990 SPREHOD PO JUGOSLOVANSKIH IN TUJIH REVIJAH Sarajevski Izraz objavlja med osrednjimi prispevki sklepno poglavje iz razprave Slavka Leovca o Milošu Cr-njanskem kot romanopiscu. Razpravo bo na jesen izdala sarajevska založba Svjetlost. Leovac v svojem prispevku med drugim utemeljuje sodobni roman, kakor ga je zastavil Miloš Crnjanski; to se pravi, da ni idealiziral dogodkov in stvari, ampak samo določene ambicije in vrednote, ki so v razmerju do neizbežne predhodnosti vsega v naravi tragično minljive ter vredne umetniške upodobitve. Z drugimi besedami, Crnjanski ni drobil bistvenih idealov, vsaj ne (tistih, ki pripomorejo, da je glavna oseba v določeni meri junak romana. Ni torej drobil, najsi je še tako drzno in resnicoljubno gledal na zgodovino kakega naroda ali na bivanje kakega značilnega posameznika. Četrta številka skopskih Razgledov prinaša med drugim prispevek Vla-dana Radovanoviča o trirazsežnem prostoru konkretne poezije in njenega pojavljanja po letu 1950. Prikazati skuša, kako je konkretna poezija postopoma poenotila v svojem izrazu vidne, zvo-kovne in pomenske prvine. Navaja tudi, da se je v Sloveniji vizualna poezija začela z »multipliciranjem posameznega pomena« in s »slikanjem črk«, kar je nekakšna topografska poezija. V članku navaja posamezne primere in pisce, med drugimi tudi Marka Pogačnika. Celotna peta številka reških Dometov je posvečena arheološki znanosti. O tem se pri nas premalo piše, v časopisih, ki se lotevajo literature, filozo- fije, zgodovine in družbenih vprašanj, pa je skorajda ni. Tudi izbor razprav v Dometih ni najbolj popoln, vsaj ne toliko, da bi lahko v njem našli vsa glavna področja, ki jih arheologija obravnava. Nekatera pa so vendarle dostojno predstavljena, zlasti kar zadeva arheološko prakso v naših krajih, kot so študije o antičnih mozaikih in mozaični umetnosti ter prometnih zvezah v antiki, in tudi kar zadeva pred-zgodovinske izdelke umetne obrti ali različne znanstvene discipline v arheologiji. Izbor torej nujno omejuje prostor, ki je lahko v takem časopisu na voljo, toda prizadevanja uredništva, da bi predstavilo kar največ, gotovo niso bila majhna. Poleg izbora iz sodobne mehiške poezije objavlja Letopis matice srpske tudi spev o naravi, ki jo je napisal Parmenid iz Eleje. Iz starogrškega jezika jo je prevedel Slobodan Zunič. Pesnitev je značilna za Parmenidovo razumevanje narave. Ta filozof je namreč učil, da obstaja samo bitje, in sicer da je eno samo, nedeljivo in nesprejemljivo, različnost, ki jo opažamo, pa je samo privid čutnih zaznav, kar je mogoče lepo videti iz omenjenega njegovega alegoričnega speva. Novosadski časopis Nov^ život, ki izhaja v slovaščini, objavlja v spominskem razdelku pod naslovom Štiri desetletja nekaj pesmi vojvodinskih pesnikov, ki pišejo v slovaščini, ter tudi nekaterih drugih jugoslovanskih književnikov. Med Slovenci je s pesmijo zastopan Ciril Zlobec. V nadaljevanju je mogoče v tem časopisu zaslediti še eno slovensko ime. Andrej Hieng objavlja krajšo pripoved v prevodu Vifazoslava Hečka. Poljski mesečnik za literaturo mladih Nowy wyraz, ki izhaja v osem tisoč izvodih v Varšavi in ki objavlja prispevke o literaturi in kulturnem življenju doma in na tujem, namenja tretjino svoje pete številke pregledu sodobne slovenske literature. Ta objava je nas- 991 Sprehod po jugoslovanskih in tujih revijah tala v sodelovanju s Sodobnostjo, ki prinaša preglede sodobnih literarnih snovanj pri drugih narodih. Tako so v naši februarski številki že gostovali Poljaki. Nowy wyraz pa začenja seznanjanje svojih bralcev s sodobno slovensko literaturo na prvem mestu z uredniško opombo Cirila Zlobca, v kateri pojasnjuje način izbora avtorjev, ki se zdaj predstavljajo na Poljskem. To je prerez literarnih prispevkov tistih pesnikov in pisateljev, ki so se v zadnjih treh letih pojavljali na straneh Sodobnosti. Potem se zvrstijo pesmi in krajši pripovedni sestavki osemnajstih slovenskih književnikov. Svoja dela objavljajo Tone Pavček, Lojze Krakar, Tomaž Šalamun, Tone Partljič, Gregor Strniša, Ciril Zlobec, Branko Š6-men, Beno Zupančič, Milan Kleč, Ervin Fritz, Pavle Zidar, Ivo Svetina, Kajetan Kovic, Tone Kuntner, Vladimir Kovačič, Marko Pavček, Jasa Zlobec in Milan Jesih. Prispevke so prevedli urednik časopisa Nowy wyraz Marek Wawrzkievicz, Maria Dabrow-ska, dosedanji lektor za slovenski jezik in književnost na krakovski Jagelonski univerzi, Tone Pretnar, Joana Pomorska, Anna Bochman in Joanna Sla-vvinska. Ta prikaz sklepa esej Cirila Zlobca Za lažje razumevanje slovenske literature. V njem se ne ukvarja toliko z deli in avtorji, ki so predstavljeni v tej številki Nowega wyraza, ampak skuša izmeriti splošen utrip v sodobnih slovenskih literarnih iskanjih. Nowy wyraz pa poleg tega v rubriki Kronika dogajanj na tujem objavlja kulturne novice iz Makedonije, ki jih je zbrala Joanna Pomorska. Plod medsebojne revialne izmenjave je tudi opazna predstavitev literarne ustvarjalnosti sodelavcev Sodobnosti v najnovejši, julijski številki romunske književne revije Steaua. Krajši informativni esej Cirila Zlobca, ki sklepa objavo slovenskih avtorjev v poljski reviji Nowy Wyraz, tokrat uvaja (pod naslovom Slovenska literatura danes) romunske bralce v branje ožjega izbora avtorjev iz Sodobnosti, kar pa je doslej najobsežnejša revialna objava iz sodobne slovenske literature v Romuniji. To je toliko bolj razveseljivo, če vemo, da so avtorji in dela iz drugih naših republik mnogo bolj navzoča v tej deželi, v knjižnih in revialnih objavah, kot pa dela iz slovenske literature. Poleg že omenjenega uvodnega eseja prinaša Steaua še pesmi Cirila Zlobca, Toneta Pavčka, Janeza Menarta, Kajetana Kovica, Gregorja Strniše, Daneta Zajca, Ervina Fritza in Iva Svetine, medtem ko zastopajo prozo Vladimir Kovačič, Pavle Zidar in Beno Župančič. Dodatni poudarek slovenskemu deležu v reviji so še štiri reprodukcije iz likovnega opusa Franceta Miheliča, Draga Tršarja, Adriane Maraž in Štefana Planinca. Uvodni esej in vse tri proze je prevedel Richard Sirbu (Zidarja s sodelovanjem Katje Špur), pesmi pa Petru Cirdu. Stuttgartski časopis za kulturno izmenjavo Zeitschrift fiir Kulturaus-taush, ki izhaja že 31. leto, objavlja v svoji zadnji številki med recenzijami med drugim tudi oceno VVilfrieda Stol-tinga, ki piše o knjigi Othmarja Nikola Haberla Die Abwanderug von Arbeits-j krdften aus Jugoslawien (Odliv delovne sile iz Jugoslavije). Avtor je dobil jugoslovansko štipendijo za raziskovanje in se v knjigi loteva predvsem vprašanj o zaposlovanju naših delavcev na tujem, o njihovih možnostih za stike s kulturnim življenjem in prizadevanjih, da bi se sčasoma vrnili v domovino. The Slavonic and East European Re-view, ki jo izdaja londonska univerza, objavlja v julijski številki med drugim tudi nekaj novosti iz jugoslovanskih književnosti. Tako predstavlja knjigo Svetozarja Koljeviča The Epic in the Making, ki je angleška različica avtorjeve knjige v srbohrvaščini Naš junački ep. Angleška izdaja je razširjena in dopolnjena ter dobrodošla zlasti razis- 992 A. A. kovalcem ustnega epskega izročila, ki maju 1943. To je zelo zapleteno done obvladajo srbohrvaščine. Slobodan gajanje, obremenjeno z nezaupanjem Čurčič je izdal bogato opremljeno mo- britanskega Zunanjega ministrstva do nografijo Gračanica: King Milutin's Izvršnih organov za posebne naloge in Church and Its Plače in Late Byzantine med izpostavama teh organov v Kairu Architecture. Delo je prispevek k poz- in Londonu; vmes so občasna, toda navanju srednjeveškega cerkvenega pomembna Churchillova posredovanja, stavbarstva v južnem delu Jugoslavije. Knjigo bogati vrsta koristnih in izčrp-Vsaj kar zadeva Gračanico na Kosovu nih opomb. Bolj proti koncu se zvrsti je s tem angleškim raziskovalcem bolje tudi ocena knjige slovenskega ekono-odprta pot. Časopis piše tudi o novi mista, ki se je izselil iz domovine, Ljuba knjigi Marka C. Wheelerja Britain and Sirca The Yugoslav Economy under the War jor Yugoslavia. To je prav- Seli-Management. »Bralca bi moč do-zaprav prvi del širše zasnovanega dela kazovanj dr. Sirca laže prepričala, če bi in obravnava obdobje med letoma 1940 obravnaval primer bolj popolno in bolj in 1943. Avtor skuša podati podroben, v kontekstu,« pravi med drugim recen-vendar strnjen pregled množice listin, ki zent David McGlue. zadevajo angleško-jugoslovanske odno- Časopis Neue Deutsche Literatur se v tem obdobju in ki so si nasprotujo- (izhaja v vzhodnem Berlinu že 29. leto) če, nepopolne in neobdelane. Wheeler v junijski številki v glavnem objav-postavlja nasprotovanje med Titom in lja leposlovje. Večidel gre za pripo-Mihailovičem v luči britanskih odnosov vedništvo, med pesniki pa objavlja z »nevtralno Jugoslavijo pod knezom Hildegard Maria Rauchfuss nekaj no-Pavletom in z vodji beograjskega udara vih pesmi pod skupnim naslovom Spod-v marcu 1941« ter napada sil Osi z bodeni Pegaz. Hans-Ulrih Prautzsch ozirom na jugoslovansko vlado v iz- objavlja pesnitev Lenin v Poroninu. gnanstvu, ki je imela od januarja 1942 Podobno je tudi prejšnja številka Draža Mihailoviča za obrambnega tega časopisa predvsem napolnjena z ministra. Glavni del knjige raziskuje leposlovnimi prispevki, natisnjeno pa postopen preobrat v britanski politiki ]'e tudi doslej še neobjavljeno pismo od izključne podpore Mihailoviču v VValterja Benjamina, letu 1942 do prvih srečanj s Titom v "• ™-