetržno, prej last Hubenfeldove rodbine — sta se strnili v eno pritlično poslopje. Lenček piše, da je čedno, a naj bi se dvignilo vsaj za eno nadstropje. To se je zgodilo krog leta 1860. in je tu vztrajala hranilnica do leta 1881., ko si je omislila nov dom v Knafljevi ulici. V hiši nekdanje Kranjske hranilnice, dvignjeni v dva nadstropja, posluje danes finančno ravnateljstvo. Na Semanjem trgu je zanimalo Lenčka še eno po¬ slopje, tisto pod Gradom, »kjer so zdaj le za semenj majhne štacune.« Pozneje so bila tam stanovališča; v enem je bival mestni stražnik Dreiteufel (Fr. Ma- selj-Podlimbarski, Zbrani spisi, I., Opombe 444); bili so tamkaj pleskarji; ob ponedeljkih so shranjevale ondi bezoviške perice perilo (Podkrajšek). Po Lenč- kovi želji naj bi se tudi to poslopje »zvikšalo« in obrnilo »v kako občjo potrebo« n. pr. za muzej, »ki je v šolskim poslopji, kjer že tako prostora primanj¬ kuje, tako nepristojno razdeljen« — arheološki od- Okolica Mesarskega mostu In Ajdovega zrna sredi IS. stoletja Zazldanost Ajdovščine sredi 19. stoletja. (Sredi trga steber sv. Trojice) delek bil je v pritličju v desnem krilu, prirodoslovne zbirke pa so bile shranjene v prvem nadstropju. Ali naj bi našla tu zavetje znamenita licealna bukvar- nica«, ki tiči zdaj v šolskem poslopju na kraju, ki je zaradi ognja v največji nevarnosti. Tu se vidi jasno, kako velik in dalekoviden je Len¬ ček v svojih voščilih; na srcu sta mu bila dva tako važna zavoda, muzej in licejska knjižnica. Na tem stavbišču stoji od 1898 Mestni dom. Narodni muzej je dobil svojo hišo 1. 1888., le knjižnica, muzej tiska¬ nih del slovenskega duha, še danes nima lastne strehe. Poleg tega poslopja je bila ledenica, ki je Lenček ni vzel v misel. Omenja se leta 1766. s pripombo, da so pred Frančiškanskimi vrati v jarku pri mestni le¬ denici rasle murbe (m. a.). 9. Boljšo zvezo »zvitega, dolgega in tesnega« pred¬ mestja sv. Petra s kolodvorom je predlagal Lenček v devetem »vošilu«. V ta namen naj bi se odkupila in podrla ob hišnem bloku »Ajdovega zrna«, ravno pred vhodom v »strmo Blatno vas« (sedanjo Prečno ulico) stoječa stara Lovšetova hiša (v njej so pro¬ dajali Kranjčani mlinske kamne) in razširila pot proti postaji. Ta hiša je bila po potresu zamenjana z novo. V isti točki je sprožil Lenček tudi zvezo Mesar¬ skega (zdaj Zmajskega) mostu s kolodvorom. Od¬ stranila naj bi se Urbasova, po domače Irgličeva hiša, kar se je zgodilo leta 1883. (Staroslav, Gostilne 26). Mesto se je po tamkajšnjem polju znatno raz¬ širilo in dobilo ob novi Resljevi cesti svoje prve mo¬ derne vile. 10. S šentpetrskega predmestja je Lenček krenil na Dunajsko cesto, kjer so kratile njeno lepoto »niz¬ ke hišice kočice št. 70, 71, 72« — med njimi krčmar pri Križu (Kreuzwirt). Po odkupu naj bi te skaze izginile s površja. Na njihovem stavbišču bi se podalo veliko poslopje, še bolj pa »prost, obširen, odprt prostor«, segajoč od bolnišnice (sedaj Kmečke po¬ sojilnice) do evangeljske cerkve (1851) in od mitnice 78 KRONIKA (v sedanji žiličevi hiši) do velike Medijatovkinc hiše, ozaljšan z znamenjem presv. Trojice. Ta predlog, ki bi pridobil Ljubljani na prostoru Ajdovščine tako po¬ trebni trg, se ni uvaževal, pač pa prvi. Na stavbišču navedenih kočic je trgovec Luka Tavčar sezidal krasno poslopje leta 1868. (ne 1878.). Zdaj posluje v njem kavarna Evropa. Pogled na Ajdovščino iz ok. 1. 1660. glej »Kroniko« 1934, 39. Znamenje sv. Tro¬ jice, postavljeno 1693 na sredi prostranega trga, je prišlo novi hiši v senco, 1. 1930. pa je bilo prestavljeno na Kongresni trg. 11. Lenček je opozoril Ljubljančane na razgledi¬ šče, »ki je na zveršini tivoljskega griča nad Cekino- vim gradam in šiško, — na kupi, kjer se nar lepši razgled krog in krog razprostira, — veliko lepši kot na Rožnici,* na gradu, ali na Golovcu... Nektera drevesca (smrečje) zakrivajo to pripravno zveršino, ki se v podobi trivogelne kupe čez visočino Ljubljan¬ skega gradu, Golovca in Rožnice vzdiguje. Naj se le drevesca odpravijo in hitro se bo pokazal nar lepši razgled v bližnjo Ljubljano in lepo okolico Ljubljan¬ sko; pa tudi krog in krog v ravnotne in gorate da¬ ljave lepe kranjske dežele.« Veliko vrednost te razgledne točke so v Lenčkovem smislu ocenili že ustanovitelji Slov. plan. društva, ko so 25. VIII. 1894 kupili gozdno parcelo, da postavijo * Ob tem imenu se je pok. pisatelj ustavil. Hotel je dati pod črto pregled zgodovine tega imena, a mu je stvar končno narasla v gradivo za posebno razpravo. (J. Rus.) tamkaj razgledni stolp. Po naročilu občnega zbora z dne 10. VI. 1928 je odbor parcelo ponudil v nakup mestni občini, prihodnjega leta pa je na prvi seji no¬ vega občinskega sveta senator g. Ivan Hribar pred¬ lagal, naj bi se postavil razglednik. Le obžalovati je, da ta točka iz niza Lenčkovih voščil še ni našla od¬ meva pri Ljubljančanih. Mestna občina je ugotovila, da bi 30 m visok stolp železne konstrukcije stal 390.000 Din. (Po našem mnenju bi bila višina 15 m čisto zadosti.) Ker pa po mnenju Zveze za tujski pro¬ met stavba še ni aktualna, je bila zadeva odložena. 12. V predzadnjem »vošilu« se je Lenček zavzel za cerkev sv. Krištofa; ob njej naj bi se sezidal »farovž«, kjer bi bival kak upokojeni duhovnik, ki bi vsak dan sv. mašo bral za žive in mrtve. Sv. Krištof je prejel več, kakor je Lenček želel. Saj je v njegovi okolici zrasel del mesta s preko 5000 prebivalci. In ko je imei že nekaj let stalno službo božjo, je dobil leta 1934. samostojno župnijo, žal, da ne pod svojim imenom. Svoja voščila sklepa »Slovenski romar«: »De bi Ljubljančani vedno bolj skerbeli za snažnost po me¬ stu; tako tudi za zunanjo lepoto hiš in cerkva.« Fino estetično čuvstvo je vodilo J. Lenčka (1827 do 1861), da je podal Ljubljančanom svoja iskreno ljubezen razodevajoča voščila. Kaj bi rekel Lenček, ko bi zdaj stopil med nas in si ogledal svojo ljub¬ ljenko Ljubljano, vso prenovljeno po potresu in po vojni? Glede poslednje svoje točke bi dal Ljubljan¬ čanom pač popoln absolutorij. KRONIKA _ 79 NAŠA KRONIKA PIŠE MESTNI ARHIVAR JANUAR 1921 2. Osrednja vlada dr. Milenka Vesniča je podala ostavko in je sestavil novo vlado ministrski predsed¬ nik Nikola Pašič. Ministrstvo za socialno politiko je prevzel dr. Vekoslav Kukovec, ki je istočasno tudi za¬ stopnik ministra za prehrano in obnovo zemlje. 3. Friderik Rukavina, dosedanji šef opere, je ime¬ novan za ravnatelja ljubljanskega opernega gledališča. 6,. Ravnatelj Anton Poklukar, sin pokojnega de¬ želnega glavarja kranjskega in solastnik Blasnikovc tiskarne, je umrl. 7. Ljubljanska garnizija slavi danes po starem srb¬ skem običaju svoj badnjak. Sprevod z godbo, okraše¬ nimi vozovi in konji odhaja po badnjak za rožniški hrib in ga slovesno pripelje svojemu komandantu, častniškim družinam in vsem četam garnizije. Med meščanstvom vzbuja proslava badnjaka veliko zani¬ manje. 9. Mestna krušna aprovizacija in mestna pekarna prenehata z današnjim dnem z obratovanjem. 11. Seja ljubljanskega občinskega sveta: Občinski svet je sklenil: a) da se zvišajo mestnim upokojencem in vdovam doklade od 25 na 50%; b) da zviša Mestna hranilnica denarno zalogo pri svojem kreditnem društvu na 10 milj. K; c) da se dovoli za popravilo trnovskega mostu čez Gradaščico 45.000 K; d) da se dovoli izvoščkom ponovno zvišanje nji¬ hovih tarif. Obč. svetn. Iv. Kocmur je predlagal, da se ustanovi samostojna komunalna banka; obč. svetn. J. Jeglič predlaga davek na kvartanje; obč. svetn. Tokan vpra¬ šuje, kdaj bo začela občina zidati stanovanjske hiše. župan pojasnjuje, da je nakupila občina stavbni ma¬ terial, ne dobi pa opeke, katero so pokupile banke. 14. Dr. Josip Leskovar, vladni komisar mestne uprave v Mariboru, je na lastno prošnjo odstopil in je na njegovo mesto imenovan vladni komisar Ivo Poljanec. 15. V ljubljanski drami gostujejo sloveči člani mo¬ skovskega umetniškega gledališča (Hudožestveniki). Na sporedu je Čehovljev »Striček Vanja« in Sergu- čevljev »Jesenske gosli«. 18. Državna komisija in okrajne komisije za pre¬ življanje so prenehale s svojim delovanjem. Spisi teh uradov so izročeni invalidskemu odseku za socialno politiko pri Narodni vladi v Ljubljani. Na filozofski fakulteti je imenovan za kontr. pro¬ fesorja klasične filozofije dr. Ivan Lunjak, za kontr. profesorja antične zgodovine dr. Nikolaj Mihajlovič Bubnov. 21. Vojvoda živojin Mišič, ki ga moramo prištevati med naj večje vojskovodje svetovne vojne, je danes v Beogradu preminul. Pokojnik je bil velik prijatelj Slovencev. V znak žalosti so odpovedane v našem me¬ stu vse javne prireditve. Notar Luka Svetec, nestor v vrstah slovenskih po¬ litikov, pisateljev in narodnih delavcev, je v visoki starosti 95 let v Litiji umrl. 28. Ljudsko štetje v Mariboru izkazuje na podlagi štetja z dne 9. januarja 29.014 prebivalcev. Vojaki in kaznjenci niso všteti. 30. Cene živil v Ljubljani: Moka 0 18'—, pšenična bela 14'—, koruzna 7'—, koruzni zdrob 8'—, pšenični zdrob 18—, sladkor 54'— do 64'—, mast 56'—, kava 60'— do 68'—, riž 28'— do 30— za kg; namizno olje 70'—, petrolej 23'—, mleko 6'— K za 1; jajca komad 3'50 do 4'— K. Umrlo je v Ljubljani v januarju 114 oseb. FEBRUAR 1921 2. Deželna vlada je dovolila hišnim posestnikom zvišati najemnino za stanovanja od 20% na 60% in za poslovne lokale za 100% na najemnine od 1. 1914. 10. Državna obrtna šola v Ljubljani se imenuje odslej Tehniška srednja šola. 15. Seja občinskega sveta ljubljanskega: župan dr. Ivan Tavčar naznanja, da je umrl 2. februarja obč. svetn. Fran Mally, ki je deloval od I. 1896.—1910. in od 1. 1912. dalje v obč. svetu. Na njegovo mesto je vpoklican v obč. svet višji uradnik banke »Slavije« Arnošt Bezenšek. Dalje se spominja 14. febr. umrlega kroj. mojstra Matije Kunca, ki je deloval v obč. svetu od 1. 1891. do 1893. — Egon baron Zois je daroval mestnemu arhivu pismo Jerneja Kopitarja Karlu Anton Poklukar Dr. Nikola) 80 KRONIKA Luka Svetec Arnoit BezenSek baronu Zoisu z dne 14. VII. 1821. — Ljudsko štetje v Ljubljani izkazuje 53.072 prebivalcev s predmestji vred, kar pomeni le' reven prirastek. Od 1. 1900. do 1910. je naraslo mesto za 7500 prebivalcev in 350 hiš, od 1. 1910. do 1920. pa je naraslo mesto samo za ca. 6500 oseb in le za 83 hiš. V tem tiči tudi stanovanjska kriza, zlasti še, ker imajo državni uradi zasedenih neprimerno veliko število stanovanj. — Pri stano¬ vanjskem uradu je pri oddaji stanovanj igralo pod¬ kupovanje precej veliko vlogo, zato naj bi se izvršila revizija vseh podeljenih stanovanj. Dalje je občinski svet sklenil: a) da se predlog o ustanovitvi komunalne banke odkloni, event. naj prevzame Mestna hranilnica tudi bančne posle pri polni varnosti hranilnih vlog; b) da se najame posojilo do 20 milj. K proti 50 do 70 letni amortizaciji za sanacijo mesta, popravo cest, povečavo mestnih podjetij itd.; c) zvišati vodarino, cene plinu v mestni plinarni in nakup hiše Celovška cesta 229 za nastanitev mestne mitnice; d) na predlog občin, svetn. dr. Adlešiča zvišati s 1. 1. 1921 gostaščino za 100%. Nabrani zneski naj se porabijo za amortizacijo posojila za zgradbo stanovanjskih hiš. Obč. svet. Evg. Franchetti vpraša, če se je podražilo meso z vednostjo magistrata na 30'— K za kg. Obč. svet. Bole prosi župana, da intervenira pri vladi radi prevelikega izvoza mesa. Občinski svet. I. Mihevc je mnenja, da bi moral obstojati pri magistratu odsek za določevanje cen. Obč. svet. J. Bole predlaga, da se odcepi od kamniške proge tir v mestni vodovod v Kleče, kar bi stalo K 380.000'— in bi se prihranile vse vožnje premoga z vozniki. — Obč. svet. I. Kocmur predlaga, da vrši mestna občina ves inkaso vplačil in davkov in vsa izplačila računov, plač in pokojnin s položnicami poštnočekovnega urada. 20. Za predsednika nove pokrajinske vlade za Slo¬ venijo je imenovan dosedanji načelnik v ministrstvu notranjih del dr. Vilko Baltič. 21. Razmejitvena komisija za določitev mej med Jugoslavijo in Italijo v odseku Triglav-Reka je pri¬ spela v Ljubljano. Jugoslovanski člani te komisije Or. Vilko Baltič so general Rudolf Maister, generalštabni polkovnik Milan Ječmenič in pehotni polkovnik Aleksander Da- skalovič. 26. Italijanska vojna uprava je danes zapustila Lo¬ gatec, ki je prešel v našo državno upravo. 26. Rezultat ljudskega štetja v Celju izkazuje 6874 civilnih prebivalcev, od teh 5698 Slovencev, 845 Nem¬ cev, ostali so slovanske narodnosti. MAREC 1921 2. Bivši črnogorski kralj Nikita iz dinastije Petro- vič-Njegoš je v Antibesu pri Nici preminul. Pokojnik je bil tast kralja Petra in ded kralja Aleksandra. 8. Za 85-letnico našega pesnika Josipa Stritarja je poklonila deželna vlada imenovanemu častno darilo 10.000 K. V ljubljanskem predmestju v Zeleni jami so se po¬ javile črne koze. Trije bolniki so oddani v izolirno bolnico. 11. Dr. Ivan O razen, šef zdravstvenega odseka za Slovenijo in Istro, od 1. 1906.—1910. občinski sveto¬ valec, starosta Jug. Sokolske zveze, je danes zadet od kapi umrl. Pokojnik je užival splošne simpatije. Svoje premoženje je zapustil v dobrodelne namene, zlasti v korist akademske mladine. 20. Radi aneksije našega ozemlja po Italijanih se vrši danes velika žalna manifestacija. Mesto je zavito v črno, trobojnice so izobešene na pol droga, vse za¬ bavne prireditve prepovedane. 22. Seja ljublj. občinskega sveta. — Občinski svet je 1. sprejel predlog komisije, da se prepusti državni upravi bolnišnico za silo (kužne bolezni) pod pogo¬ jem, da je Mol rešena za bodočnost vsake obveze glede nastanitve prostorov za kužne bolezni; 2. sprejel upravo ustanove Josipa Lenčeta 10.000 K za obubožane ljubljanske obrtnike; 3. sklenil zidati na Prulah stanovanjsko hišo v pre¬ računanem znesku K 2,404.251'96; 4. sklenil regulirati Jenkovo ulico v Ljubljani in dovolil zato 13.000 K; 5. sklenil odstopiti upravi Ljubljanskega velesejma v Tivoliju končni trikot za dobo 3 let, če pristaneta na to sedanja najemnika S. K. Ilirija in S. K. Slovan; Matija Kunc DR. LJUDEVIT PERIČ, LJUBLJANSKI ŽUPAN (I92T—1924) KRONIKA 81 Or. Ivan Oražen Ivan Jelačin Dr. Joalp Tičar Franc ČrnagoJ G. nakup malih kock za tlakovanje VVolfove, Stri¬ tarjeve, št. Petrske, Poljanske ceste, Mestnega in Starega trga in Pred škofijo za dva milijona K. Nato so sledile interpelacije obč. svet. šerjaka radi nezadostne razsvetljave v trnovskem in šentjakob¬ skem okraju in slabih varnostnih naprav ob Ljublja¬ nici; obč. svet. Kocmur radi grozeče preselitve Trbo¬ veljske premogokopne družbe v Beograd; obč. svet. Mihevc radi stalnega podraževanja mesa na trgu. Pre¬ preči naj se izvoz živine v Avstrijo, obč. svet naj za¬ devno stavi svoje zahteve. 30. Cene živilom: Govedina 28'— do 30'—, teletina 24'— do 26'- -, svinjina 32'—, slanina 46'— do 48'— K za kg; jajca 1'80 K za komad. Za mleko je še vedno huda stiska. Zato se prodaja z vodo mešano mleko. Tržno nadzorstvo dnevno preiskuje kakovost mleka in neustrezajoče zapleni. Umrle so v marcu v Ljubljani 104 osebe. APRIL 1921 9. Ustanovilo se je v Ljubljani Umetnostno-zgodo- vinsko društvo, ki bo izdajalo svoj »Zbornik za umet¬ nostno zgodovino«. 11. Izhajati je začel v Ljubljani pod uredništvom Albina Prepeluha politični tednik »Avtonomist«. 18. Seja obč. sveta ljubljanskega: Občinski svet je sklenil: 1. nabavo 10 vozičkov za škropljenje za 280.000 K in dveh strojev za pometanje cest za 120.000 K. S tem se nadomeste delavci, ker mlajših moči za pometanje ni dobiti, ampak gredo v ta posel samo stari betežni ljudje, ki spadajo preje v bolnišnico kakor na cesto; 2. dovoliti Mestni hranilnici zvišanje denarne za¬ loge pri kreditnem društvu na 15 mil. K; 3. oddati v najem bivše dirkališče društvu »Sokolu« v telovadne namene za 10 let; 4. prodati Splošni prometni banki mestno parcelo 136/17 na vogalu Aleksandrove ceste in Beethovnove ulice po 500 K za kv. meter pod pogojem, da v teku enega leta postavi trinadstropno stanovanjsko hišo; 5. spremeniti regulacijski načrt tako, da more imeti cesta od Prisojne do Ceste na južno železnico 20 m širine, kakor je projektirana Okrožna cesta; 6. dovoliti mestnemu pogrebnemu zavodu zidanje lastne zgradbe; 7. tarife postreščkov ponovno zvišati. Po nekaterih vprašanjih obč. svetnikov je podžupan dr. Triller naslovil na občinski svet sledeče poslovilne besede: »Danes se poslavlja leta 1911. izvoljeni občinski svet. Več od nas se jih ne bo več vrnilo v to zbornico, Ivan Frelih Franc Marn Ivan Benkovič >i*ell 82 KRONIKA zato naj spregovorim par poslovilnih besed. Velik del naše funkcijske dobe je padel v vojno dobo in čas prevrata. V takih časih ni bilo danih pogojev za ve¬ likopotezno komunalno delo in politiko. Zato se je ustvarilo pač to, kar se je moglo. Sedaj, ko se bližajo normalni časi, čakajo obč. svet velike naloge. Pouda¬ riti moram, da smo bili vedno vsi, kljub različnim strankarskim nazorom, pri izvrševanju naših nalog kolikor toliko složni in edini. Dolgih deset let nam je stal na čelu mož, čigar obolelost ovira danes naše slovo, župan dr. Ivan Tavčar je imel v tej zbornici pač nasprotnike, toda nobenega sovražnika. S trdo roko in z modrim duhom je vodil našo ladjo tudi v času naj večjih in najhujših viharjev. Nam je bil vedno dober tovariš in mestnim uslužbencem do zadnjega zvest prijatelj in podpor¬ nik. Prinašam Vam v slovo njegove srčne pozdrave ter si izprošam od Vas dovoljenja, da mu sporočim naše iskrene pozdrave, našo zahvalo in naše globoke želje za skorajšnji povratek ljubega zdravja, čast in hvala županu dr. Ivanu Tavčarju! Naj živi Emil Leon!« 26. Občinske volitve v Sloveniji so razgibale pre¬ bivalstvo. šest političnih strank se poteguje v Ljub¬ ljani za ljudsko zaupanje in za oblast v občini. Vo¬ lilna borba je ostra. V avtonomnih mestih je rezultat volitev takle: JDS = Jug. Demokratska stranka, JSDS = Jug. Socialnodemokratska stranka; SLS = Slov. Ljudska stranka; NSS = Narodnosocialistična stranka; KSJ = Komunistična stranka Jugoslavije; SKS — Slov. Kme¬ tijska stranka. Izvoljeni so bili v občinski svet: v Ljubljani: dr. Vladimir Ravnihar, Engelbert Franchetti, dr. Ka¬ rel Triller, Ivan Jelačin, dr. Josip Tičar, Franc črna- goj, Viktor Turnšek, Ivan Frelih, dr. Dinko Puc, Jo¬ sip Dežman, Fran Marn, dr. Pavel Pestotnik, Ivan Benkovič, Josip Turk, Rudolf Rozman, Simon Pra¬ protnik, Ivan Bajželj, Josip Breznik, Ivan Kocmur, Anton Komac, dr. Ljudevit Perič, Ivan Kocijan, Ivan Kralj, Ivan Ogrin, Fran Kremžar, dr. Ivan Stanovnik, Josip Pirc, Janko Jeglič, Franc Orehek, Ivan Srebot, KRONIKA 83 Franc Orehek Tobija Pezdir Dr. Tone Jamar Karel Urbančič Alojzij Burkeljc, Tobija Pezdir, Viktor Adamič, dr. Tone Jamar, Karel Urbančič, Tone Malgaj, Ivan Tavčar, Fran Rupnik, Anton Pesek, Jakob Babnik, Josip Ambrožič, Ludovik Vencajz, Arnošt Bartulovič, Josip Pokovec, Ivan Makuc, Rajko Osterc, Franc če- pelnik, Franc Melik; v Mariboru: dr. Vladimir Sernec, Vilko Weixel, Franc Voglar, Miha Vahtar, Ivan Tomažič, Ivan Kej¬ žar, Ivan Šoštarič, Viktor Grčar, Lojze Slanovec, An¬ drej Bahun, Fran Postrak, Leopold Koschuta, Ivan Hojnik, Ivan Druzovič, Karel Čeh, Anton Kreutzer, Rudolf Kolbezen, Ivan Klančnik, Alojzij Čeh, Anton Tanc, dr. Josip Leskovar, Anton Krepek, dr. Karel Verstovšek, Fran Veronek, dr. Anton Jerovšek, Franc žebot, Vekoslav Filipič, Franc Jarh, Fr. Selinšek, dr. Ivan Jurečko, Franc Novak, Josip Konič, Ivan Roglič, dr. Franc Rostohar, Fran France in Rudolf Šega. Ivan Krajnik, Anton Peperko, Fran Smasek, Franc Kitak; v Celju: Ivan Rebek, dr. Ernest Kalan, Avgust Sedlar, Rudolf Stermecki, dr. Anton Božič, Ivan Biz¬ jak, Ivan Prekoršek, Franc Strupi, dr. Juno Hrašo- vec, Franc Mravljak, Karel Goričar, Vekoslav Špind¬ ler, Franc Koren, Alojzij Leskovšek, Karel Felicijan, Maks Žager, Alojzij Pukmeister, Avgust Šviga, Karel Vidic, Anton Štern, Matija Speglič, Štefan Lah, Dra¬ Tone Malgaj Ivan Tavčt gotin Žabkar, Franc Koštomaj, Franc Kramar, Davo¬ rin Beranič, Dragotin Gobec, David Modic, Anton Ogrizek, Makso Janič, Franc Kuret in Silvester Fohu; v Ptuju: dr. Matej Senčar, I. Vajda, dr. Ivan Fermevc, Fran Mohorič, dr. Bela Štuhec, Ivan Kle¬ menčič, Ignacij Zelenko, Vinko šerona, dr. Ljudevit Jenko, Ciril Tušek, Simon Fiihrer, Bernard Mikule¬ tič, Anton Blažek, Ivan Šegula, Ivan Kristanič, Franc Levanič, Andrej Hernjak, Adolf Tomanič, Franc Roz¬ man, Tomaž Lozinšek, Mihael Zamuda, Alojz Kaisers- berger, Franc Vezjak in Alojz Klančič. 30. življenjske potrebščine se v cenah stalno zvišujejo. Zlasti se občuti močno pomanjkanje mesa in je v ljudstvu velika nejevolja zaradi dejstva, da se živina in meso v velikih množinah izvaža. Umrlo je v Ljubljani v mesecu aprilu 106 oseb. MAJ 1921 7. Princesa Jelena, sestra našega regenta Aleksan¬ dra, se je na svojem potovanju v Anglijo ustavila v Ljubljani. Ogledala si je mesto, ljubljanski grad in okolico. 11. Dr. Otmar Krajec, ljubljanski mestni fizik, je imenovan za šefa zdravstvenega odseka za Slovenijo. 17. Po 60 letih svojega obstoja in plodonosnega delovanja je prispel v Ljubljano češki pevski zbor Franjo Rupnik Jakob Babnik 84 KRONIKA Josip Ambrožič Viktor Grčar Dr. Otmar Krajec Nj. Vel. kralj Peter I. »Hlahol«, stari prijatelj našega naroda, ki priredi v Ljubljani svoj slavnostni koncert. Zbor je bil v Ljub¬ ljani navdušeno sprejet. 24. Hrvatski pevski zbor »Lisinski« je priredil v Ljubljani svoj koncert. Umrlo je v Ljubljani meseca maja 109 oseb. 3UNIJ 1921 2. Vojvoda Peter Mišič, poveljujoči general donav¬ ske divizije, je na Dunaju umrl. Pokojnik je bil eden najvidnejših in najzaslužnejših poveljnikov srbske vojske. 14. »Deutscher Theaterverein«, ki je bil formalni lastnik ljubljanskega »Kaiser Franz Josefs I. Jubi- laumstheatra«, je deželna vlada razpustila in je po pravilih pripadlo vse premoženje Kranjski hranilnici v Ljubljani. V nemškem gledališču se prirejajo pred¬ stave slovenske drame. 8. Prva seja novoizvoljenih obč. uprav. V Ljubljani se je sestal novoizvoljeni občinski svet pod predsedstvom najstarejšega člana občinskega sveta obč. sv. Janka Jegliča. Pri prvi volitvi je bilo oddanih 48 glasov in sicer so prejeli: Anton Pesek 18, dr. Karel Triller 18, Ludovik Vencajz 11 glasov. 1 li¬ stek je bil prazen. — Ker ni dosegel nihče nadpolo- Spomenlk Ignacija Borštnika Spomenik Antona Verovška pred opernim gledališčem pred opernim gledališčem vične večine, se je vršilo drugo glasovanje, kjer so prejeli dr. Karel Triller 19, Anton Pesek 18 in Lju¬ devit Vencajz 11 glasov. — Obč. sv. Lj. Vencajz je imenom svoje K. S. J. prečital ostro načelno izjavo svoje stranke, nakar so se vršile ožje volitve, pri ka¬ terih je prejel Anton Pesek 28 in dr. Karel Triller 19 glasov, 1 glas, oddan za dr. Lj. Periča je bil ne¬ veljaven. Za ljubljanskega župana je bil torej izvoljen Anton Pesek, ki je izvolitev sprejel. Za podžupana je bil izvoljen dr. Ljudevit Perič z 29 glasovi, 19 listkov je bilo praznih. V Mariboru je bil izvpljen za župana Viktor Grčar, v Celju dr. Juro Hrašovec in v Ptuju Ivan Šegula. 30. Umrle so v Ljubljani v mesecu juniju 103 osebe. 3ULI3 1921 3. Udruženje gledaliških igralcev je na slovesen način odkrilo pred opernim gledališčem postavljena spomenika ustanoviteljema naše slovenske drame, Ignaciju Borštniku in Antonu Verovšku. 7. Novoustanovljena zadruga Akademski kolegij, katere namen je preskrbeti revnim visokošolcem skupen dom in hrano, je kupila v ta namen hotel »Triglav« v Kolodvorski ulici. Hotel se bo adaptiral v namene dijaškega kolegija. 28. Naš praški poslanik-minister Ivan Hribar, bivši dolgoletni ljubljanski župan, se vrača v Ljubljano kot pokrajinski namestnik. V Ljubljani in po vseh krajih je bil novi pokrajinski namestnik sprejet z velikimi ovacijami. 29. Zaradi velikega pomanjkanja dobre koncertne dvorane, zlasti za komorne koncerte, se javnost močno zgraža nad dejstvom, da uporablja stavbo Fil¬ harmoničnega društva še vedno ekonomat poštne di¬ rekcije za svoje uradne prostore in skladišča. 30. Zaradi zmanjšanega izvoza je cena mesu nižja in stane govedina 20'— do 24’— K, teletina 18'— K za kg. Zelenjava: grah 5'—, fižol 6’—, krompir 2'50, kumare 6'— K za kg; salata 1'50 do 2'— K za glavo; sadje: maline 15'—, jabolka 12’—-, hruške 16'— K za kg; jajca 2'30 K za komad; piščanci: par 40'— do 50 — K. Umrlo je v Ljubljani v mesecu juliju 112 oseb. KRONIKA 85 AVGUST 1921 16. Njegovo Veličanstvo kralj Peter I. je danes ob 17.30 umrl. Globoka žalost pretresa danes vso domo¬ vino. Naš prvi narodni vladar iz slavnega rodu Kara- dordevičev je na Topčideru zatisnil svoje trudne oči. Ko se je razširila ta vest med ljudstvom, so se vsa srca zedinila v odkritosrčni in globoki žalosti nad smrtjo sedeminsedemdesetletnega junaka, ki je bil ljubljenec svojega naroda, simbol našega zedinjenja in zgled dobrega vladarja in zvestega vojaka. Danes je bil regent proglašen za kralja Aleksan¬ dra I., ki je s. posebnim proglasom na narod sporočil svoj nastop na prestol. 20. Velika suša in vročina v Sloveniji traja že nekaj tednov. Kmetsko ljudstvo bo močno prizadeto in oško¬ dovano. — V Ljubljani pa se močno širita griža in legar, katera zelo podpira neznosna vročina. Dr. Ivan Tavčar, dolgoletni ljubljanski župan, ki praznuje letos svojo 70-letnico, je bil odlikovan z re¬ dom sv. Save II. stopnje. Umrlo je v Ljubljani v mesecu avgustu 179 oseb. SEPTEMBER 1921 3. Prvi ljubljanski vzorčni velesejem je bil danes dopoldne ob 10. uri slovesno odprt. Ljubljana je ob tej veliki gospodarski manifestaciji svečano razpo¬ ložena. V mestu je mnogo tujcev. Prvi velesejem stoji pod pokroviteljstvom ministra za trgovino in indu¬ strijo, dr. Mehmeda Spaha. — Ob priliki velesejma je napovedanih mnogo drugih kulturnih prireditev, tako da se Ljubljana dostojno predstavi obiskovalcem velesejma. V hotelu »Tivoliju« se vrše gledališke pred¬ stave na prostem, v parkih promenadni koncerti, isto¬ časno se odpre planinska razstava, Narodni muzej in Narodna galerija v »Kresiji« in umetniška razstava slik v Jakopičevem paviljonu vabi posetnike, vrše se večje športne prireditve itd. — Sejem je slovesno odprl njegov pokrovitelj. 8. V Mariboru je bila slovesno odprta I. obrtna razstava v obširnih prostorih in dvoranah Gotzovega poslopja. 11. V Lokah pri Krašnji so odkrili njegovi ožji ro¬ jaki pisatelju Maslju - Podlimbarskemu na njegovi rojstni hiši spominsko ploščo z napisom: V tej hiši se je 23. novembra 1852 narodil pisatelj Franc Maselj- Podlimbarski. Umrl je v pregnanstvu v nemški Pul- kavi 19. septembra 1917. Bil je Jugoslovan — za svoj narod je živel — za svojo misel je umrl. 28. Seja obč. sveta ljubljanskega. Seji ponovno predseduje obč. svetn. Jeglič, ki sporoča občinski upravi: 1. da je ministrstvo notranjih zadev razveljavilo mandate onih občinskih svetnikov, ki so kandidirali na komunistični listi delavsko-kmetske-republikanske stranke, torej v Ljubljani 6, in da obstoji občinski svet sedaj iz 42 članov; 2. da minister za notranje zadeve izvolitve Antona Peska ljubljanskim županom ni mogel predložiti v najvišjo potrditev; 3. da se dopolnilne volitve ne izvrše, dokler zakono¬ dajni odbor ne donese avtentične interpretacije o vo- litvi v obč. zastopstvo v Sloveniji; 4. da je obč. svet. Anton Pesek dne 27. sept. 1921 naznanil, da odlaga mesto občinskega odbornika. Obč. svet je vzel to na znanje in prešel k volitvam župana. I. ljubljanski vzorčni velesejem 86 KRONIKA Obč. svet. Ivan Kocmur protestira pred volitvijo župana v imenu SLS., NSS. in JSDS. proti kršitvi vo¬ lilnega reda izjavljajoč, da se novih volitev župana pač udeleže, odklanjajo pa vsako odgovornost za očitno kršitev zakona, kakor za škodo v mestnem go¬ spodarstvu v dobi, ko je mesto izvoljenega župana gospodaril uradnik sam. Po izvršeni volitvi so prejeli: dr. Tone Jamar 22, dr. Karel Triller 18 glasov. Ker znaša nadpolovična večina 22, je dr. Tone Jamar izvoljen za župana. Iz¬ voljeni pa je izjavil, da se zahvaljuje za zaupanje, da pa izvolitve ne sprejme. Odrejene so bile ponovne vo¬ litve, pri katerih je prejel dr. Ljudevit Perič 21, dr. Karel Triller 18, Janko Jeglič 1 glas, 2 listka pa sta bila prazna. — Ker ni noben kandidat prejel potrebne absolutne večine, se je vršilo drugo glasovanje, pri katerem so prejeli dr. Ljudevit Perič 23, dr. Karel Triller 19 glasov. Dr. Perič je izvolitev sprejel in od¬ ložil mesto podžupana. Za podžupana je bil izvoljen Josip Ambrožič z 22 glasovi. 30. Huda stanovanjska stiska se pred zimo zopet močneje občuti. Tako v Ljubljani, kakor v Mariboru postajajo razmere že obupne. Ljudje še vedno stanu¬ jejo po brlogih in starih železniških vagonih. Cene živilom: meso govedina 28'— do 32'—, tele¬ tina 18'—, slanina, ki je pa na trgu zelo primanjkuje, 58'—; krompir 3'50, moka 0 18'—, koruzna 12'—, aj¬ dova 18'-—, kava 64'— do 106'—, sladkor 50'— K za kg; jajca 3'— K za komad. Umrlo je v Ljubljani v mesecu septembru 156 oseb. OKTOBER 1921 5. Mestna mlekarna je pričela obratovati z nalogo, da preskrbi prebivalstvo s prvovrstnim mlekom. Pri¬ vatnikom bo dostavljala mleko na dom. 7. Državno žensko učiteljišče v Ljubljani praznuje petdesetletnico svojega obstoja. 7. oktobra 1871 je tedanji dež. šolski nadzornik Jarc odprl zavod, na katerem je takrat poučeval kot glavni učitelj šolski ravnatelj duhovni svetnik Mihael Lazar, ki je po¬ učeval verouk, nemščino, slovenščino, matematiko, zemljepis, zgodovino in prirodopis. Poleg njega je bilo par pomožnih učiteljev za lepopis, petje, ročna dela, Dr. Otokar Bensi Rlko Jug italijanščino in francoščino. Prvo leto je bilo 42 go¬ jenk. Prvo leto je bilo učiteljišče nastanjeno na Rib¬ jem trgu Št. 248, pozneje v hiši grofa Gallenberga na Novem trgu, 4. oktobra 1884 pa se je preselilo v se¬ danje poslopje. 24. Radi ponovnega poizkusa razkralja Karla Habs¬ burškega, ki hoče za vsako ceno udejstviti svoje vla¬ darske težnje na Ogrskem, so sklicale vse politične stranke protestni shod v hotelu Unionu. Govoril je gen. konzul ČSR dr. Beneš in zborovalci so sprejeli resolucijo, ki zahteva od vlade ostrih korakov pred poizkusi habsburške eksdinastije. 27. Seja ljubljanskega obč. sveta, župan dr. Perič poroča, da je obč. svet. Urbančič odložil mandat obč. svetnika in je zato vpoklical v obč. svet njegovega na¬ mestnika Rika Juga. — Ker je obč. svet. Josip Am¬ brožič drž. uradnik, ne more vršiti funkcije podžu¬ pana, ali pa mora na službo resignirati. Zato je obč. svet. Ambrožič odstopil in je bil na njegovo mesto iz¬ voljen za podžupana z 22 od 39 oddanih glasov Riko Jug. — Nato so bili izvoljeni delovni odseki občinske uprave. 29. Dr. Mihajlo Pupin, naš ugledni učenjak in pro¬ fesor na kolumbijskem vseučilišču v New Yorku, se je mudil par dni v Ljubljani in Sloveniji na obisku ter je danes odpotoval v Ameriko. 30. Ta mesec stoji v znamenju protestnih shodov, ki se pojavljajo po vsej Sloveniji radi naraščajoče draginje živil in tudi vseh drugih za življenje potreb¬ nih predmetov. Umrlo je v Ljubljani v mesecu oktobru 108 oseb. NOVEMBER 1921 8. Seja ljubljanskega obč. sveta: Za načelnika od¬ sekov mestne uprave so bili izvoljeni: za magistrat- nega župan dr. Perič; za personalno-pravnega Ivan Tavčar; za finančnega Ivan Kocmur; za stavbnega Ivan Ogrin; za šolskega Josip Ambrožič; za obrtnega Ivan Srebot; za ubožnega Fran Kremžar; za policij¬ sko - zdravstvenega Josip Pirc; za aprovizacijskega župan; za načelnika upravnega odbora mestne elek¬ trarne, plinarne in vodovoda Fran Orehek; u. odb. mestnih voženj Riko Jug; direktoriju mestne klav¬ nice, dir. mestne zastavljalnice, u. odb. pogrebnega zavoda, mestnemu dohodarstvenemu uradu pa župan dr. Perič, ki je bil izvoljen tudi za predsednika v ku- ratorij mestnega liceja. Obč. svet je sklenil: 1. da se odprd nujno potrebne obrtno - nadalje¬ valne šole 1. decembra, da pa se mora poskrbeti za podporo temu šolstvu, ker mesto samo iz svojih sred¬ stev ne more vzdrževati šolstva; 2. da se izenačijo profesorske plače na liceju s 1. jan. 1922 s plačami državnih srednješolskih na- stavnikov; 3. da se izplača enkratni nabavni prispevek vsem mestnim uslužbencem, in sicer oženjenim z otroci po 4000'—, brez otrok po 3000'—, samcem po 2000'— K; 4. odobriti letne račune mestnih podjetij. Pri nadaljevanju seje 10. oktobra poroča župan, da je odložil mandat obč. svet. dr. Tone Jamar in je na KRONIKA 87 njegovo mesto vpoklical namestnika obč. svetn. dr. Viktorja Peterlina. — Dalje poroča župan o potrebi varčevanja z elektr. razsvetljavo. Na interpelacijo obč. svetn. dr. Dinka Puca glede nevarnosti, da bi zmanjkalo vode, poroča župan, da je zaradi regulacije Save, ki jo izvršuje država, talna voda tako padla, da jo črpalke ne dosežejo. Zato bo treba misliti na zgra¬ ditev jeza pri Gameljščici, ki bo dvigal talno vodo. — Pri debati o proračunu mestne elektrarne je obč. svet sklenil, da se izdelajo nujno razni načrti, kako povečati elektrarno in zasigurati prebivalstvu dovolj toka. Sklenilo se je izboljšati hrano v ubožnici, izvr¬ šiti revizijo ubožcev in podpirancev ter omejiti bera¬ čenje v Ljubljani. Zviša se primerno najemnine, zla¬ sti v mestnih vojašnicah. Dalje je obč. svet sklenil: 1. uvesti davek a 1'— K za obiskovalce gostiln in kavarn po 10. uri zvečer; 2. odobril ustanovitev občinskega sodišča za pobi¬ janje draginje. Razvila se je načelna debata o proračunu, v kateri so govorniki kazali na velike potrebe mesta, kakor zgradbo novega magistratnega poslopja, ustanovitev mestne aprovizacije, povečanje vseh mestnih podjetij, organizacijo reševalne in požarne službe, zidavo sta¬ novanjskih hiš, ustanovitev mestnega muzeja, komu¬ nalne banke, razširitev cestnega železniškega omrežja, zidavo novih šolskih poslopij itd. itd. Na seji obč. sveta ljublj. dne 22. novembra so bili izvoljeni v odbor za obrtno - nadaljevalne šole obč. svet. Ambrožič in Srebot, dalje se je izvolil novi odbor Mestne hranilnice, v upravo meščanske imovine je bil izvoljen posestnik Valentin Accetto, kot ubožni za stolno župnijo posestnik Josip Maček, gostilničar, kot zastopnik Mol v društvo za zgradbo delavskih stano¬ vanj obč. svetn. F. Rupnik. Na prošnjo organizacij mestnih uslužbencev sklene obč. svet, da se sestavi nova občinska pragmatika; dnevnim otroškim zave¬ tiščem se dovoli 100.000'— Iv podpore; pri Mestni hranilnici se najame K 500.000'— posojila. Dalje so bili sprejeti sklepi: 1. da se odda graditev stanovanjske hiše na Prulah s 14 stanovanji ponudniku Braierju; 2. da se izvrši kontrola obcestnih ograj v mestu in naroči gospodarjem, da napravijo primerne ograje; Obč. svet. Franchetti prosi, da se posipajo ljubljan¬ ske ceste; obč. svet. Frelih, da se spremeni in moder¬ nizira stavbni red mesta; obč. svet. Dežman, da se na Ljubljanico privežejo reševalni čolni za slučaj nesreč; obč. svet. Jeglič, da se otvorijo cestne zveze med Emonsko, Gorupovo in Cojzovo cesto, zveže Holz- apflovo z Vrhovčevo, podaljša Ilirska do Komenskega ulice, tlakuje Florijanska ulica. — Ponovno je obč. svet glede na nastale razmere dovolil povišanje ce¬ nikov postreščkom. — V Spodnji šiški se napravi javna pralnica. — Zaradi zgraditve nove mestne elektrarne na Savi se skliče strokovna anketa. — Za severni del mesta se napravi nov regulacijski načrt. — Predlog, da se imenuje 5 članska komisija, ki naj preišče delovanje prejšnje mestne uprave, je obč. svet odklonil. — Stavljeni so bili še predlogi: a) da se naloži davek igralcem kart po kavarnah in gostilnah, b) da se zgradi kanalsko omrežje za spodnješišenski okraj, c) da se izvrše na mestnih šolah najnujnejša popravila, d) da se pri Sv. Krištofu in v drugih od¬ daljenejših okrajih postavijo mesne tržnice, ker je glavni trg prenatrpan, e) da se centralno vlado prosi, da ne ukine obč. sodišč za pobijanje draginje in pri¬ sili izvozničarje, da oddajajo del za izvoz namenje¬ nega blaga po nabavni ceni na razpolago mestnim ob¬ činam za omiljenje draginje in preskrbo lačnih, f) da se zida nov magistrat na Dunajski cesti na Toma¬ žičevih parcelah, g) da naj občina posreduje, da bodo poštni uradi odprti tudi popoldne, h) da posreduj ob¬ čina pri državni železnici, da se znižajo voznine tistim ljudem, ki dovažajo živila v mesto ali pa jim ustanovi cenejši, četrti razred za prevoz. 30. Umrlo je v Ljubljani v mesecu novembru 97 oseb. DECEMBER 1921 6. Seja obč. sveta ljubljanskega. Odstopil je obč. svet. Melik in je na njegovo mesto pozvan v obč. svet obč. svet. Ivan Rojina. Ker je slednji prezaposlen in mandata ne more prevzeti, je vpoklican ing. Matej Kosmač. Obč. svet je sklenil: 1. podpisati 7% državno investicijsko posojilo v vi¬ šini 500.000'— K; 2. podaljšati 10% davščino na listke cestne želez¬ nice; 3. da se proda Pokojninskemu zavodu stavbna par¬ cela nasproti palače Trboveljske družbe, vogal Alek¬ sandrove in Gledališke ulice za zidavo lastne palače; 4. da se prepove vožnje s tovornimi avtomobili v središčnih ulicah mesta. 20. Na današnji seji obč. sveta je bila sklenjena od¬ mera občinske doklade na osebno dohodarino; dalje je bila zvišana davščina na vozila in avtomobile; usta¬ novitev ljudske kuhinje za 1000 oseb; sistirati sklep uprave cestne železnice, s katero se je zvišala cena voznim listkom na 2'— K; Mestni hranilnici se do¬ voli zvišati denarno zalogo kreditnemu društvu od 15 na 30 mil. K. — Zaradi velikega pomanjkanja ži¬ vil, zlasti mesa, ker oboje ogroža redno prehrano pre¬ bivalstva, je nastala zopet ostra debata, v kateri se je zlasti kritiziral prevelik izvoz mesa v Italijo. Spre- r. Viktor Peterlin Minister Ivan Pucelj 88 KRONIKA jet je bil predlog, da se klavnične pristojbine za ži¬ vino za izvoz zvišajo za 1000%. — Ustanovi se mestni umetnostni svet. Stavljenih je bilo še več predlogov, ki se izroče odsekom. 24. V novo vlado pod predsedstvom Nikole Pašiča sta vstopila kot ministra za soc. politiko dr. Gregor žerjav in kot minister za poljedelstvo in vode Ivan Pucelj. 28. Nj. Vel. kralj Aleksander I. se mudi že nekaj dni na lovu v Sloveniji. Visoki gost je danes obiskal Ljubljano, kjer je bil povsod viharno pozdravljen. Umrlo je v decembru v Ljubljani 114 oseb. (Dalje prihodnjič.) LETO 1935 JANUAR 1. Univerzitetni profesor ing. Alojz Krdl je prazno¬ val nedavno svojo 50 letnico. Rojen 1. decembra 1884 na Moravskem, je posvetil svoje delo službovanju v Sloveniji. Ing. Kral je leta 1913. projektiral ljub¬ ljanski št. Jakobski most, izvršil je še več zlasti indu¬ strijskih načrtov in je uvaževan znanstveni delavec v raznih domačih in tujih revijah. 3. Francoski kolonialni bojevniki iz svetovne vojne so na potu iz Oplenca, kjer so se poklonili na gro¬ bu blagopokojnega kralja Aleksandra, prispeli danes v Ljubljano. Gostje so odšli v sprevodu z zastavami pred spomenik Ilirije na Napoleonovem trgu, kjer so položili venec. Občinstvo je bojevnike povsod pri¬ srčno pozdravljalo. t Franc Vedernjak, dvorni svetnik v p. in bivši predsednik Pokojninskega zavoda, je umrl. Pokojni je bil rojen 1. oktobra 1855. 1. v Ptuju. Po študijah je služboval v Idriji in pri okrožnem sodišču v Ljub¬ ljani. Kot sodnik si je pridobil odličen ugled. Ob pri¬ liki septembrskih dogodkov 1908. 1. se je odločno zavzel za slovenske politične preganjance. 11. Konferenca Male antante se je vršila danes v Ljubljani. Tej so prisostvovali jugoslov. ministrski predsednik dr. Bogoljub Jevtič, čehoslovaški zunanji minister dr. Edvard Beneš in rumunski zunanji mi¬ nister Nikolaj Titulescu. Dr. Ivan Krdl Stevan Švabič 13. t dr. Janko Ponebšek, višji finančni svetnik v p. in vodja ornitološkega observatorija v Ljubljani je v starosti 74 let umrl. Sodeloval je v lovskih in orni- toloških revijah in spisal knjigo »Naše ujede«. 21. Dr. Maks Samec, univerzitetni profesor, je iz¬ voljen za rektorja ljubljanske univerze. Novi rektor je bil rojen 27. junija 1881 v Kamniku. Po gimna¬ zijskih študijah v Ljubljani se je na univerzi na Du¬ naju posvetil študiju kemije, botanike in fiziologije. Kemični institut naše univerze, ki je delo gosp. rek¬ torja, uživa velik ugled v znanstvenem svetu, posebno po svojih raziskavah škroba. t Polkovnik Stevan švabič je danes umrl. Pokojnik se je rodil 1. nov. 1865 v vasi Božurniji pri Topoli in je po dovršeni nižji in srednji šoli vstopil 1885. leta v podčastniško šolo, s katero se je udeležil že čez nekaj mesecev bolgarske vojne. 1892. leta je postal častnik in 1. 1912. kot konjeniški podpolkovnik ad¬ jutant poveljnika I. armije prestolonaslednika blago¬ pokojnega kralja Aleksandra. V svetovni vojni je prišel kot ranjenec v avstrijsko ujetništvo. Ko se je vračal 1. 1918. v svojo donlovino, je prišel v Ljub¬ ljano v trenotku, ko se je italijanska vojska zaradi razpusta soške fronte valila proti Ljubljani in za¬ sedla že Logatec. Polkovnik švabič je naglo sestavil iz došlih srbskih ujetnikov vojno poveljstvo s skrom- ‘I bojevniki v Ljubljani 4. ji rja 1935 Francoski bojevniki v Ljubljani 4. januarja 1935 kroniKa 89 Ban dr. Dinko Puc Prof. Albert Sl£ no vojsko in s svojim odločnim nastopom ustavil italijansko vojsko pri Vrhniki ter rešil Ljubljano tuje invazije. Ljubljanski obč. svet je imenoval polkov¬ nika švabiča za svojega častnega meščana in po njem poimenoval tudi eno svojih mestnih ulic. FEBRUAR 2. t Dr. Fran Zbašnik, vladni svetnik v p., ki se je rodil 1855. 1. v Dolenji vasi pri Ribnici, je danes umrl. Pokojnik se je po svojih dovršenih pravnih študijah v Gradcu posvetil sodstvu in prešel nato v službovanje deželnega odbora kranjskega, 1. 1918. pa zopet v državno službo. Dr. Fran Zbašnik si je po¬ stavil v zgodovini slovenskega leposlovja časten spo¬ menik kot priljubljen pisatelj in pesnik. Sodeloval je v Stritarjevem »Zvonu«, kot urednik »Laibacher Zeitung« in od 1. 1903. do 1909. urednik »Ljubljan¬ skega Zvona«. Nad deset let je sodeloval kot vesten gledališki kritik. Literarno je nad vse marljivo so¬ deloval tudi pri drugih listih in revijah in v naših knjižnih družbah Slov. Matici in Mohorjevi družbi, kjer so izšla njegova dela, kakor: Za srečo, Boj za pravico, Na krivih potih, Pisana mati, Iz viharja v zavetje, dramske slike Popek in Sami med seboj itd. — Na dan svoje srebrne poroke je umrl Fran Stupica, ugledni ljubljanski veletrgovec z železnino v starosti Fran Stupica 66 let. Pokojnik je bil med ustanovitelji naših trgov¬ skih organizacij, Trgovskega doma, Trgovske akade¬ mije, Trgovskega lista, Zveze trgovskih gremijev itd., član razsodišča ljubljanske borze, upravnega odbora Narodne banke itd. 7. Senator dr. Valentin Iiožič je danes podlegel težki bolezni. Rojen 2. septembra 1878. leta v Vi- ševku nad Moravčami je dovršil gimnazijski študij v Ljubljani, filozofijo pa v Gradcu, kjer je leta 1908. dobil doktorsko diplomo. V službo je vstopil 1. 1910. v knjižno Mohorjevo družbo, 1. 1915. pa vpoklican v svetovno vojno. Po prevratu se je udeležil bojev za osvobojenje Koroške in je bil od Avstrijcev ujet in interniran. L. 1919. je vstopil v državno službo na gimazijo in je bil nato premeščen na Tehnično sred¬ njo šolo. Pokojnik je bil odkrit naroden delavec in je napisal več znanstvenih razprav. V politično živ¬ ljenje je vstopil leta 1931. kot kandidat za Narodno skupščino. L. 1932. je bil imenovan za senatorja. Svoje premoženje je zapustil v dobrodelne svrhe. 9. Dr. Dinko Puc, dolgoletni zaslužni predsednik ljubljanske mestne občine, je bil imenovan za bana dravske banovine. 22. Profesor Albert Sič praznuje danes svojo 70- letnico. Jubilant, po rodu Trnovčan, je služboval kot ljudskošolski učitelj v št. Vidu pri Ljubljani. L. 1899. je položil izpit za meščansko šolstvo in bil nameščen na mestni višji dekliški šoli, kjer je ustanovil tudi trgovski tečaj in ga vodil do svoje upokojitve. Kot pristen sin naroda je postal zbiratelj narodnega blaga in napisal tudi knjige: O slovenskih narodnih nošah, Narodne vezenine na Kranjskem, Kmečke hiše in njih oprava na Gorenjskem itd. Mestna občina je marljivega javnega delavca odlikovala s tem, da ga je imenovala za meščana našega mesta. 24. Univerzitetni profesor ing. Dimitrij Frost je umrl na kliniki v Zagrebu. Pokojnik je bil rojen leta 1876. v Petrogradu, kjer je doštudiral za rudarskega inženjerja. Služboval je na Varšavskem politehničnem institutu in je bil imenovan 1. 1914. za profesorja na Donski institut, 1. 1918. pa za rednega profesorja. Po ruski revoluciji se je naselil v Ljubljani, kjer je bil 1. 1920. imenovan za rednega profesorja na ljublj. Dr. Valentin Rožič Univ. prof. Dimitrij Froat Dr. Fran Zbainlk Dr. Ljudevit Valjavec Avgust Sedlar Hinko Nučič Milan Skrbinšek univerzi, kjer je predaval jamomerstvo. Bil je splošno ugleden znanstvenik, ki je užival splošne simpatije. 26. Dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik in senator, je imenovan z ukazom kraljevega namestništva za pred¬ sednika mestne občine ljubljanske. 27. Direktor finančne direkcije dr. Ljudevit Valja¬ vec je premeščen v isti funkciji v Sarajevo. Na njegovo mesto je imenovan dosedanji pomočnik finančnega direktorja Avgust Sedlar. t Fran Bonač, bivši vojni kurat in katehet, rojen 3. aprila 1885. 1. v Ljubljani, je v Leonišču po kratki bolezni preminul. Pokojnik je študiral gimnazijo v Turinu, bogoslovje v Gorici in kaplanova! v Rojanu, tržaški okolici. Pokojnik je bil med ustanovitelji Zveze slovenskih vojakov, bil je blesteč govornik in mirovni apostol, ter je po svojih govorih bil poznan po vsej Sloveniji. MAREC 8. t Ivan Vrhovnik, slovenski zgodovinar in mestni župnik v p., je danes umrl. (Glej članek g. dr. Rusa.) Mestna občina ljubljanska je imenovala zaslužnega moža za svojega častnega meščana. Hinko Nučič, dolgoletni član ljubljanske drame, sedaj režiser in ravnatelj drame v Zagrebu, praznuje danes v Zagrebu slovesno svojo 35 letnico umetni- Fran Bonač Ivan Vrhovnik škega delovanja. Nastopi v Feldmanovi tragikomediji »Na oglu«. Slavljenec se je rodil 9. aprila 1883. leta v Ljubljani in se v zgodnji mladosti posvetil slov. gledališču. 1907. 1. je postal režiser, 1. 1912. pa je bil angažiran v Zagreb. Ob prevratu, 1. 1918. se je vrnil v Ljubljano in od tu v Maribor, kjer je odprl in vodil z odličnim uspehom slovensko gledališče. Ven¬ dar se je ponovno vrnil v Zagreb, kjer je še danes ugleden steber drame. Nučič je mnogo pripomogel do kulturnega zbližanja s Hrvati, ker je po njegovi iniciativi bilo uprizorjeno že več slovenskih del. Za¬ grebško gledališko občinstvo je proslavilo Nučičev jubilej nad vse prisrčno in odlično in izkazalo polno priznanje Nučičevemu delu. 11. Ljubljanski divizionar, general Vladimir Cuka- vac je imenovan za pomočnika ministra vojske in pre¬ meščen v Beograd. Poveljeval je dravski divizijski komandi od decembra 1932. 1. in si je pridobil povsod splošne simpatije. — Na njegovo mesto je imenovan za komandanta dravske divizijske oblasti div. general Petar J. Nedeljkovič, dosedanji poveljnik vrbaške di¬ vizijske komande. t Polde Jak, vodja trgovine Mestne elektrarne ljub¬ ljanske je danes preminul. Pokojnik je bil rojen leta 1881. v Bohinjski Bistrici, se je po dovršeni Mahrovi šoli posvetil trgovini, spada v ono generacijo našega narodno prebujajočega se meščanstva, ki so posvetili izven službe vse svoje delo pri organizaciji svojega stanu Merkurja in pri narodnih organizacijah Sokolu, Glasbeni Matici, Ljubljanskem Zvonu, Planinskem društvu itd., zato je bil povsod spoštovan kot idealen in koncilianten delavec. 13. t Dr. Mihajlo Pupin, univerzitetni profesor v New-Yorku in naš odlični rojak, je nenadoma pre¬ minul. Pokojnik je bil rojen 4. oktobra 1858 v Idvoru v Banatu. Svojo čudovito življenjsko pot je opisal po¬ kojnik v avtobiografiji »Od pastirja do izumitelja«, ki je izšla v slovenskem prevodu v Vodnikovi družbi. Pokojnik jc s svojim odličnim vplivom in osebno avtoriteto ob težkih prevratnih dneh s posebno spo¬ menico o Dalmaciji, Istri in Sloveniji, ki jo je izročil predsedniku USA Wilsonu, dosegel, da je Wilson pre¬ klical svoj podpis na zapisniku, s katerim sta Fran¬ cija in Anglija pristali, da pripade Blejski kot Italiji. KRONIKA 91 Vladimir Cukavac Petar J. Nedeljkovič Tudi v koroškem vprašanju je dr. Pupin dosegel mogočo rešitev, katero so pa domači faktorji odklo¬ nili kot nesprejemljivo in akceptirali — plebiscit. 15. t Dr. Ljudevit Bohm, direktor Trgovske aka¬ demije v p., rojen 5. maja 1864. v Kočevju, je danes v Mirni na Dolenjskem preminul. Pokojnik je bil spoštovan gospodarski in kulturni delavec, ki je kot profesor na pomorski akademiji v Splitu (1898 do 1918), kasneje kot direktor Trgovske akademije v Ljubljani (1920—1930) z živo besedo opozarjal na¬ rod na pomen in vrednote morja in pomorske trgo¬ vine. L. 1929. je bil imenovan za člana izpraševalne komisije za državoslovni izpit in za honorarnega pro¬ fesorja na ljubljanski univerzi. Nikjer ni odrekel svojega sodelovanja in vzorna je bila njegova delav¬ nost. Ljubljanska občina ga je imenovala za svojega občana, odlikovan pa je bil z redom Jug. krone III., redom Belega orla V., redom Sv. Save III. in IV. reda, oficirskim križcem rumunskim itd. Josip Turk slavi letos svojo 70 letnico rojstva in 40 letnico delovanja v ljubljanskem občinskem svetu. Rojen je bil 10, aprila 1865 v Ljubljani. Iz skromnih razmer tedanje Ljubljane je vzrasel slavljenec, z ne¬ umornim trudom in energijo ustvarjal sebi in svoji družini eksistenco, nikdar pozabljajoč na skupnost in potrebe naroda. Nesebično in le z njemu prirojeno vztrajnostjo se je lotil organizacije slovenskega ga¬ silstva, ki je ustvarilo temelje jugoslovenskemu ga¬ silstvu. »Bližnjemu v pomoč!« — tudi v dobi, ko je brzel svet v materialističnem pohlepu za dobrinami, je bilo njegovo geslo, ko je bolan in utrujen prevzel starešinstvo Jugoslovanske gasilske zajednice, kamor ga je pozvalo v Beograd gasilstvo, zavedajoč se, da bo Josip Turk postavil celega moža v korist te človeko¬ ljubne organizacije, ki hiti v pomoč vsakomur in ki služi v prostovoljnem, resničnem požrtvovanju svo¬ jemu narodu. 40 let sodeluje slavljenec v ljubljanski občinski upravi. V slovenski politični borbi, ki žali- bog ni dosegla nikdar kakega večjega formata ali celo priznanja nasprotnika, je bil često predmet ostrih napadov, nikdar ni klonil, vztrajal in deloval je povsod z vnemo in v najboljši zavesti, da dela po¬ šteno. Bil je deželni poslanec v kranjskem deželnem zboru, kjer je vedno vneto branil interese meščanstva in gasilstva. Kot občinski svetnik in kot član gerent- skega sveta se je zanimal za vse občinsko gospodar¬ stvo in žrtoval svoj prosti čas v tisočih sejah občinske uprave in njenih odsekov z vztrajnim, rednim sode¬ lovanjem. Bogat na izkušnjah, plemenit po srcu in odkrit v značaju si je pridobil v vseh krogih prebi¬ valstva odlično spoštovanje in simpatije. Ljubljanski občinski svet se je jubilantu zahvalil s tem, da mu je podelil ob njegovem svetlem jubileju dela svoje edino in najvišje odlikovanje, častno meščanstvo. Jo¬ sip Turk ni samo osebnost, on je popularni sestavni del naše stare plemenite Ljubljane, on je predstavnik onega danes že tako razredčenega patriarhalnega me¬ ščanstva, pravi ljubljanski Ljubljančan, kateremu prisrčno želimo, da ostane še dolgo ohranjen našemu mestu. 15. Bolgarski pevski zbor »Rodina« iz Sofije je da¬ nes priredil v Ljubljani svoj koncert. Prebivalstvo je pozdravilo drage bolgarske goste na kolodvoru in manifestiralo prijateljstvo z bolgarskim narodom. Koncert je sijajno uspel. Bolgari so odpotovali v go¬ ste v Maribor. 16. Danes praznuje 25 letnico svojega umetniškega delovanja v slovenski drami priznani naš umetnik, igralec in režiser Milan Skrbinšek. Rodil se je 19. fe¬ bruarja 1886. 1. v Mariboru. 1899. 1. se je preselila 92 KRONIKA Božo Šramel družina v Ljubljano, kjer je študiral srednjo šolo in 1. 1909. maturiral. Odšel je na dunajsko tehniko, ven¬ dar študij ni dovršil, ker ga je srce vleklo na gleda¬ liške deske. Absolviral je Ottovo dramatično šolo na Dunaju in v sezoni 1909/10 je bil angažiran v Ljub¬ ljano. Organiziral je slov. gledališče v Trstu, kot re¬ žiser in igralec je deloval na sarajevskem gledališču in vodil eno leto celjsko gledališče. Skrbinšek je pre¬ vedel nad 50 dramskih del, dramatiziral Cankarje¬ vega »Hlapca Jerneja« itd., kot igralec pa je eden onih redkih, ki poskušajo vsako svojo vlogo, bodisi majhno ali veliko, podati z vso izrazno možnostjo umetnika. Za svoj jubilej si je izbral Shakespear- jevo dramo »Beneški trgovec«, in sicer vlogo Schy- loka. Predstava je bila — radi hripe in še radi drugih naših nevrednosti — odpovedana in določena za drug termin. Hvaležnost in priznanje za delo so pri nas še Skakalnica v-Planici vedno — sirote tujke. Slavljencu najprisrčneje česti¬ tamo. 17. V Planici na Gorenjskem so se vršile velike smuške in skakalne tekme, katerih so se udeležili po¬ leg Jugoslovanov Švicarji, Avstrijci, Čehi, Poljaki in Norvežani. Norvežan Andersen je skočil izven kon¬ kurence 95 m. Udeležba občinstva se ceni na 12.000 ljudi. Zmagovalci: 1. Poljak Maruszarz Stanislav 326.1, 2. Čeh Barton Antonin 312.9, 3. Švicar Ray- mond Marcel 304.6, 4. Švicar Borter Guido 298.9, 5. Poljak Czech Bronislav 285.3, 6. Čeh Steinmiiller 283.9, 7. Jugoslovan Šramel Božo 270.9, 8. Avstrijec Holl Gregor 265.2, 9. Čeha šimunek Franta 258.1 in 10. Kadavy Bohuslav. — Norvežanom je bilo tekmo¬ vanje po norveški športni zvezi prepovedano. 18. Profesor Josip Reisner, direktor Srednje teh¬ nične šole v Ljubljani, praznuje svojo 60 letnico. Ju¬ bilant je naš ljubljanski rojak, ki je kot profesor in prosvetni delavec poznan daleč izven našega ožjega okvirja. Deloval je poleg izvrševanja svojega poklica v vseh kulturnih organizacijah. Politično se je udej¬ stvoval kot poslanec v Narodni skupščini, kjer je zlasti sodeloval pri uradniškem zakonu. Po smrti direktorja Ivana Šubica je prevzel prof. Reisner vod¬ stvo tega odličnega zavoda, kateremu je posvetil vse svoje delo in znanje. Zlati, 50 letni jubilej dela praznuje Engelbert Fran- chetti, brivski mojster, dolgoletni občinski svetnik ljubljanski in organizator našega obrtništva, član zbornice za TOI, načelnik in častni član obrtnih stro¬ kovnih zadrug in meščan ljubljanski. Življenje mu je delovni dan, postlan z vidnimi uspehi, zato mu k le¬ pemu jubileju čestitajo vsi, ki ga poznajo. t Jernej Boltar, magistratni pisarniški ravnatelj v p., rojen 11. avgusta 1850 v Predtrgu pri Radovljici, je danes umrl. Pokojnik je bil dolgoletni marljiv in vesten uslužbenec in mu je obč. svet podelil v znak zaslug ljubljansko meščanstvo. (Dalje prihodnjič.) KRONIKA 93 Maribor i Med pogrebom kralja Aleksandra I. Ujedlnltelja na Glavnem trgu MARIBORSKA KRONIKA (OD 1. X. DO 31. XII. 1934) Zadnje četrtletje leta 1934. se je začelo v znamenju velike kmetijske razstave »Maribor v jeseni«, ki se je po iniciativi kr. banske uprave vršila v Mariboru in to v zvezi z Mariborskim tednom. Organizacija pri¬ reditve je bila finančno omogočena po kr. banski upravi, mestu Mariboru in kmetijskih odborih za sreza Maribor levi in desni breg. Organizirali so jo mariborski kmetijski strokovnjaki pod tehničnim vodstvom kmetijskega referenta VI. Kureta. V času od 29. IX.—3. X. je bila v verandi in veliki dvorani pivovarne Union odprta razstava poljedelskih strojev in poljedelskega orodja, travništva, poljedel¬ stva, sadjarstva, vinarstva, poljskega vrtnarstva, vrt¬ narstva in cvetličarstva, gozdarstva, perutninarstva, čebelarstva in poučni oddelek. V poljedelskem in poljskovrtnarskem oddelku je razstavilo 74 razstav- Ijalcev 225 vzorcev, v sadnem 17 kmetijskih organi¬ zacij s 96 razstavljalci 938 zabojev, v vinarskem 59 razstavljalcev 118 vzorcev vin raznih letnikov, v goz¬ darskem 3 lesne industrije in kmetijska nabavljalna zadruga od Sv. Lovrenca na Poh., v čebelarskem če¬ belarski podružnici Maribor in Sevnica o. Dr. ter vi¬ narska in sadjarska šola v Mariboru, v perutninar¬ skem 50 razstavljalcev izključno štajersko kokoš, v poučnem oddelku pa vinarska in sadjarska šola v Mariboru, gozdarska šola v Mariboru ter mestni mu¬ zej. V vseh oddelkih je razstavila vinarska in sadjar¬ ska šola, v večini pa drž. moška kaznilnica v Mari¬ boru in počitniška kolonija kraljice Marije v Šmart¬ nem na Pohorju. V zvezi z razstavo je bila tudi pro¬ daja. Razstavo je obiskalo 10.274 oseb; od teh je bilo 1603 dijakov srednjih, 1812 učencev osnovnih in stro¬ kovnih šol ter 344 vojakov. »Maribor v jeseni« je pokazal bazo, možnost in po¬ trebo, čimpreje organizirati v Mariboru trajno vi¬ narsko in sadjarsko razstavo v obliki mariborskega vinarskega in sadjarskega muzeja. Po poletnem počitniškem odmoru se je zopet začelo organizacijsko življenje, kakor ga nam kaže društvo »Drava« z otvoritvijo pevske šole pod vodstvom H. Druzoviča, akcija gasilcev za nabavo novega reševal¬ nega avtomobila, Jadranska straža z akcijo za zgra¬ ditev novega počitniškega doma v Bakru, motocikli¬ stična tekma po novi pohorski cesti in dalje na Po¬ horje, otvoritev raznih tečajev ter predavanja Ljud¬ ske univerze. V tem pa je prišla dne 9. oktobra okoli 18. ure vest o atentatu v Marseillu, ki je v globoki žalosti do 21. novembra prekinila započeti razvoj javnega in or¬ ganizacijskega življenja. Mestni svet, ki je sprejel 9. X. vest o vladarjevi smrti sredi seje, se je sestal k žalni seji dne 11. X ob 17. uri, kateri je prisostvo¬ valo na Glavnem trgu meščanstvo in med katero so počivali obrati. 13. X. ob 19. uri so priredile narodne organizacije žalni obhod po mestu s Kralja Petra trga, preko Glavnega trga, Gosposke in Slovenske ulice, Aleksandrove ceste, Kolodvorske ulice, Zrinjskega trga, Maistrove in Ciril-Metodove ulice. Trga Svobode in Aleksandrove ceste v unionsko dvorano, kjer se je vršila žalna manifesticija, katere se je udeležilo okroglo 15.000 ljudi. Pogreba pokojnega kralja so se v imenu Maribora udeležili župan dr. Fr. Lipold in mestni svetniki V. Grčar, 1. Kejžar, dr. K. Kieser in H. Sabothy. Maribor pa je istočasno s pogrebom v Oplencu bil zbran na Glavnem trgu, kjer je govoril komemorativne besede podžupan R. Golouh. Po pogrebnih svečanostih je sklenil oblastni odbor Narodne odbrane organizirati zbiranje prispevkov za postavitev spomenika kralju Aleksandru I. v Mari¬ boru. Misel spomenika pa se je po stikih z lokalnimi činitelji postavila na širšo podlago ter je akcijo za 94 KRONIKA spomenik prevzel v roke mestni župan. 20. XI. se je vršila v spodnjih kazinskih prostorih anketa vseh mariborskih predstaviteljev oblastev in zastopnikov organizacij, na kateri se je sklenilo postaviti v Ma¬ riboru kot središču obmejne Slovenije spomenik osvo- bojenja in zedinjenja kot idejni spomenik. Poleg tega pa je sklenila anketa, da mestna občina pri spominu na kralja Aleksandra I. reši pereče šolsko vprašanje v magdalenskem mestu s postavitvijo nove meščan¬ ske in nove osnovne šole ter da postaviti za magda- lensko mesto novi mladinski dom; nova poslopja bodo nosila ime pokojnega kralja. Meseci oktober, november in december so bili čas umetniških razstav. 21. X.—28. X. je razstavljal v palači Banovinske hranilnice Ante Trstenjak, novem¬ bra so v veliki kazinski dvorani razstavljali ljubljan¬ ski umetniki R. Jakopič, N. Pirnat, M. Jama, I. Zajec, M. Sternen, T. Kos, Anica Zupanc-Sodnik, H. Smre¬ kar, F. Klemenčič, M. Gaspari, D. Inkiostri, P. Lo¬ boda, B. Vavpotič, F. Gorše in F. Zupan. Skoro isto¬ časno so razstavljali v »Brazdi« organizirani mari¬ borski umetniki K. Jirak, I. Kos, A; Gvajc, ptujski F. Košir in A. Sirk od Sv. Lenarta, pomnoženi s ki¬ parjem K. Stovičkom in slikarjem A. Trstenjakom v Ljubljani. Razstavi sta pokazali Mariboru prerez ljubljanskega, Ljubljani pa mariborskega umetni¬ škega ustvarjanja. »Brazda« je v decembru (9—30.) ponovila svojo ljubljansko razstavo tudi v Mariboru; v tem času so priredili E. Reiser, E. Friede in M. Formacher v Banovinski hranilnici razstavo umetno¬ obrtnih izdelkov. Gospodarsko so podala 14. XII. Mestna podjetja bilanco svojega prvoletnega reorganiziranega obrato¬ vanja. Največje mariborsko gospodarsko podjetje je izkazalo 84,268.098 Din aktiv in 53,588.861 Din dol¬ gov, skupno torej 30,679.234 Din premoženjskega ka¬ pitala. Dohodki Mestnih podjetij so znašali 17,867.497 Din, izdatki pa 18,240.732 Din. Med največji napre¬ dek mestnih obratov je šteti ponovno aktivnost mest¬ ne plinarne in zmanjšanje pasivnosti avtobusnega prometa. Elektrifikacija okolice je napredovala, ko je 1. decembra zagorela električna luč v Novi vasi in v Radvanju, obenem pa tudi v Aljaževi ulici, ki je bila zadnja še neelektrificirana ulica v mestu Mariboru. V modernizaciji Maribora je bila obnovljena Alek¬ sandrova cesta med Trgom Svobode in Prešernovo ulico, kjer so okostja mrličev pred Turadovo trgovino pokazala na obseg nekdanjega pokopališča okoli nek¬ danje cerkve sv. Ulrika. Trgovina je trpela izgube zaradi popolnega zastoja v izvozu sadja, v čemur so videli gospodarstveniki vzrok o nesposobnosti izvozne centrale »Prizad« v Beogradu. Obrtniki so organizirali tudi v Mariboru od 1—8. decembra obrtni teden, ki je bil odprt 1. X. z mašo v frančiškanski cerkvi, s proslavo državnega praznika in z družabnim večerom v kazinski dvorani. Za manifestacijskim zborovanjem 2. X. so se vršila od 4—6. obrtna predavanja, nakar je bil obrtni teden (8. X.) zaključen z dopoldanskim zborovanjem in družabnim večerom. S 4. decembrom so obrtniki organizirali 12. mojstrski tečaj v deški meščanski šoli, ki je obsegal predavanja 20 ur. V prometu se krožna linija št. 5 ni obnesla ter je bila radi pre¬ majhne frekvence opuščena. Likvidiralo je avto¬ busno podjetje Maribor - Svečina, nakar je prevzel obrat na tej progi Franc Senekovič, imejitelj avto¬ busne linije na progi Maribor—Sv. Jurij o. P. — dr¬ žavna meja. V denarstvu pa so priredili 1—7. XII. samoupravni denarni zavodi v Mestni hranilnici raz¬ stavo, ki je pokazala poslovanje in narodno - gospo¬ darsko funkcijo samoupravnih hranilnic. V socialnem pogledu je izkazoval Maribor v zad¬ njem četrtletju leta 1934. povprečno 1100 —1200 brezposelnih. V začetku decembra je moralo mesto začeti ponovno z nabiralno akcijo, ki naj nudi v zimi brezposelnim meščanom najpotrebnejše. V organiza¬ ciji so gostilničarski nastavljenci definitivno usta¬ novili dne 5. XII. sekcijo mednarodne ženevske fede¬ racije natakarjev. V delovnem pogledu pa je delav¬ stvo v pekarnah izvojevalo delno odpravo nočnega dela, ko je bil 13. XII. vpeljan delovni čas od 4. ure v jutro. V športnem pogledu je omeniti prve mariborske zimskošportne znake, katere je za udeležence Orož¬ novega teka (Mariborska koča—Vuzenica) pripravil Zimskošportni odsek SPD po načrtih Boruta Hribarja. Kulturno je Maribor izvajal 1. XII. premiero Par¬ movega Ulrika, grofa celjskega, Zgodovinsko društvo je izdalo »Dodatek« k Slomškovim pismom, Muzej¬ sko društvo pa je pridobilo od dr. Fr. Lorgerja rimske freske iz Šmarja pri Jelšah. 25. XII. je bila v Unionu slavnostno praznovana 25 letnica tivolske resolucije; 21. XII. pa se je vršil ustanovni sestanek Jugoslovan- sko-bolgarske lige ter bil izvoljen pripravljalni odbor. V osebnih izpremembah zaznamujemo instalacijo do¬ sedanjega ptujskega prošta dr. I. žagarja za mari¬ borskega stolnega kanonika 30. XI., novega načelnika mestnega avtobusnega podjetja ing. G. županiča ter prvega starokatoliškega duhovnika v Mariboru, Fr. Šegulo, ki je bral 9. XII. svojo prvo starokatoliško mašo. 1. XI. pa se je poslovil od Maribora sportski organizator O. Planinšek, ki je odšel na novo služ¬ beno mesto v Smederevsko Palanko. Oktober je zaznamoval izredno nizko temperaturo, ko je 15. oktobra pokril sneg par prstov na debelo pokrajino in prinesel oledenitve. Sneg v Mariboru IB. oktobra 1934 KRONIKA 95 NEKA! POZABLJENIH LJUBLJANSKIH SVETIŠČ t IVAN VRHOVNIK KAPELA VSEH SVETNIKOV Ghetto, bivališče Židov v Ljubljani, je bil v sedanji židovski ulici in Židovski stezi; prva sc je imenovala prvotno Dolga ulica, druga za »Valvasorja pa Reve- renčna uličica (Reverentzgassel). Obe ulici sta tvorili severno-vzhodni del Novega trga. Tu je bila stara naselbina Židov, ki so se bavili s trgovino in denarno kupčijo. Valvasor (XI, 710) po¬ roča, da so bili že v začetku 13. stoletja jako bogati in da so gojili živahno trgovino z Benečani, Ogri in Hrvati. Izpodrivali so domačine, katerim so postajali čedalje bolj neljubi gosti. Zoprnosti, izvirajoči iz ver¬ skih nazorov, sta se pridružili zavidnost in sovraštvo. Med 'židovskim ghettom in krščansko Ljubljano ni bilo miru. Prišlo je do rabuk in pokoljev — zaradi pogrešenega krščanskega otroka (1290), zaradi do¬ mnevnega zastrupljenja vodnjakov (1337), zaradi oskrunitve krščanske deklice, ko so krivca Žida ob¬ glavili (1408 — Kessler, ZMS VIII, 131). Oškodovanje domačinov in ponovni nemiri so iz¬ zvali pritožbe ljubljanskega načelstva, ki ni mirovalo, dokler ni doseglo od vlade privilegija, da bodi Ljub¬ ljana za vselej brezžidovska. Naposled je cesar Maksi¬ milijan leta 1513. podpisal ukaz, ki prepoveduje Ži¬ dom obrt in trgovino v Ljubljani, na novega leta dan 1515 pa je zapečatil usodo ljubljanskih Židov z jav¬ nim pismom, po katerem župan, sodnik in ljubljanski svetovalci za vse večne čase niso dolžni trpeti Židov v svoji sredi (Kessler, ib. 134). Ljubljanski Židje so torej morali zapustiti Ljubljano, izselili so se, kakor večina Židov Notranje Avstrije, med Poljake (J. Rus). V svoji naselbini so imeli Židi sinagogo; o njej je ohranil Valvasor (XI, 710) vest, da je stala že pred 1. 1213., da pa so si obogateli Židi tedaj sezidali novo, krasnejšo. Ko so bili izgnani, so Ljubljančani spre¬ menili zapuščeno shodnico v kapelo Vseh svetnikov. Za preureditev se je zavzel zlasti meščan Peter Gaj¬ ser (Gaysser). V ta namen je pridobil ljubljanskega rojaka Jurija Slatkonjo, ki je bil tedaj dunajski škof (1513 do smrti 1522), a hkrati tudi pičenski škof, ljubljanski in novomeški prošt, moravški župnik in kaplan pri oltarju sv. Jurija v ljubljanski stolnici (Mantuani DS 1907, 306). Njega je naprosil Gajser, da bi oblagodaril novo krščansko svetišče z odpustki, ki bi privabili vernike in po njih mile darove novi kapeli, škof Slatkonja je rade volje ustregel tej proš¬ nji, kar priča listina na pergamenu z odtrganim in izgubljenim škofovim pečatom, izdana na Dunaju dne 20. maja 1516, shranjena v ljubljanskem kapi¬ teljskem arhivu (48, 1). V slovenskem prevodu se glasi: »Jurij, dunajski škof, podeli kapeli Vseh svetnikov, ki stoji na mestu židovske sinagoge v ljubljanskem mestu, na prošnjo meščana Petra Gaysserja, zato, da se kapela popravi, z oltarji, odpustek 40 dni (crimi- nalium) in 80 dni (venialium peccatorum de iniunctis eis penitentiis), ako o praznikih: na božič, obrezo¬ vanje, razglašenje, veliki četrtek, veliki petek, veliko noč, vnebohod, binkošti, sv. Trojico, sv. Rešnje telo, o praznikih Matere božje, sv. Jurija, sv. Petra in Pavla, sv. Krištofa, sv. Avguština, sv. Križa, sv. Jero¬ nima, sv. Gregorja, o patrociniju Vseh svetih, na.ver- nih duš dan, ob godu sv. Katarine, sv. Barbare, sv. Ane, sv. Doroteje, ob dedikacijah kapele, obiščejo to kapelo in zmolijo pred velikim križem, ki je v oltarju, pet očenašev in pet zdravomarij in vero v počeščenje peterih sv. ran in Kristusovega trpljenja.« Bolj kakor odpustki bi bila podprla kapelo Vseh svetnikov ustanova kaplanije, a takega dobrotnika ni bilo od nikoder in tako je uboga pokristjanjenka kmalu izginila iz vrste ljubljanskih svetišč, škof To¬ mo Hren se mimogrede v nekem konceptu še spo¬ minja tega svetišča, Valvasor in Thalnitscher ga pa ne omenjata več. Po mnenju Kluna (Archiv I 8) in Dimitza (Gesch. Kr. I, 161) (gl. MHK 1848, 85) je stala židovska shod¬ nica in za njo kapela Vseh svetnikov na stavbišču sedanje hiše št. 4 (prej 226) na židovski stezi. Sedanji lastnik te hiše je Luka Benčina. Sicer pa od nekdanjih židovskih stavb ni ničesar ostalo. Sedanje najstarejše hiše židovske ulice in steze izvirajo iz 17. stoletja (A IV, 1895, 221). Na nekdanji ghetto pa nas vendar še spominja tesno odmerjena širina obeh ulic, ki je za vsa stara bivališča Židov tako značilna. ŽABJAK V 18. STOL ALI HUDIČ V ANGELSKEM GRADU t IVAN VRHOVNIK Davno pozabljeni zdevek za »cuhthavs« na Žabjaku blizu Vodnih vrat (zdaj Hrenova ulica 17, oz. »žab- jak«, last družbe Lastni dom) je bil v drugi polovici 18. stoletja angelski grad, ko je tam deloval zavod Kaznilnica, delavnica in predilnica (1754—65). V poročilu o tem zavodu je Vrhovec (Laibach 41— 45) prvi izmed domačih zgodovinarjev omenil angel¬ ski grad, ki ga je parkrat v nemški obliki Engelsburg staknil v mestnem arhivu zv. 208. Kaj je dalo ljub¬ ljanskim hudomušnežem povod, da so s tako lepim imenom počastili »cuhthavs«, mu je ostalo uganka. Naslednje vrstice naj dostavijo Vrhovčevemu poro¬ čilu nekaj pojasnila. Torišče omenjenega zavoda je bila mestna hiša, nekdaj Mandlova last, kjer so prej stanovali častniki Molkovega, pozneje Braunovega polka; imela je ob¬ širen prizidek, kjer je bila nastanjena stotnija voja¬ kov. Mestna hiša na žabjaku, prosto stoječa kakor otok poleg Ljubljanice, je samevala na vse strani. Od nje je dobivala mestna blagajna 150 gld. najemnine na leto. Za red v zavodu Kdp (okr. za Kaznilnica, delavnica, predilnica) je skrbel upravitelj Jože Vehovic, čigar mesečna plača je znašala 4 gld., za službo božjo oo. frančiškani (ne jezuiti, kakor meni Vrhovec) in 96 KRONIKA šenklavška vikarja; za zdravje padar Buchfink (mor¬ da ponemčen Šinkovec), ki je dobival za svoj trud po 12 gld. na leto. Zavod Kdp je imel dva hlapca: invalida Antona Kneza in Franceta Petka. Prvi je učil kaznjence preje in prejemal po kr. na dan; stanoval je v pritličju. Hrana je prihajala kaznjencem iz oskrbnikove ku¬ hinje, seveda proti primerni odškodnini. Juho so dobivali iz ljubljanskih samostanov. Dva beraška strahova (Bettelrichter) sta hodila opoldne v samo¬ stane po njo; zato so jima šli po 3 krajcarji na dan. Kruh (hlebec po 2 kr.) je dajala zavodu Kdp pekarna Jožefa Lavriča. Kaznjenci so bili oskrbljeni tudi z obleko in perilom, ki so ga dajali prat perici. Kdp je ustanovil mestni magistrat zato, »da bi se odvračale pogoste pregrehe in božja razžaljenja in da bi se izprijena druhal mogla spraviti na boljšo pot; edinole blaginja ljubljanske občine, ki so se razpasle v njej hudobije, je narekovala ustanovitev tega zavoda, zvezanega z veliko skrbjo in trudom«. Sčasoma so sprejemali vanj tudi delomržneže z de¬ žele; za nje so morale plačevati njihove gospoščine. Kako naj bi se vzdrževal zavod Kdp, porojen v magistratovem krilu na sv. Mihaela dan 1754? Usta¬ novne glavnice ni bilo. Vzdrževal naj bi se s pristoj¬ binami plesov, igrišč, glumačev in z darovi. Za milo¬ ščino v prid Kdp so uvedli vsako sredo in soboto javno prošnjo. Tedaj sta po končanem trgu dva kaz¬ njenca obšla pod strogim nadzorstvom z zaprto puščico vse ulice v mestu in zunaj mesta. Ne da bi stopila v kako hišo, sta pred vsako postala in zakli¬ cala: »Dajte, dajte za spokornike v delavnici svete miloščine!« — Nekaj je vrgla tudi prodaja domačih izdelkov. Zavod na Žabjaku je bil izprva delavnica, kjer se je gojila najfinejša in navadna preja, klekanje, ple¬ tenje, šivanje, izdelovanje raznih čipk. Pripravljenih je bilo za porabo 12 kolovratov. Za klekanje so bile na razpolago blazinice. Z obilnimi stroški je bila zvezana nabava raznih potrebščin: sukanca, volne, slame. Največ je bilo treba prediva: 1. 1755. je kupil zavod od pl. Lichtenthala 536 funtov prediva, stot po 12 gld. 30 kr. nem. veljave. Zaloga izdelkov je bila na rotovžu. Delavnica v angelskem gradu se je kmalu prelevila v kaznilnico. Med moškimi kaznjenci je bilo največ tihotapcev s tobakom, med ženskimi so prevladovale tatice in vlačuge. V to vrsto je spadala Trnovčanka Marijana Hudič. Vehovčev zapisnik je dal njenemu imenu nemško končnico Huditschin. Krog 201etno dekle je bilo precej izobraženo; znala je brati in pisati — obisko¬ vala je bržkone uršulinsko šolo — in bila tudi vešča ročnim delom, kleklanju in pletenju. V angelskem gradu jo srečamo leta 1755. Na sv. Neže dan je hudo zbolela. Zbadljaji v prsih (Seitenstechen) so povzročili, da sp jo dali v bolniški oddelek. Bolezen je bila tako huda, da so nemudoma poslali po vikarja v šenklavž in po padarja. Do naj¬ novejšega časa je bila navada, da so iz stolnice jako slovesno pod baldahinom prinašali sv. popotnico nevarno bolnim. Za duhovnikom se je nabrala cela procesija pobožnih molilcev. Vikar in cerkovniki, ki so ga spremljali, so prejeli pristojbino, prvi in njegov tovariš 10 kr.; trije cerkovniki 7 kr. Tako je bilo tudi tedaj, ko so šli obhajat Marijano Hudič v an¬ gelski grad. Padar Buchfink je dvakrat puščal Marijani in so mu šteli zato 14 krajcarjev. Bolnica je uživala na¬ slednja zdravila: janež, lovor, malisno vodo, prepa¬ rirane račje oči. Do nedavna so rabili navadni ljudje račje kamne za čiščenje oči. O njih piše Erjavec (LZ 1881, 187): »V želodčnem kotu- sta na desni in na levi dva bela kamenca rakove oči lečaste podobe. Nekdaj so bili ti kamenci jako imenitni, rabili so kot osobitno zdravilo v mnogih zlasti v želodčnih boleznih, mogoče, da nekje praznovernim ljudem rabijo še sedaj kot domače zdra¬ vilo. Učeno zdravilstvo jih je že davno ostavilo in po¬ zabilo.« Iz lekarne Karla YVeykarda je prejela Marijana dva praška za 10 krajcarjev. Tudi boljšo hrano so dajali Marijani za časa bo¬ lezni, kar priča Vehovčev račun. Za to so porabili 3 funte mesa (po 3 kr.), jajca (2 kr.), vino za pra¬ žena jabolka (2 kr.), terjak (2 kr.), ješpren za pri¬ kuho (1 kr.). Tudi s pomarančami (3 kr.) so po¬ stregli bolnici. Ponoči ji je gorela luč in se je potrošilo za olje 7 kr., za sveče 3 kr. Ob skrbni negi je Marijana dosegla zdravje in potem tudi svobodo, ko je bila obljubila redno, po¬ šteno življenje. Toda obljube ni držala. Kmalu je bila zopet na starem grešnem tiru. Mestni stražnik jo je zasačil v nečistem dejanju 24. jul. 1756 in jo prignal nazaj v angelski grad. Mestni sodnik je ne- poboljšljivki prisodil štiri leta zapora. Hrepenenje po prostosti ni dalo Marijani miru. Ta želja je vznemirjala tudi njene tovarišice. V dolgih zimskih večerih jim je dozorel sklep, da pobegnejo. Za to so se dobro pripravile. Iz kolovrata so snele železen drog; z njim so odkopale del zidu ob oknu in odrinile rešetko. Na skupaj zvezanih rjuhah so se potem spustile iz prvega nadstropja na ulico. Z Ma¬ rijano vred so ušle: Mica Steganka, 141etna deto- morka Marija Mišič, obsojena na 6 let, Marijana Reitter, Elizabeta Šmalc, Ana Marija Semelhoffer, Neža Ulčar; poslednji dve sta bili starejši, one druge vse mlade od 14 do 25 let. Za koliko časa se je an¬ gelski grad znebil nečistega Hudiča, ne povedo listine mestnega arhiva. Zavod, ustanovljen iz najboljšega namena, ni imel obstanka. Poslopje je jelo pešati. Leta 1762. je šlo zato, da se hiša popravi ali opusti. Na vladni pritisk je odgovoril magistrat, da bi bilo za popolno popravo treba 500—600 gld. Za zdaj naj bi se popravili dve sobi, zgoraj za ženske, spodaj za moške, kar bi stalo 122 gld. Dohodki, izvirajoči iz raznih pristojbin, so se če¬ dalje bolj krčili. Angelski grad se je praznil. Leta 1760. je bil v njem en sam kaznjenec in tri ženske, leta 1761. devet tihotapcev, leta 1765. nobenega kaz¬ njenca. Pomoči ni bilo od nikoder. Vzroki propada so se množili, dokler niso zasedli hiše pruski ujetniki in naposled kraljeva milica (m. a. 208). KRONIKA 97 STOLETNICA TVRDKE FR. KS. SOUVAN - VZGLED SLOVENSKE VZTRAJNOSTI Ljubljana ima malo trgovskih podjetij, ki bi se mogla ponašati s stoletno tradicijo. Eno izmed teh redkih je manufakturna trgovina Fr. Ks. Souvan, ki praznuje letos stoletnico svojega obstoja. Ustanovitelj tvrdke je bil Fr. Ks. Souvan, ki je dne 26. marca 1835 odprl pod svojim imenom trgovino s suknom, katero je prevzel od umrlega svojega družabnika Janeza Deschmana. Trgovina je stala nasproti sedanjega tro- mostja. Fr. Ks. Souvan je bil rojen v Ločni pri Novem mestu in se je leto po svoji osamosvojitvi poročil s sestro slovenskega voditelja dr. Janeza Bleiweisa, Marijo Jožefo. Ime tvrdke Souvan je tesno povezano z narodno in gospodarsko zgodovino mesta Ljubljane in Slovencev sploh. Saj je to edina slovenska manu¬ fakturna trgovina, ki se lahko ponaša s stoletnim jubilejem. Nemogoče bi bilo v kratkih besedah po¬ pisati ves razvoj tvrdke iz njenih skromnih začetkov v današnjo vsepovsod znano in spoštovano veletrgo¬ vino. Vsekakor je bilo treba ustanovitelju, kot zaved¬ nemu Slovencu, v tistih, našemu narodu nenaklonje¬ nih časih še prav posebne vztrajnosti, napora in prid¬ nosti, da je mogel uspešno tekmovati in se uveljav¬ ljati v tedanjem trgovskem svetu. Kaj pomeni sto¬ letnica v življenju trgovine, to ve le oni, ki pozna vse težave, s katerimi se mora boriti današnji trgovec. Ljubljana je lahko ponosna, saj so taki jubileji naj¬ zgovornejši dokaz pridnosti, vztrajnosti in solidnosti njenih meščanov. Trgovski dom Souvan na Mestnem trgu je že po svoji zunanjosti obče znan širom naše ožje domo¬ vine, saj je to ena naj lepših stavb, ki so se nam ohra¬ nile iz predpotresnih časov. Velik smisel in ljubezen do zgodovinskih spomenikov so lastniki pokazali s tem, da so nam do današnjih časov ohranili ta dra¬ goceni biser ljubljanske arhitekture, še bolj znana pa je tvrdka po svoji splošno priznani trgovski solid¬ nosti in poštenosti. Kar pa je treba v današnjih časih še posebno poudariti, je dejstvo, da je znala tvrdka ustvariti svojemu uslužbenstvu res zaviden socialni položaj. Samo po sebi se razume, da so se lastniki vedno zavedali tudi svojih narodnih, kulturnih in so¬ cialnih dolžnosti do javnosti in jih tudi v polni meri izpolnjevali. Sedanji lastnik tvrdke je gospod Leon Souvan starejši in njegov sin Leon, s katerim je stopil na čelo tvrdke že zastopnik četrtega rodu. Vsesplošnim čestitkam in priznanjem, katerih bo tvrdka v teh dneh jubileja deležna, se pridružuje tudi naše uredništvo, želimo iskreno: naj podjetje pod vodstvom sedanjih lastnikov še dolgo živi, cvete in uspeva in naj še v naprej ostane ponos naše sloven¬ ske prestolnice. 98 KRONIKA SPLOŠNI PREGLED L. SL: BELETRISTIČNE DROBTINE O LJUBLJANSKEM POTRESU L. 1895. Ljubljanski Zvon je v 5. številki z dne 1. maja 1895 o velikonočnem potresu prinesel le kratek listek, ker niso utegnili dati »jedrnatega sestavka o katastrofi«. Opozorili so le čitatelje na Jesenkovo razpravo »Zemeljski potresi« LZ I. 1881, 6. štev. in pa Deidlov podlistek »O naravi velikonedeljskega potresa« v »Slovenskem Narodu« z dne 23. aprila. Številka šesta z dne 1. junija pa se lahko imenuje »po¬ tresna številka«. Na naslovni strani stoji pesem glavnega Zvonovega pesnika Josipa Stritarja »Slovenska Lizbona«. Pesnik je zapel Slovencem v tolažbo in pomoč elegijo »liki Tirtej špartancem«. »Slovenec nima sreče; blagoslova nebo ne dela ne rosi njegova.« Pesem ima osem kitic po šest vrstic. V duhu in z iz¬ razi kot jih poznamo pri Stritarju (Turki na Slevnici itd.) prikazuje strahoto noči ob potresu. Najlepše bo pač ono mesto, kjer pravi, da je na spomlad ravno priletela la¬ stovka z juga, poiskala svoje gnezdo, ga našla razdrtega ter žalostno zopet odletela. Velika nesreča je zadela Slo¬ vence, ko je uničila njihovo kulturno središče. Druga krajša pesem »Kje si li, država ?« tako rekoč bolj zahteva kot prosi nujne pomoči od države. Tretja »Po konci glave « bodri rojake, da po krutem udarcu zopet zbero svoje sile in si zgrade lepšo Ljubljano. »Pogum! sam sebi zvest Slovenec bodi, In stal ne bodeš zadnji mej narodi.« V prozi je Stritar objavil nadalje »Dies irae, dies illa!«. neke vrste žalno pesem Jeremijevo, kot se poje na Veliki petek. Nesrečno Ljubljano primerja v prispodobi mravljišču, če se vanj dregne s palico. S primeri iz rimske zgodovine zopet bodri rojake na vstajenje v nov gospodarski in du¬ hovni razcvit. Listek v isti številki je prinesel obenem nekaj podatkov k objavljenim pesmim. Pravi, da se list kot »mesečnik- zabavnik« ne bavi z dnevnimi vprašanji, objavlja pa Stritarjeve žalostinke zato, da se z dnevniki ne bi izgu¬ bile. Pesnik je namreč pesmi objavil že v dnevniku in jih je Zvon z dovoljenjem samo ponatisnil. »Slovensko Lizbono« je Stritar sam prosto prevedel na nemški jezik z naslovom »Laibach«. Ta prevod je Neue Freie Presse prinesla 24. aprila, t. j. dan prej ko slovensko pesem Slovenski Narod. Nemška pesem je vzpodbudila Stritarjeve učence v če¬ trtem razredu dunajske gimnazije v Josefstadtu, da so nabrali za Ljubljano 53 gld. Slovenski prevod nemške pesmi »Laibach« je prinesel dnevnik »Slovenec« 25. aprila. »Slovensko Lizbono« so Hrvatje prevedli in »Hrvatska« je 29. aprila objavila prevod. Čehom je »Slovensko Lizbono« prevedel Gustav Dorfl z naslovom »Pomozte, bratfi!« in jo obenem z laskavo črtico o Stritarju objavil v Vestniku 11. maja. Vse te prevode je Zvon tudi ponatisnil. V šesti številki je važna literarna notica tudi okrožnica Goriške tiskarne. Z njo se najavlja, da bodo 15. junija izšle Funtkove »Izbrane pesmi« kot 38. in 39. snopič »Slo¬ vanske knjižnice« za ceno 50 krajcarjev, čisti dobiček na okrog 200 gld preračunjeno bo namenjen Ljubljani v pomoč. Knjiga bo posvečena Ljubljani, kakor pove uvodna pesem. V julijski številki Zvona piše listek, da je knjiga res izšla in jo priporoča. Prva Funtkova pesem »Ljub¬ ljani v prosveto « proslavlja »genija bratoljublja«, ki je v teh težkih časih objel brate. »Ne Ljubljani razdejani, ki jo strl je zemlje gnev - Ne, obnovljeni Ljubljani Posvečen je vsak ta spev! - Druga Funtkova pesem je posvečena »Njegovemu Ve¬ ličanstvu cesarju Frančišku Jožefu I. ob Njega prihodu o Ljubljano dne 7. maja 1895. leta.« Funtkovi pesmi se odlikujeta po izklesanem jeziku in tekočih verzih. Dom in Svet je v 10. številki 1895 prinesel poleg poro¬ čila (v 9. in 10. štev.) tudi pesem Antona Hribarja »Ne obupuj, Ljubljana bela!« — Pesem ima 11 kitic po sedem vrstic in se odlikuje po lepih primernih, tekočih verzih in celotni miselni zgradbi. »Ne obupuj mi, saj iz podrtije Navadoma življenje zaljše klije, I sijon bo slovenski zopet vstal.« V številki 14. istega leta je Anton Hribar priobčil še pesem »Najlepši biser«, v spomin cesarjevega obiska v Ljubljani 7. maja. Ta letnik je objavil tudi mnogo originalnih slik in risb o potresu. V broširanem izvodu Dom in Sveta iz 1. 1896. sem slučajno našel na platnicah sedme številke » Pesem od potresa v Ljubljani«. Pesem je posebnost, ker je tako re¬ koč ljudska, skoraj gotovo edina ljudska pesem o potresu 1895. Zapel jo je Martin Koler, Cerkvenik pri podružnici sv. Martina v župniji zagraški na Dolenjskem, star 62 let. Uredništvu Doma in Sveta jo je poslal njegov sotrudrrik I. St. Ker pesem vsebuje narodnega duha in mišljenje ljudstva, bi je bilo škoda, če bi se s platnicami vred izgubila. Najbolje bo, da se v celoti ponatisne in tako otme pozabljenju. PESEM OD POTRESA V LJUBLJANI Tisoč, osemsto pet In devetdeset piše se let, Ko tresel se je svet. — O velikinoči — o polnoči — Dost’ ljudi se prebudi. Hitro gori vstajajo In urno luč napravljajo: »Bog nas var’ nocoj to noč, Prišla je nebeška moč!« 2. Vsi hribi in doline, Gozdi in planine, In tud’ mesta in vasi — Potres, potres — o polnoči! Ljubljana se je zazibala. Kakor da b’ na morju stala. Oh, Ljubljanci so zavpili: »Večni Bog čez nas se usmili!« KRONIKA 99 3. V Ljubljani fantje in dekliči In gospodje ino b’riči Vpili so na glas: »Bog se usmili nas!« V Ljubljani je bil res velik strah, Po celem mest’ je neslo prah. Stolpi so se nagibali, Dimniki pa dol padali. Oh, Ljubljanci so vpili: »Kam se bomo zdaj umaknili?« 4. V Ljubljani so otroci vpili: »Kam nas boste umaknili? Tukaj not ni za obstati? Nujte nas drugam kam dejati!« Star’ši hitro so vstajali, Otroke svoje so pobrali: »Kam pa vendar hoč’mo iti, Ker pred Bogom se ni skriti.« 5. »Pojd’mo vendar ven na polje, Morda bo od zunaj bolje; če Ljubljana se zdrobi, Bomo ostali še živi.« — Kako bolniki so v špitalu vpili: »Boste kam drugam nas premaknili? Tukaj ni več za obstati, Nujte kam drugam nas dejati!« »»Ne bomo vas drugam devali, Tukaj not’ boste ostali, Bog se bo že usmilil vas, 1 Da bo nehal spet potres.«« 6 . Ljubljanski grad se je tako tresel. Kakor da b’ ga veter nesel. Al’ restantje so vpili, (Pa tud’ norci so tulili): »Oh, odprite nam, Da se umaknemo kam drugam!« »»Ne bomo ne vam vrat odprli, Ljudje ste bil’ po svet’ in trli! Menda je zavoljo vas Zdaj v Ljubljani tolišen potres! Ljubljana je že dosti let, Pa takega potresa ni bilo pred.«« 7. V Ljubljani so lepe cerkvice Molijo not gospe in d’vice, Pa tud’ fantje in dekliči, Gospodje ino b’riči. V te cerkvice gredo, Al’ molijo prav slabo. 8 . Naj bi se rajši skupaj zbrali, Pa v te cerkve se podali, Not bi prav lepo molili, Da jih Bog se vendar usmili. Pa se rajš’ skupaj zbero In tje v teater gredo. 1 Ta rima je po tamkajšnji govorici pravilna — za knjigo seveda ni. 9. Saj veste, kaj je teater, To je en pregrešen mater. Not je dosti lepih reči, Pa se nič Boga ne časti. Le teater zapustite, Pravi spet kristjani bodite! Kdor se neče dat’ krstit’ Mora pa iz Ljubljane it’. Potlej boste imeli mir Po dnevu in zvečer. 10 . V Ljubljani je tud’ dosti greha, Praznih bajk in tudi smeha; V Ljubljani pa tud’ marsikdo golj’fa. Oštir tud’ drago hrano ima. Ali — usmili se Bogu — Stacunarji glih taku. Pek tud’ majhne žemlje peče, Pa mu nihče nič ne reče, Da berača bolj golj’fa, Sam pa dobro hrano ima. 11 . Stoji, stoji Ljubljana, Ki je zdavnej že narejana. Not je dost’ ljudi, — Oh, Ljubljan’ca naj stoji! če Ljubljana bi se pogreznila, Kol’ka škoda bi se st’rila, Noter je toliko blaga, Noben človek ne ve, koliko velja. Za Gorenjsko in Dolenjsko blago se dobi Le dvejeh notri ni reči! 12 . Jeden je šel v Ljubljano, Da b’ nožnico rad za brano, En ravšelj za bolhe Da se vse čist’ polove. Ljubljanski možje naj bi se zmenili, Na rotovž skupaj bi stopili, Pogovorili se tako. Da bi za vse prav dobro šlo: Iz Ljubljane morajo golj’fije preč, In potresa ne bo nikdar več 13. » To pesem sem zložil jaz sam, Pa jo vam na znanje dam, Da boste ved’li dosti let, Da je potres bil popred. Ko me že na svet’ ne bo, Pa jo pojte prav lepo! DROBNE VESTI Zaščiteni nagrobni spomeniki na pokopališču pri Sv. Krištofu. Mestni svet v Ljubljani je na svoji II. redni seji dne 13. marca t. 1. in na temelju začasnega pravilnika o zaščiti izkopnin ter zgodovinskih in umetniških spome¬ nikov na predlog kulturnega odseka sklenil, da se vza¬ mejo v varstvo sledeči nagrobni spomeniki pri Sv. Kri¬ štofu in sicer: Ambrož, Smole, Alva Tvrdy, Mar. Magd. Pleiweis, župan Burgar, Nolli, Flajšman, Hudabiunig, Chrobat, Kersnik, Bernhard, Amal. Verbič, Gudurič, Mat. 100 K R O H I K A Hribar, Kam. Mašek, dr. Val. Zarnik, Jan. Verhovc, Leop. Belar, Anton Medved, Goršič, Valenta, Cvek, dr. Ladiuk, J. Jerič, Luka Jeran, Ig. Tavčar, Klofutar, dr. Jarc, Mat. Prelesnik, Svetličič, Slekovec, Metelko, Gogala, Zlatoust Pogačar, Franc Karun, prof. Marn, posl. Klun, Vogel, Kadilnik in Jakob Alešovec. — Poškodovanje ali odvzem teh spomenikov je strogo prepovedan. — I./T. - št. 9459/35. Ustanovitev Mestnega muzeja je sklenil ljubljanski mestni svet na svoji II. redni seji dne 13. marca t. 1., št. 9464/35. — Mestni muzej se namesti v zato kupljeni bivši Auersper¬ govi palači na Napoleonovem trgu. Muzejske zbirke se namestijo zaenkrat v pritličju in v II. nadstropju, v I. nad¬ stropju pa se nameste začasno poleg kulturnega oddelka še šolskoprosvetni in eksekucijski. SEZNAM PUBLIKACIJ katera je prejel mestni statistični urad od 1. januarja do 31. junija 1934 v zameno Nemške: Deutsche statistische Gesellschaft: Deutsches Statistisches Zentralblatt, 1933, 1- 12, 1934, št. 1—2. Magistratsabteilung fiir Statistik, Wien: Mitteilungen aus . Statistik und Verwaltung der Stadt Wien, 1931, št. 10 —12, 1932, št. 4—12, 1933, št. 1—12. Magistratsabteilung fiir Statistik, Wien: Statistisches Jahr- buch der Stadt Wien, 1929, št. I.- II. Magistratsabteilung fiir Statistik, Wien: Statistisches Ta- schenbuch fiir Wien, 1926—27; 1929—32. Komunalstat. Amt in Linz: Statist. Vierteljahresberichte der Stadt Linz, 1932, št. 1, 2, 3, 1933, št. 3. Statistisches Amt der Stadt Berlin: Statistisches Jahrbuch, 1933. Statistisches Amt der Stadt Berlin: Kleines Berliner Taschenbuch (Berlin in Zahlen), 1933. Statistisches Amt der Stadt Munchen: Die Quellen des Miinchener Wirtschaftslebens. Hamburgisches Stat. Landesamt: Aus Hamburgs Ver\val- tung und Wirtschaft, 1933, št, 1—12, 1934, št. 1—3. Hamburgisches Stat. Landesamt: Statistisches Jahrbuch fiir die Freie und Hansestadt Hamburg, 1932/1933. Statistisches Amt in Leipzig: Monatsberichte des Statisti- schen Amtes, 1933, št. 1—12, 1934, št. 1—3. Ratsverkehrsamt der Stadt Leipzig: Leipzig in Wort u. Bild, 1928. Dr. B. Bretholz: Die Pfarrkirche St. Jakob in Briinn, 1901. Statistisches Amt der Stadt Niirnberg: Statistisches Jahr¬ buch, 1930, 1931, 1932. Statistisches Amt der Stadt Breslau: Statistisches Jahr¬ buch, 1931. Statistisches Amt der Stadt Breslau: Kleines Statistisches Taschenbuch, 1932. Statistisches Amt der Stadt Dresden: Dresdner Statistik, 1933, št. 1—12. Statistisches Amt der Stadt Dresden: Dresden in Zahlen, 1932. Statistisches Amt der Stadt Dresden: Die Verwaltung der Stadt Dresden, 1932. Statistisches Amt der Stadt Frankfurt a./M,: Statistische Jahresiibersichten der Stadt Frankfurt a./M., 1927/28, 1928/29, 1929/30, 1930/31, 1931/32, 1932/33. Statistisches Amt der Stadt Frankfurt a./M.: Bevolkerung und Wirtschaftszahlen, 31 brošur. Statistisches Amt der Stadt Frankfurt a./M.: Tabellarische Cbersichten betreffend den Zivilstand der Stadt Frank¬ furt a./M., 1928, 1929, 1930, 1931, 1932, 1933. Stadt Freiburg: »Schauinslandbahn« — Festschrift, 1930. Prof. Dr. P. P. Albert: Freiburg im Urteil der Jahrhun- derte, 1924. Prof. Dr. J. Sauer: Alt-Freiburg. H. E. Busse: Freiburg in der Breisgau, 1929. Amt fiir Wirtschaft und Statistik der Stadt Ludwigshafen am Rhein: Ludwigshafener Wirtschaftszahlen, 1934, št. 1, 2, 3. Stat. u. Wahlamt der Stadt Koln: Monatsbericht des Sta- tistischen u. Wahlamtes der Stadt Koln, 1933, št. 11, 12, 1934, št. 1, 2, 3, 4. Stat. u. Wahlamt der Stadt Koln: Statistisches Jahrbuch der Stadt Koln, 1933. Statistisches Biiro der Stadt Wiesbaden: Monatsbericht des Statistischen Buros der Stadt Wiesbaden (Jahres- Zusammenstellung), 1933. Stat. Landesamt der Freien Stadt Danzig: Danziger Stat. Mitteilungen, 1933, št. 1—4, 1934, št. 1. Stat. Landesamt der Freien Stadt Danzig: Danziger Stat. Taschenbuch, 1933. Portugalske: Joaquim Leitao, Inspector das Bibliotecas, Arquio e Mu- seus Municipalis de Lisboa: Anais das Bibliotecas, Ar- quivo e Museus Municipais, 1931, 1932, 1933, N° s . 1—10. Romunske: Municipiul Bucuresti: Buletinul Statistic Lunar, 1931, št. 1—12, 1932, št. 1—12, 1933, št. 1—8. Primaria Municipiului Bucuresti: Anuarul Statistic, 1924 do 1930. Španske: Ayuntamiento de Madrid: Bolctin del Ayuntamiento de Madrid, 1934, št. 1937—1952, 1954—1955. Italijanske: Governatorato di Roma, Ufficio di Statistica: Bollettino Statistico della citta di Roma, december 1933, januar 1934. Istitvto d’Arte e di Storia del Comvne di Siena: Bvlletti- no Senese di Storia Patria, 1934. Fasc. I. Cura del Comune di Trieste: Rivista Mensile della Citta di Trieste, 1934, št. 1—4. Cura del Comune di Venezia: Rivista di Venezia, januar- april 1934. POPRAVEK Popravek: Na str. 40 beri v naslovu pravilno: Ljub¬ ljana pred potresom in po potresu! » Kroniko « izdaja Mesina občina ljubljanska. Za izdajateljico in uredništvo odgovoren mestni arhivar in tiskovni referent Lojze Slanovec, za upravo in inseratni del odgovoren Pavel Debevec. Tiska Učiteljska tiskarna, zanjo odgovoren France štrukelj. - Ponatis člankov in slik dovoljen samo z dovoljenjem uredništva. Rokopisi se ne vračajo. »Kronika « izhaja 4 krat na leto in stane za vse leto Din 60 '—, za pol leta Din 30 '—, za četrt leta Din 15 '—. Za inozemstvo Din 100 '—. Posamezna štev. velja Din 30 '—. Naroča se: Mestno načelstvo, kulturni oddelek, Ljubljana. STROJNO PODJETJE R. WILLMANN LJUBLJANA, SLOMŠKOVA 3 Beneški jormeniki, cirkulorke, nihalne žage najnovejše konstrukcije, brusilni sTroji. — Železni deli k pogonu mlinskih kamnov, zatvornice. — Transmisijski deli, kakor osovine, ležišča, spojke, jermenice vseh vrst in velikosti. — Rebraste cevi iz ko¬ vanega železa z ugodnim grelnim učinkom. — Elektro-tovorna in jamska dvigala vitlji in dvigalne ter transportne naprave. — Projektiranje in oprema žag in mlinov ter drugih industrijskih naprav. Vsakovrstna popravila strojev. — Ponudbe brez¬ plačno, na željo strokovnjaški obisk. TELEFON ŠTEV. 20-55 JAKOB FUGI PED. LJUBLJANA, IGRIŠKA ULICA 10 Toplovodne, mrzlovodne instalacije Stavbno in galanterijsko kleparstvo Strelovodi Krovec lesocementnih streh USTANOVLJENO LETA 186 4. TELEFON ŠTEV. 33-53 Mestna -fuMlietfa, Vodovod _ Plinarna _ Elektropodjetje _ Gradbena uprava _ stavbni oddelek cestni oddelek Premoženjska uprava _ Strojna uprava in mehanična delavnica Odvoz fekalij _ Klavnica _ Tvornica leda_ Avtobusni promet _ Prodajalna mestnih podjetij _ Mestno kopališče_ Mariborski otok_ Pogrebni zavod _ Macifoc OcoŽMua utica H. Z Telefon: 2915 , 2916 Premoženjsko stanje Mestnih podjetij — Maribor 31. decembra 1933. REGISTROV. ZADRUGA Z OMETENO ZAVEZO ima v zalogi vse slovenske leposlovne, znanstvene in šolske knjige, mnogo hrvatskih, srbskih, francoskih, angleških, italijanskih del ter veliko izbiro nemških leposlovnih in znanstvenih knjig. Razna učila za šolo in dom. Naroča vse j ugoslovenske, slovanske, nemške, fran¬ coske, angleške in italijanske revije. Velika izbira muzikalij za vse instrumente kakor tudi klavirskih izvlečkov za petje in klavir. Velika izbira modnih časopisov LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA UL.6 PODRUŽNICA: MARIBOR, TYRŠEVA 36 MESTNA KLAVNICA prodaja po 125 kg težkih po sledeči ceni: Pri enkratnem odvzemu: za 1 kos.Din 5'— do 100 kosov.kos po „ 4'— preko 100 do 200 kosov . . „ „ „ 3'— preko 200 kosov . „ „ „ 2'50 Pri dostavi na dom se računa za vsak kos dostavnina po Din 1'— Tok časa in težke gospodarske razmere zahtevajo, da vsakdo dvakrat obrne dinar, preden ga izda. Vsakdo želi, da si vse, kar potrebuje, nabavi dobro in poceni. Če si ogledate XV. LJUBLJANSKI VELESEJEM OD 1. DO 11. JUNIJA 1935., boste tamkaj našli mnogo tega, kar Vam bo v Vašem obratu, gospodarstvu in gospodinjstvu koristilo. 50% popusta na železnicah Specialne razstave: GASILSKA. GOSPODINJSKA ,ŽENA V OBRTI*. DOMAČA VOLNA. POHIŠTVO. PERUTNINE, PTIČI, KUNCI. Jesenski velesejem ..Ljubljana v jeseni** od 5. do 16. IX. Indus TOVARNA USNJA IN USNJENIH IZDELKOV, DRUŽBA Z O.Z. V LJUBLJANI — SV. PETRA CESTA ŠTEV. 72 Tovarna čevljev, usnjarna, tovarna jermen in torbarskih izdelkov Izdeluje v najboljši kvaliteti: Telečji in goveji boks Blank usnje Gornje mastno usnje Krom usnje Galunsko usnje Svinjsko usnje Jermena iz vegetabilno, krom in specialno strojenega usnja za industrije in poljedelske stroje, specialne jermenske izdelke za tekstilne tovarne, šivalna in vezalna jermenca, jermenca za smuči itd. Usnjene kovčege, neceserje, dokolenice, damske torbice, šolske torbice, aktovke, denarnice vseh vrst, športne pasove, otroške in nogometne žoge ter vse v to stroko spadajoče predmete TELEFON INTERURBAN ŠTEV. 25-28 - NASLOV ZA BRZOJAVKE: „ I N D U S * ŠPEDICIJA TURK LJU BLJANA prevzema OCARINJENJE vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, in to hitro, skrbno in po najnižji torifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Telefon inierurban 24-59 — Vilharjeva cesta 33 (nasproti nove carinarnice) PREVAŽANJE vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd, v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsko vprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili. Telefon interurban 21-57 — Masarykova cesta 9 (nasproti tovornega kolodvora) PRVI IN NAJBOLJ RENOMIRANI SPECIALNI ARTISTIČNI ATELJE ZA ČRKOSLIKARSTVO FRANC BRICELJ LJUBLJANA ŠELENBURGOVA ULICA ŠTEV. 6 TELEFON 38-58 Specialist v izvrševanju steklenih napisnih firm, slikanje grbov po predpisih. — Izvršitev točna, okusna in precizna, v najmodernejšem slogu Tvrdka je bila odlikovana na svetovni razstavi v Londonu leta 1933. z di¬ plomo, zlato kolajno in »Grand Prix« OBČINA LJUB L] ANA V LJUBLJANI, AMBROŽEV TRG ŠT. 7 prevzema in izvršuje pogrebe in prepeljave umrlih v Ljubljani, na vse kraje v državi in izven nje. Urad je na razpolago strankam vsak TELEFON ŠT. 2015 dan, vsak čas in vsako uro DIPLOME VREDNOSTNE M PAPIRJE M REPRODUKCIJE ENOBARVNE IN VEČBARVNE V DOVRŠENI UMETNIŠKI l Z V B B B 1 D O B kV L J k DELNIŠKA TISKARNA D. D. V LJUBLJANI. MIKLOŠIČEVA C. 16 TELEFON ŠTEV. 21-32 Štampilje, etikete, graverstvo Sitar & Svetek Ljubljana, Sv. Petra cesta 18 Telefon štev. 25-57 Vse tiskovine: račune, pisma, kuverte, tabele, vabila, posetnice, kar¬ toteke, letake, itd., itd. Tiskarna Grafika Ljubljana, Resljeva cesta 4 Telefon i » e v. 25-57 DEŽNIKI Z dežnikom je kakor s prijateljem: ko ga najbolj potrebuješ, se iz¬ kaže, da ga nimaš, ali pa, da je za nič. — Dežniki našega izdelka pa so zanesljivi, zvesti in dobri. Trgovcu in obrtniku zadosten kredit Tema dvema je danes kredit potreben bolj kakor kdaj prej S sklepom občinskega sveta ljubljanskega z dne 17. no¬ vembra leta 1908. ustanovljeni zavod ima namen podpirati z dovoljevanjem kreditov po¬ trebne in kredita vredne ose¬ be in tvrdke, zlasti pa tiste, ki se pečajo s trgovino in obrtjo Lastna denarna sredstva so znašala 31. decembra I. 1932. Din 2,801.332-84 varnostni zaklad Din 1,406.628'60 rezervni zaklad Din 995.976T8 Za vso Jugoslavijo: Kreditno društvo Mestne hranilnice ljubljanske v Ljubljani Aiestna plinarna Ijulljanslca /Meščan, ki živi z dukom časa, uporablja za kuko in peko, likanje,-pranje, ogrevanje vode, cen« tralne in druge kurjave enako kakor tudi obrtnik za lotanje, varen j e, sušenje itd. - le plin! Resljev a cest a št. 28 Telefon št. 20-77 BIBLIOTEKA UiHVERZc v L\ub'l anl : JUGOSLOVANSKA TISKARNA LJUBLJANA baEOOk ttASSIEO