Poštnina plačana v gotovini.
Slo/entki
hmeljar
Prvi slovenski strokovni list za hmeljarstvo
Izhaja štirinajstdnevno ♦ Naročnina Din 20 —, za inozemstvo Din 50'—; posamezna številka Din 2 — ♦ Uredništvo in uprava: Celje, Cankarjeva ul. 4, telefon 176
Leto VII	Celje, dne 7. avgusta 1936	Štev. 16
Kako se obeta?
Kako se letos obeta, kakšna cena namreč, to vprašanje sedaj najbolj zanima hmeljarje. Vse mogoče vesti se širijo, dobre in slabe, pa hmeljar še ne ve, katerim bi verjel, vsekakor pa mu dobre bolj prijetno zvene na uho.
Izgledi na letošnjo sezono zaenkrat niso ravno slabi. Kakor se je obetalo povsod obilo blaga, izgleda, da bo letina le bolj pičla. V Ameriki je povzročila plesen mnogo škode in bodo pridelali še zase dosti premalo, v Evropi pa je preveč hladno in deževno vreme povzročilo le redek cvet in redke kobule. Na Češkoslovaškem so upali precej, pa je vihar s točo baje uničil četrtino pridelka. Na drugi strani pa se konsum piva dviga in bo treba več hmelja. Lanskih zalog je sicer še precej, vendar menda tudi ne bodo preveč pritiskale na ceno. Tako vsaj upamo, čeprav nam ne gre prav nič v račun, da Amerika sedaj tako hiti kupovati še preostale zaloge lanskega pridelka v Nemčiji, blago,«ki niti ni prida. Tudi v Franciji in Poljski so segli Američani po lanskih zalogah. Vsekakor dobrega hmelja lanskega pridelka ne bodo dobili in mnogo menda tudi ne.
Predvsem je eno gotovo: gladko zeleno blago bo najbolj iskano in najbolje plačano. Zato pa bo vsak pameten hmeljar poškropil še enkrat hmelj
Najboljše Holderjeve škropilnice
naravnost iz tovarne ima za svoje člane - hmeljarje v zalogi Hmeljarska zadruga r. z.zo.z. v svojih novih prostorih v Žalcu 90, to je v Roblekovi hiši, kjer je bila preje pošta.
Istotam se dobi tudi baker - apno, kazein itd.
Prav tam se dobi tudi Thermosignal.
s katerim res enostavno in po-
polnoma zanesljivo kontroliramo toploto v sušilnici.
Vabilo na
VI. REDNI OBČNI ZBOR
registrovane zadruge z omejeno zavezo
„Hmeljarska zadruga"
ki se bo vršil
v nedeljo dne 16. avgusta 1936 ob 1U 9. uri dopoldne v prostorih stare Sadnikove gostilne na Groblji pri Sv. Pavlu pri Preboldu.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka 1935/36.
4.	Dopolnilne volitve načelstva in volitve nadzorstva.
5.	Izprememba pravil.
6.	Izgledi na letošnji pridelek hmelja in gibanje cen.
7.	Slučajnosti.
V slučaju nesklepčnosti se vrši uro pozneje istotam drug občni zbor v smislu § 27 zadružnih pravil.
Prisostvovati obč. zboru smejo le člani zadruge. Nove člane se sprejema tudi še pred občnim zborom.
Žalec, dne 7. avgusta 1936.
Hmeljarska zadruga, r. z. z o. z.
F. Plaskan l. r.	Al. Mihelčič 1. r.
v kobule, lepo obral ler prebral in posušil, da bo imel res prvovrstno brezhibno gladko zeleno blago. Za lo bo namreč zelo trda, ker preti radi preobile vlage peronospora skvariti hmelj vsepovsod. Kako pa bo potekala sezona in kako se bodo gibale cene, o tem pa je še prezgodaj ugibati. Sicer zaenkrat res ne kaže tozadevno slabo, toda pozabiti ne smemo na staro resnico, da šele avgust da ali vzame hmelj in da se bo šele v drugi polovici avgusta dalo z večjo gotovostjo kaj trdili. Medlem pa storimo vsi svojo dolžnost s tem, da si zagotovimo čim boljše blago, ki bo naš glavni in najmočnejši adut.
Bakreno apno
proti peronospori
se dobi pri tvrdki IVAN VIRANT, ŽALEC
Nezanesljive statistike.
(Konec.)
Po teh podatkih sodeč je znašal uvoz hmelja v USA iz Češkoslovaške v letu 1933 le 8319 stotov, potem pa vedno več in lani že 11.445 stotov. Prav tako se dviga stalno tudi uvoz hmelja iz Jugoslavije in je znašal lani že 2889 stotov, dočim predlani le 1655 in v letu 1933 komaj 594 stotov. Obratno pa uvoz hmelja iz Nemčije v USA hitro nazaduje; saj je znašal v letu 1933 še 16.393 stotov, predlani le 14.774 in lani komaj še 8405 stotov. Ostale države, kakor Poljska in Anglija po ameriških podatkih uvažajo v USA tako malo hmelja, da kot uvoznice sploh ne pridejo resno v poštev.
Če pa primerjamo sedaj ameriške statistične podatke s statističnimi podatki dotičnih držav uvoznic, opazimo na prvi pogled nerazumljivo nesoglasje.
Tako je uvozila USA iz Češkoslovaške v letih 1933	1934	1935
po ameriški statistiki .	8.319	9.957	11.445	stotov
po češkoslovaških pa	11.138	9.623	4.047	stotov
Dočim se torej po ameriški statistiki uvoz hmelja iz Češkoslovaške stalno dviga, po češkoslovaški statistiki prav obratno rapidno nazaduje.
Podobno je pri Nemčiji, iz katere je uvozila
USA v letih	1933	1934	1935
po ameriški statistiki 16.393	14.774 8.405 stotov
po nemški pa . . .	9.367	9.381 6.845 stotov
Po ameriški statistiki torej uvoz hmelja iz Nemčije silno pada, po nemški pa le polagoma nazaduje.
Odkod torej te velike razlike? Pri Češkoslovaški, ki je uvozila n. pr. lani v USA po ameriški statistiki celih 11.445 stotov hmelja, po češkoslovaški pa komaj 4.047, bi se dalo to še nekako pojasniti. Češkoslovaška navaj'a namreč v svoji statistiki le tisti hmelj, ki je bil tudi pridelan v Češkoslovaški, dočim USA navaja kot uvožen iz Češkoslovaške ves hmelj, ki je prispel od tam, ne glede na provenienco, torej tudi tranzitnega, n. pr. iz Jugoslavije in Poljske. Tako bi se dalo sklepati, da je uvozila Češkoslovaška lani v USA le 4047 stotov hmelja lastnega pridelka, poleg tega pa še 7398 stotov tranzitnega, kar ¡zgleda tudi zelo verjetno; saj je znano, da je šlo lani precej hmelja iz Jugo-
slavije v Češkoslovaško in šele po tem ovinku od tam dalje v Ameriko. Bolj nerazumljiva pa je razlika pri Nemčiji, ki je tudi po ameriški statistiki uvozila v USA vsako leto precej več hmelja kakor pa po nemški, zlasti v letu 1933 116.393 proti 9367). In vendar tudi nemška statistika navaja ves hmelj, ki je bil izvožen iz Nemčije v Ameriko, neglede na to, če je domačega ali tujega izvora, prav tako kakor ameriška.
Odkod torej ta silna nesoglasja v uvoznih in izvoznih statistikah raznih držav? Navidez se to res ne da prav pojasniti. Vsekakor pa bi se za kulisami hmeljske kupčije našlo tudi za ta nesoglasja prav razumljivo pojasnilo. Statistike so lahko točne ene in druge, toda kakor vedno poprej se tudi še dandanes mnogo hmelja vrine pod tujim imenom kupcu in še dolgo ne vari vsak pivovarnar, ki je kupil nemški ali češki hmelj, potem tudi v resnici s tem izvirnim hmeljem svojega piva.
Napačno je
1.	če ne poškropiš niti sedaj hmelja v kobule, ker izgleda še lepo zelen, in misliš, da ga ne bo več skvarila peronospora.
2.	če obiraš kar vse vprek, velike in male kobule, gladko zelene in lisaste ali celo rjave.
3.	če sušiš kar tja v en dan in ne nadziraš točno toplote v sušilnici.
4.	če še vedno nisi član Hmeljarske zadruge in ne dobavljaš potrebščin pri njej.
5.	če se ne udeležiš občnega zbora Hmeljarske zadruge v nedeljo 16. t. m. na Groblji.
6.	če nisi naročnik »Slovenskega hmeljarja« ali če si, pa ne poravnaš točno naročnine.
Pravilno je
1.	da poškropiš na vsak način sedaj v kobule še enkrat hmelj z raztopino bakrenega apna, pa četudi je hmelj videti še zdrav, da boš pridelal res gladko zeleno blago ter lažje in bolje prodal.
2.	da pri obiranju hmelj takoj tudi prebiraš in nudiš potem kupcu res sortirano, enotno blago, ki se vedno lažje in bolje proda.
3.	da sušiš pri toploti 35—45° C, nič več in nič manj, ker le tedaj boš pravilno posušil, da ti bo hmelj držal barvo in boš lahko prodajal. Oglej si pri Hmeljarski zadrugi »Thermosignal«, praktični aparat za kontrolo toplote v sušilnicah!
4.	da si zaveden zadrugar, član Hmeljarske zadruge in da kupuješ potrebščine pri njej, kar ti jih nudi, ker dobiš boljše in ceneje.
Polyl»»rit
proti rdečemu pajku
se dobi pri tvrdki IVAN VIRANT, ŽALEC
5.	da se na vsak način udeležiš občnega zbora Hmeljarske zadruge dne 16. t. m. na Groblji, kjer boš slišal tudi marsikaj zanimivega o ¡zgledih na potek letošnje sezone in gibanje cen.
6.	da si stalni naročnik prvega hmeljarsko strokovnega lista »Slovenski hmeljar« in da tudi točno plačuješ naročnino.
Razno.
Polovična vožnja za hmeljske obiralce je letos, kakor smo že poročali, na prošnjo Hmeljarske zadruge, r. z. z o. z., zopet dovoljena, in sicer za čas od 1. avgusta do 30. septembra. Ko obiralec potuje sem, naj kupi na postaji celo karto in rumeno železniško legitimacijo K 13, ki velja 2 Din. Ko tukaj izstopi, naj karte ne odda, temveč jo skupno z legitimacijo K 13 shrani, ker jo bo potreboval za brezplačen povratek. Ko se bo obiralec vračal, da zopet na postaji žigosati železniško legitimacijo K 13 in pokaže še posebno Objavo Hmeljarske zadruge, ki potrjuje, da je bil res zaposlen pri obiranju hmelja, pa se s karto, s katero je dopotoval, brezplačno vrača. Potrebne objave ali legitimacije Hmeljarske zadruge morajo preskrbeti obiralcem hmeljarji, ki jih dobe v zadružni poslovnici v Žalcu 90 (kjer je bila prej pošta), v Celju (pri uredništvu »Slovenskega hmeljarja«) pa tudi pri poverjenikih v posameznih krajih, prav kakor lani. Sicer pa se za te legitimacije ne mudi, ker jih bodo potrebovali obiralci šele za povratek.
Banovinska hmeljska komisija je imenovana končno tudi za Dravsko banovino. V tej komisiji so zastopniki pridelovalcev in trgovcev hmelja v razmerju 3 :2. Dolžnost komisije je zlasti znamkovanje hmelja, istočasno pa je komisija tudi nekak vrhovni hmeljarski svet, ki daje mnenja in stavi predloge v vseh vprašanjih pridelovanja in trgovine hmelja. Je to prava in edina skupna institucija hmeljarjev in trgovcev, ki bo gotovo mnogo pripomogla, da se vse važne hmeljarske zadeve v obojestranskem interesu pravilno in pravočasno urede.
Hmeljarska poročila.
Savinjska dolina: Pri ugodnem vremenu je rastlina večinoma odcvetela in prešla splošno v kobule. V zgodaj obrezanih nasadih, kjer se je deloma pojavilo predčasno cvetenje, bodo tudi kobule neenakomerno dozorele in bo treba ponekod že prihodnji teden pričeti s podbiranjem. Splošno obiranje bo predvidoma pričelo okoli 15. t. m. Računa se, da bo pridelek vsekakor manjši kakor lani in znašal le kakih 15.000 stotov, dočim je znašal lani nad 20.000. Ako bo vreme še nadalje ugodno, se obeta v vsakem oziru prvovrstni pridelek brezhibno gladko zelene barve. — Za zgodnji hmelj, ki ga je še nekaj v našem okolišu in ki je že dozorel, se plačuje 25 Din za kg.
Vojvodina: Kljub pričakovanju se stanje nasadov ni bistveno popravilo. Rastlina je odgnala le redke cvetne nastavke in so tudi kobule zelo redke. Računa se, da bo pridelek vsaj 30 % manjši kakor lani. Sicer pa je rastlina zdrava in če bo vreme še nadalje ugodno, bo dala bolj pičel, vendar prvovrsten pridelek.
Češkoslovaška: Tudi zadnjih štirinajst dni je bilo pretežno deževno ter hladno in za razvoj hmeljske rastline prav nič ugodno vreme. Kljub temu pa je rastlina odgnala še precej bogat cvet, ki že prehaja polagoma v kobule. Vsekakor se je splošno računalo s precej obilnejšo letino kakor lani. Medtem pa je 27. pr.
m.	silen vihar porušil v Žateškem okolišu kakih 600 ha hmeljskih nasadov in poleg tega je še toča napravila mnogo škode, tako da se skupna škoda ceni na 35 milijonov dinarjev. Sicer je celo vojaštvo prišlo na pomoč, da se porušena žična ogrodja zopet dvigne, vendar se škoda ne da več popraviti in se računa, da bo pridelek najmanj za 30 % manjši, kakor se je prej računalo. Radi preobile vlage vedno bolj grozi tudi peronospora, če se vreme skoraj ne izboljša. — Tršišče je nekoliko oživelo, vendar se išče le cenejše blago. Tako so cene še popustile in lanski pridelek notira 23—33 Din, Uštek in Roudnice pa 14—27 Din za kg. Sicer pa so zaloge že pičle in je v Žatcu neprodanih le še kakih 500 stotov.
Nemčija: Stanje nasadov je zelo neenakomerno. Splošno je vse preveč mokro in hladno vreme, ki zadržuje razvoj rastline ter pospešuje širjenje perono-spore. Nasadi zgodnjega hmelja so v polnem cvetu in tudi pozni že prehaja polagoma v cvet, vendar je cvetje letos vobče bolj redko. Vsekakor je še od vremena prihodnjih dni odvisna kakovost in obilica letošnjega pridelka. Skrbno škropljeni nasadi so za enkrat še zdravi, četudi se je letos treba mnogo bolj otepati peronospore kakor navadno. — Tržišče je nadalje precej živahno in je tudi precej prometa, predvsem za izvoz. Pri čvrstejši tendenci se cene drže in notira sedaj lanski pridelek za domačo porabo Hallertau 70 do 75 Din ter Hersbruck in Aischgrund do 56 Din, za izvoz pa Hallertau 26—29 Din, Hersbruck in Württemberg 21—26 Din ter Spalt do 38 Din za kg.
Francija: Deževno vreme ovira nadaljnji razvoj rastline in se je stanje nasadov poslabšalo, ker jih v vedno večji meri ograža peronospora. — Na tržišču je postalo zopet bolj mirno. Cene so ostale sicer nespremenjene, vendar so le bolj nominalne.
Poljska: Zadnjih štirinajst dni je bilo prav vroče vreme in se je ponekod začel naglo širiti rdeči pajek. Sicer pa so nasadi v polnem cvetju, kjer se je pojavilo predčasno cvetenje, pa se je že začelo s podbiranjem. Pri nadaljnjem lepem vremenu se obeta prvovrstni pridelek, če ga ne bo skvaril bakreni palež. — Lanskih zalog je še nekaj sto stotov in je zadnji čas zopet nekaj zanimanja zanje po nespremenjnih cenah.
Belgija: Vsa poročila zakasnila.
Anglija: Stanje nasadov se je še poslabšalo, ker se plesen širi vedno bolj. Tako so izgledi za letošnji pridelek vedno slabši in se računa le še na kakih 100.000 bal, dočim jih je bilo lani 180.000 in predlanskem 200.000. Vsekakor obilost in še bolj kakovost pridelka še zavisi od vremena. — Tržišče je izredno živahno in se cene radi obetajočega se pičlega pridelka vedno bolj dvigajo. Tako notira sedaj domači pridelek lanski 26—35 Din, predlanski 16—22 Din in starejši 9—13 Din, že ocarinjen inozemski pa lanski 43—65 Din in predlanski 17—34 Din za kg. Pivovarne se hočejo preskrbeti s hmeljem in pritiskajo na tržišče, trgovci pa so se z vso silo vrgli na predprodajo, tako da je večina pridelka prodana že v naprej.
Najvišje cene, plačane zadnji čas za 1 kg najboljšega hmelja raznih provenienc, so bile naslednje:
1.	Nemčija (Hallertau)	za	doma...................75	din
za izvoz....................................29	din
2.	Anglija (Golding)................... .	. 40 din
3.	Francija (alzaški) .	.	...................35 din
4.	Amerika (Oregon) ...	....	.34 din
5.	Češkoslovaška (Zateč) ....	.... 33 din
6.	Jugoslavija (savinjski)	.	.	 .25	din
7.	Belgija (Alost)................................15	din
8.	Poljska (wolinjski)............................12	din
Splošno: Preveč deževno vreme je povzročilo povsod bolj redek cvet, tako da se računa z bolj pičlim pridelkom, kakor pa so obetali nasadi pred cvetom. Pri obilni vlagi se povsod pojavlja peronospora in bodo le zadosti škropljeni nasadi dali gladko zeleno blago.
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
sprejema
vse vrste zavarovanj proti požaru: poslopja,vse premičnine, hmelj, zvonove, steklo, nezgode, vlom, jamstvo, avto-kasko, življenjska zavaiovanja v vseh kombinacijah in posmrtninska zavarovanja »Karitas«. Zastopniki v vsaki župniji. Podružnica: Celje, Vodnikova ulica 2.
Za razvedrilo.
Trden sklep.
Zakonska Grčarjeva sta se zopet sprla, in sicer zares, zadnjikrat in za zmeraj, kakor je rekla Grčarica, ko se je oblačila in spravljala skup svoje stvari, da se vrne za vselej k materi.
Grčar je molčal in mirno čital časopis. Ko je bila žena gotova, ji položi na mizo 25 dinarjev za vlak. Ona vzame denar, ga šteje ter gleda moža — on pa njo — končno pa se obregne: »To je premalo; kje je pa denar za nazaj?«
Dokaz.
»Ali še ne veste, da zbiram starinske predmete?«
»Verjamem! En sam pogled na vašo ženo mi je že to povedal.«
V nevarnosti
je tvoj denar doma pred ognjem in tatovi!
Nalagaj
denar v domače hranilnice!
Zaupaj svoj denar
HRANILNICI DNAffSNE B9N09INE
(prej JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA) V CELJU, nasproti pošte.
Za hranilnico jamči Dravska banovina z vsem premoženjem in davčno močjo.
Nove vloge so takoj izplačljive.
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje, Denar je pri njej naložen popolnoma varno, Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem
Ljudska posojilnica v Celju
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v novi, lastni palači na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice