C LDH št K ■J- V brnijo ifjx àan — /YUwvvkL ¿tíé -\ Cok ^ ¿alolti C/fa/t)» ¡LuvOjO, • Dr 3tt ben öffentli^en Spulen ftnb, befonbe're ®rmä^< ttgungen bež DMmijieriumž bež Mtuä unb Untenidjtež abgenommen, ttUr bte ttotgefcfmefcenen, mit bem «Stampel bež ©djuMdjet«SBerlagež »erfei)enen žBfldjet p »ettoenben; aučfj biitfen biefe SBudjer nidjt gegen $ö$eve als bie auf fcettt Sitelfciatte attgegehe: nett greife »erfauft werben. Y javnih šolah se je, ako ministerstvo uka •in bogočastja izjeme ne dovoli, samo predpisanih, ■ s štempelnom šolsko-knižnega prodajo zaznamovanih bukev poslužiti. Tudi ne smeja višje cene biti, kakor je na pervem listu postavljena. ""f t ©rofôeê Sefeímd) . f ti r floöentfcös üeutfdje Spulen. / ^^ i <8eBtt«btti in Siintoanbtücfen $ . äSiett» 3m f. Ï. <3djui&ü$« = »erlag«. . 9> 1858. Veliko Berilo % a t slovensko-nemške šole. ¿j A * * i Veljajo zvezane u platnenem herbtu 36 kr. C. M. Ha Dunaju« V c. k. založbi šolskih bukev. 1858. 1. ®mmu j) 1. Son i>ec @tbbefcf)teí&ung iiberljau}>t. §. 1. ©ott f)at bie SDBelt ¿u feinet (Sí>re erfdjaffen, unb un<3 bie (Srbe jur SBofynptte angetoiefen. £er fiábate Gimmel mit bei ©onne, bem SQtcxtbe imb ben unjafyligen ©temen, bann bie (Srbe mit if)ten ©efdjityfen nennt man bie Söett, ein mqeptif($eg ©ebäube, baé uñé bie OTma^t unb fBeiéfiett beé ©<$i>í>feré laut »erfünbct. §. 2. $te (Srbe, tt>eld;e ttñr betóoljnen, ift ein fcfíer, runber, uitburcfyftcfytiger ítorper, foeldjer tn ber Suft fdjtoebt, unb ftcf) einmal um bte ©onne, alie 24 ©tunben aber um feine 5íd)fe brefyt. ®oi bte Stbe ifyr ftcfyt »on ber ©onne erhält fo ^at jentr Styeit ber (Erbe, toet^er ber ©onne ¿uge= fel)tti{l, Jag, ber entgegengefe£te aber ftacfyt. ®af« bie (Srbe runb fei, obgleich biet? uñé nidjt f^eint, bezeugen Oteifenbe, melcfye bie (Erbe umfcf)ifft fyaben, inbem fie »on einem Drte auf bem SReere abfegelten, gerabe 1 »on ber entgegengefe|ten ©eite aber an ben botigen Ort I. Spoznava zemlje- 1. Popis zemlje sploh. §. 1. Bog je svet k svoji časti stvaril, in nam zemljo v prebvivališče dal. Vidno nebo s soncom, z mesencom, in zvezdami brez ¡števila, in pa zemlja s svojimi stvarmi se beli svet zove, veličastna dvorana božja, ki nam Stvar-nikovo vsemogočnost in modrost očitno kaže. §. 2. Zemlja, jia koji bivamo, je terdo oblo, neprezorna krogla, ki v zraku plava, in se vsako leto enkrat okoli sonca — vsakih 24 ur pa krog svoje osi 'osuka. Ona stran, ktera se k soncu oberne, ima dan, nasprotna ima noč; kajti zemlja svojo svetlobo od sonca dobiva. Da je zemlja okrogla, naj se nam ravuo ne vidi, nam ljudje pričajo, kteri so zemljo obhodivši se iz enega kraja (ravno) po morju podali, in 8o (ravno) od nasprotne strani na pervi kra 1) V koliko dneh je Bog svet stvaril? — Zakaj je Bog svet stvaril ? — juiitâiûmen. 35te§ fönnte nic^t gefeiten, menn bie <$rbe ni$t tunb märe. $abon fimnen mir tmé aud) fetbft ûberjeugen, ba unê auf einer großen (Ebene #ügel, Säume, £ürme unb Käufer in ber $erne mie auê bit Saefe ^exbPisun)(td?fen fcfyeinen; btefî ttmtbe nid)t ber Bail fein, trenn bie ganje (Srbe überall gletefy eben märe. §. 3. «Rut ber fcierte £f)etl ber @rbe ift hoâetieê Sanb, melcfyeê ^oijc Serge unb tiefe Später "tyat; brei Steile ber (Erbe nimmt baê SBaffer ein, baë in Speere, ©een, $Üyje, Säcfye unb Duellen jertkilt ijî. 2)a8 SBaffer tjt eine gro§e SBoi^at ©otte$, momit mir ben 2)urft füllen, mafcfyen, Îocfyen u. (. s». Dljne SBaffer ïônnten bie ©aaten auf ben $elbern ntdjt madjfen, bie SBiefen nid)t grünen, bie Säume nid^t Brüste tragen. SBie menig fcfyä^en mir aber bas SBaffer, fo lange mir eé'im Überfiuffe Ijaben! Stur menn naci) langer ®ürre biefêrbe flaffenbnacfy Stegen Îed)$t, bie gelber melfen, unb bte Säume abjujierben beginnen, ÛJÎenfd)en unb ï^iere bor Surft öerfcfjma^ten, ba erjî bitten mir ©ott um «inen erfrifdjenben Stegen. §. 4. 3)aé troefene Sanb tfieilt man in fünf grofje îfyeite. ®er erfte ift (Europa, in meinem mir leben, ber ¿mette fyeifjt 3ifien, in meinem ber erfie SOÎcnf^ erfetjaffen, unb uns ber drlöfer geboren mürbe. 3)er britte (Srbtfjeil mirb 5ifriïa genannt, auf meinem bte gröfjte #tfje t>ctrfd)t. ®er bierte ift Stmertfa, toelc^eê ber gitofe Gfyrijiof Mon im 3afyre 1492 došli; kar bi ne bilo mogoče, ako bi zemlja ne bila okrogla. Tudi se lohka sami prepričamo , kako na veliki ravnmi hribi, drevje, stolpi in hiše nam vproti rastejo kakor iz globovine; kar bi ne bilo, naj bi vsa zemlja ravna bila. §. 3. Suhe zemlje je le četerti del, ki ima visoke gore in globoke doline: tri déle zemlje voda pokriva, in se v morje, jezera, reke, potoke in vire ali studence deli. Voda je velika božja dobrota za piti, za umivati in za kuhati. Brez vode bi sterneno ne rastlo na polju, bi se travniki ne zelenili, bi ne rodilo drevje po sadunosnikih. Kako malo pa vodo obrajtamo, dokler je obilno imamo! Le kadar od dolge suše zemlja razpokana po dežu zeva, polje vene in drevje omaguje, ljudje in živina veliko žejo terpé, prosimo Boga za pohlevnega deža. §. 4. Suha zemlja se razdeli v pet velikih délov sveta. Pervi je Europa, v kojem mi bivamo; drugi se imenuje A z i a, v kterem je bil pervi človek stvarjen, in nam Izveličar rojen. Tretji dél se zove Afrika, kjer je naj hujša vročina. Četerti dél je Amerika, ktero je verli mož Križtof Kolon léta 1492 entbecfte. ifi uñé gerabe entgegengeht, unb tyat 9la$t toenn bei uñé Jag ijt. &er fünfte ber (Srbe fyeifjt 9lufíraítcn ober Ojcanten, unb Befielt aué einer 5Díenge3nfeln, toeícfye bie ©eefafyrerin neuerer 3eit entbecften. ®te brei erjien (Srbtfyeile werben bie alte, bie jtoei ledern aber bie neue Seit genannt, líttfer (Europa tfi ¿toar ber ííeinfie, aber ber fcfyönfte unb bi%r auá) ber glüctti$jte SBeítt^eil, ba tit bemfeíben ba¿ $ lima ant gefünbefíen, bie (Srbe am befien bearbeitet, bie SDtenfcfyen am metjien gebiíbet ftnb, unb ber toafyre, ^eitigc ©íaube í)ier am meiften »erbreitet ifi Seiber, bafé »iete Europäer biefeé t§r ©íücf ju toenig erfennen unb fc^en! §. 5. 3Jian unterfdjeibet tñer SMtgegenben. 2öenbe bicfy nad) ber ©egenb, too uná bie ©onne beé SDÍorgcné früf) aufgebt, fo írnji bu »or btr Ojien ober SKorgen, hinter bir Söeften ober 2íbenb, p beinet rechten ©eite Wittag ober ©üben, ¿u beiner íiníen SMtternadjt ober Sorben, ©olearte SRänner í;aben ben Umfreié ber ßrbe gemeffen, unb benfelben in 360 ©rabe eingeteilt. 3eber ©rab fyat 15 beutfdje Steilen. 3Me drbe tjat im Umfange 5400 beutfcfye teilen. &ie ^öct)jien ©ebirge ftnb im 23ergleid?e jur ©röjüe ber (Srbe toie ©anbförner auf einer Ä'ugel, unfere ©een toie Kröpfen am (Simet. @o grofi ifi bie ßrbe, unb bennocfy nur ein $unft im großen SBdtall! — §. 6. m leben über 1000 OTtoncn ä)tenfd)en auf ber (Srbe, bie »on mannigfaltiger ©efiatt jtnb, oerfd)iebene našel. Nam je ravno nazproti, in ima noč, kadar je pri nas dan. Peti del se veli Austra li a ali Oceania, otokov množina, koje so v novih časih barkovci našli. Pervi trije razdelki zemlje so zovejo stari — poslednja dva novi svet. Naša Enropa je sicer naj manši pa naj lepši, in do sedaj tudi naj srečnejši del sveta, v ko-jem je pojas ali podnebje *) naj bolj zdravo, zemlja naj gorše obdelana, ljudje naj bolj omikani ali izobraženi, in sveta vera naj bolj razširjena. Zalibože, da veliko Europejcov to svojo srečo premalo spozna in obrajta! §. 5. Svet razdelimo v štiri poglavitne strani. Oberni se v kraj, kjer se nam zjutrej sonce prikaže, imaš pred seboj vzhod ali jutro, — za seboj zahod, zapad ali večer, — na desni poldne ali jug — na levi polnoči ali sever. Učeni možje so razmerili zemljo v 360 stopov (gradov). Vsaki stop ima po 15 nemških mil. Zemlja ima, za obhoditi nje krog, 5400 nemških mil. Naj višje gore na zemlji so kakor zerna peska na krogli, naše jezera so kakor kaplje na vedru vode. Tako velika je, pa vendar ni večja od pike v širjavi stvarjenja! — §. 6. Ljudi na* zemlji črez en tisuč ali tavžent milionov živi, ki razne podobe, ^ svoje *) Klima. ©Uten unb ©ebräudje íjaben, ftcfy ju man<|erlet Dielt, gionen befemten, unb t>erfd)tebene ©prägen reben. 0,$ gibt »tele gebilbete 93ölfer auf ©rben; abernod) btel mefyr fotlbe, bie in ber Síacfyt beS Unglauben^ uub SrrtfyunteS leben unb nidjt einmal ifyren ©d^ttyfer red)t erfennen.iSDtan ftnbet «od) rof>e 9iajtonen, bie mit SKenfd^en, ft>ie bei uns mit bem 23tel>e, £anbel treiben, unb SBilbe, bte fogar 9ftenfd)enfleifon ber Siefy* ju<$t, bte mtlben t>on $ifd)eret unb 3«gb; £anbit>erfe unb ©etoerbe finbet man nur b?t gebilbeten Spionen. §. 7. SJienfcfyen, bie mit einanber in ©efellfcfyaft leben, nenñtfman ein Soll, ¿.93. baS öfterreid)ifd)e 93olf. ' .ÜKenfd)en, toeídje einerlei ©prägen reben, machen jufammen einen SSolfíftamm aué, irte ber flofcenifdje, ber beutle 93olféfiamm. 2>aé Sanb, tn toeld)em wir geboren tourben, ift unfer# ei m a tía nb. SMefeS ift nur etnS^eil beé großen Oieicfyeé, toeícfyeé unter bie »äterli^e £errfd)aft unfereé Shtferí geftellt ift unb D fi e r r e i d) íjeifjt. 3n biefem Steide ftnb Sßölfer, an ©£rad)e unb ©itte fcerfcfyteben, burd) eine gemeinfame Regierung, burd? gemeinfame ©efeljc, föecfyte unb^flid)-ten in ein ©anjeé vereinigt. £)fierreid) ift unfcr gemein» fameé SBaterlanb. ®ie 93etoofyner biefeé großen 3tei= d)eg Reifen unter ftcfySanbéíeuie, unb Patrioten, menn fte tfyr Sateríanb nicfyt bío§ tn ©orten, fonbern meljr in ber Styat lieben, ©o »erfcfyieben aber aud) bie 9)tenfd)en auf ber Seit ftnb, ba nid)t4einer bem anbern različne šege in verozakone imajo, in mnogo-verstne jezike govore. Veliko ljudi je po svetu omikanih in podučenih, pa še veliko več divjih, ki v temi nevere in krivovere žive, in še Stvarnika svojega prav ne poznajo. Najde se sirovih narodov, pri kojih ljudi kakor pri nas živino prodajajo, pa divjakov, ki clo človeško meso jedo. Omikane ljudstva poljsko delo in živinoreja redi, divjake pa ribji lov in lov zverine. Rokodelstvo in obertnija. ste le pri omikanih ljudeh doma. §. 7. Ljudje, kteri po enih krajih v družbi žive, se imenujejo ljudstvo, p. austriansko ljudstvo. Ljudje, kteri en jezik govore, se imenujejo skupej narod, p. slovenski, nemški narod. Dežela, v koji smo rojeni ali prebivamo, nam je rojstna ali domača deže-1 a. Ona je samo del velicega cesarstva, ktero je postavljeno pod očetovsko vlado našega cesarja in se imenuje Avstrija. V tem cesarstvu so narodi, po jeziku in po šegah različni, ki jih vkupno vladarstvo, vkupne postave, pravice in dolžnosti zedinjajo v eno celoto. Avstrija je naša vkupna domovina. Stanovavci te velike deržave so med sabo de žel a ni, in domoljubi, ako svojo domovino ne le v besedi, marveč v djanju ljubijo. Kakor razni so pa po svetu ljudje, ter ni človek človeku clo iganj gleid) jtefyt, (o jtnb iioir boc^ alle Einher be$ i)tmmiifct)cn Katers, Grübet unb ©djmeftern unter* einanber, unb (ollen eiitanber reblid) lieben, einer bem anbern ¿um jeitlicfyen 2Bof)lc unb jur etoigett ©eligfeit befyilfiid) fein. 2. äSefc&reibung (Sutoya'S. §. 1. 2ött fyaben 2ibbübungen ber drbe, bie manSanbfarten nennt, an tt?clct)en tüir bte©ejtalt ber (Erbe, ber SJleere, ©een, #ügel unb Sfictler, ber glüffe, ber Äönigrctc^e unb iänber fefyen, freiließ nur im verjüngten, berfieinerten SJiafftabe. Stuf ben Sanbfartcn mtfft man bte ©eftalt ber drbe ber Sänge nad) mit Stnien bon unten nad) oben, unb ber breite nad) mit Sinien über bte Duere (»on ber Sinfen jur Stedten), um ju ftnben, unter weitem ©rabe mir leben. 9tad) biefer Serecfynung liegt Dfterreid? jrt)ifd;en bem 42. unb 51, ©rabe nörbli^er Srette. Sluf ber Sanbfarte wirb bie ©efiait be$ troefenen £anbe$ ttt ¿toet #albfugein geseilt; auf ber einen ijt bie alte 2öelt, 5lfien, 5lfrtfa unb (Suropa, auf ber anbern bie neue 2Mt 91merifa unb Aufhalten. (SS ift notfymenbig, bon jebem SBelt* tfjetlc ettoaö ju miffen. §. 2. ßuropa ifl ber fleinfle 2Mttt;eit. 2)ie SPienfd;en ftnb bon tt>et§cr $arbe, betriebfam unb berftänbtg, bte ©egenben gefunb unb frudjtbar. 2>ie enak, smo saj vsi otroci Očeta nebeškega, bratje in sestre med seboj, naj se pošteno ljubimo in drngi drugim pomagamo, k časni sreči in v izveličanje večno. 2. Popis Europe. > §. 1. Imamo obraze ali podobe zemlje, ktere imenujemo zemljevide, v kojih vidimo lice zemlje, morja, jezer, hribov in dolin, rek, kraljestev in dežela, to da v ličili, mali postavi. V zemljevidih se meri podoba zemlje po dolgem s čertami navzgor, po širokem s čertami poprek, da se najde, pod kterim stopom ali zobom bivamo. Po tem računu jo Austriansko med 42. p. in 51. stopom ali zobom severne strani. Na zemljevidu se lice suhe zemlje v dve plati razdeli, na pervi je stari svet, Azia, Afrika in Europa; na drugi plati je novi svet, Amerika in Australia, Spodobi se od vsakega dela sveta kaj vedeti, §. 2, E u r o p a je naj manjši del ¿veta. Ljudje so beli, marljivi in zastopni, kraji zdravi in rod- ~ 1) Poglej: obraz cele zemlje v dveh polokroglah, k se v Ljublani dobi. (Europäer ftnb gr0jjtent|eüé (Jljriften; eé gibt aber aud? Suben unb üJiofyamebaner. (lutosa jäf)It an 255 Millionen dintoofyner. 2)er ©pradje nad) ftnb am §a^Ireid>fien bie ©laoen, bie 25eutfcfyen, bie önglänber, Staliener, ^ranjofen, Ungarn, Surfen, ©rieben, u. f. to. nf}ätte antoieé, bamit i»ir fjienieben glüiJIicfy leben, unb uñé auf eine glüáfelige (Stoigfeit vorbereiten. §. 3. $aé öjferreicfyifcfye Äaifertljum i)at an glä^enraum 12.237 Duabrat>9fteilen unb r bei 38,333.000 dint»o^ner, unb ijl nad) Stoff ianb ber größte ©taat in duropa. ©ammtlid)e öfterreid)ifd)e Sänber beftnben ftcfy unter bem gemäßigten, gefunbeit 4?immeíéfirtd)e, unb gränjen gegen Dfien an Mufjfianb unb bie dürfet, gegen ©üben an bie Surfet unb an baé abriatifcfye üTleer, ben Svirdjenftaat, an bie ^erjogtljümer üDiobena unb $arma, unb an baé Äönigretcf) ©arbtnien; gegen 2Bejien an ©arbinien, bie ©cfytoeij unb 93aiern, gegen Horben an ©acfyfen, Greußen unb Sftufftanb. Sie £auptjiabt T>eé Steidjeé, bie 9tefiben¿ beé taiferé unb ber ©ifc ber fyödjjien Sefjörben ijíSBien. ©ie jafyít 469.221 @inn>o§ner, l;at 36 «Borftäbte, 8793 Käufer, bieie $mli$e ©ebäube, Seíjr- unb SBo|Itf>atigfeitéanjlalten. £aé faifertíjum umfafft mehrere Äronianber (Sänber ber öjierreic^ifdjen frone). $iefe ftnb: ÍXli e b e röjí e rrei d), Vitni. Europejci so po večjem kristiani, pa tudi Židovi in Mahomedanci. Prebivavcov Eu-ropa blizo 255 milionov ima. Po jeziku je naj več Slovanov; po tem so Nemci, Angleži, Lahi, Francozi, Španjoli, Vogri, Turki; Gerki, • i. t. d. Potreba nam je naj poprej svojo ljubo domovino, austriansko cesarstvo , spoznati, v ktero nas je Bog postavil, naj bi srečno živeli, in se za veselo večnost pripravljali. §. 3. Austriansko cesarstvo ima 12,237 □ milj prostora, in broji nad 38,333,000 stanovnikov, ter je za Rusovskoj naj vekša deržava v Europi. Vse dežele austrianske so v srednem, zdravem podnebju, in imajo mejaše v sončnem vzhodu Rusijo in Turčijo, od juga Turčijo in jadransko morje, papeževe deržave, vojvodini Modeno in Parmo, pa sar-dinsko kraljestvo; v zahodu Sardinio, Svaj-carsko in Bavarsko, od severja Saksonsko, Prusko in Rusovsko. Poglavitno mesto cesarstva in prebivališče cesarja in najvišjih uredov je Beč alj Dunaj, v kojem prebiva 469,221 stanovnikov. Beč ima 36 predmestij, 8793 hiš, veliko verlih poslopij, učilišč in blago-tvornih naprav. Cesarstvo obseže mnogo kronovin. One so: • Spodna Austria, too äßien liegt. Dberöfterreicf) mit ber $au£tftabt Sinj am testen Ufer ber ®onau. 2)a'$ £erjogtfyum (Salzburg mit ber ^auptjtabt gleiten 9tamen$, bem ©i^e cir»cS (Srjbifdjefei. 3n biejen Stronlönbetn toirb beutfd) gefyrocfyen. §. 4. 2)a3 ^erjogtimm ©teierniarf toirb in brei Streife eingeteilt. $ie #auptftabt ift ©ras, meldjeä 50.000 ©ntoo^ner Harburg imb SBrncf ftnb Ätetifläbte. 3mSJiarbutger=txei[e [priest man ftoDenifd?, in ben beiben übrigen aber beutfei). ^erjogt^um ftratn mit ber &auptfiabt Sai* bad) mit 20.000 Siittooßnern. 3» Ätain toirb _ allgemein fiobenifd) gefyrodjen. SDaS ^erjogt^um Kärnten Ijat fttagenfurt jur ^auptjiabt, mit 12.000 (Sintoofynent. $te @i>rad>c iji gegen bie (Mnjen $rainS~ftot>enij$, gegen Sitoi unb Ober» fteiermarf aber beutfd)'. 2)a$ füftentanb l)at Srieji jur #auptftabt. ©örj, nai>e am 3foti§o= gluffe, ift ber ctiteö (§rjbifc|ofe$. 25ie fyerrfdjenbe ©piacije iji bie ftofcenifcfye, bodj fpridit man aud) fyänftg italienifd), fcornefymlidj) in ben ©täbten. Jla^e bei am abtiatifdjen Speere ftanb bie alte, berühmte ©tafct QXquitcja, meiere ber graufatne Sittila, Äönig ber Hunnen, bie (Seilet ©otteS genannt, jerftörte. ftronianb Strol liegt toeftltd? ben Barnten, nnb ift ein fe^r gebirgige« Sanb. ®ie £aupt= fiabt iji 3nn«brucf. 3m nörbiidjen Sirol )>rid)t man beutfd; im fübiidjen gröftentfyeiiS italienifd); kronovina, v kteri je Salcburg glavno mesto, in sedež nadškofa. V teh kronovinah je beseda nemška. §. 4. Štajarska vojvodija se razdeli v tri kroge. Poglavitno mesto je Gradec, ki ima 50.000 prebivavcov. Maribor in Bruk sta sedeža krogov. V m»riboržkem kroži po slovenski govorijo, v unih dveh pa nemški. Vojvodija Krajnska, ktere poglavitno mesto je Ljublana, v kterem 20.000 ljudi prebiva. Po Krajnskem sploh slovenski govore. Koroška vojvodija ima poglavitno mesto Celovec, kder 12.600 ljudi prebiva. Beseda je po krajnski strani slovenska, po tirolski in gorni stajarski pa nemška. Primorsko-Goriška kronovina ima glavno mesto Terst; po tem je Gorica, sedež nadškofa, blizo Soče. Beseda je po večem slovenska, pa se tudi veliko laški govori, posebno po mestih. Blizo Gorice za teržaškim morjem je stalo staro, imenitno mesto Oglej, ktero je grozovitni Atila, kralj Hunov, šiba Božja imenovan, razsul. Tirolska kronovina za Koroškoj leži, in je silo gorata dežela. V severnem Tirolu, kder je 4) Kako se imenuje naša domovina ali očefnjava ? kako naše cesarstvo? — V kterem delu sveta je? — Ktere dežele so našej sosede? Iz kterih krajev nam sonce vstaja — zahaja ? — po zimi — po letu ? — ©rojjež Stfefc. f. b. II. JH. flot». btf$. 2 bann ift bie berühmte ©tabt Orient, in melier toom Saljre 1545 bii 1563 eine allgemeine firmen* berfammlmtg gehalten tourbe, bie man bag Ijetiige tribentinifcE)e doncUtum nennt. §. 5. (Sin Mtjügltyei tronlanb Öjterret^ ift ba* Äonigreid) Ungarn, in toef^em Ofen unb ißejl, ^reSbuig unb ©ran bie »or&ügtid)ftett ©täbte ftnb. ftremnifc unb ©cfyemnt£ ftnb j»ei fönigli^e ©täbte, »o man baS fd>önjte @olb in (Suropa geilrinnt 3tt Ungarn hrirb magparifefc. flaötfdt>, romanifd) unb beutfei) gefyrod)en. ©egen Djien Uegt Siebenbürgen, too bie romanifdje, beutfdje unb magtyarifdje ©pradje lanbeeübücfy ijt. 3m ©iibojien üon Ungarn ijt bie ferbifdje äBojtoob* fd>aft unb ba$ £emef<|er Sanat mit ben ©tabten 9teufa£, ©ombor unb Semeötoar. 9ln ber ©iibfeite »on Ungarn ftnb aud) bie Äönig» reiche Äroajien (mit ber #auj>tfkbt Sigram), ©latoonien unb 2)almajien. £>ie'©pracfye ift in ben legten tronlanbern tütrifcf); in £>almajien, am Meere, ftmdjt man in ben ©täbten aucf> italienifd). Sangö ber ferbifd)en 2öojtoobfd;aft, ©lafconienS unb Äroajienö jie^t M bie ÜDUUtärgranje, tt>eld?e »on 9tomanen, ©erben unb Kroaten beiup^nt toirb. §. 6. (Sin berühmtes Äronlanb ijt bag Äönigreid? SJöfymen; bie £au£tftabt barin ift iß rag. 3)te ©pradje ijt größten i^eitl bö^ntifd), bod) f)nid)t man in Helen ©egenben beö SanbeS beuif<$, ®aö timtg* beseda nemška, je glavno mesto Inšpruk. V južnem je beseda po večem laška. V tem kraju je imenitno mesto Trident, v kojem se je v^eobčen cerkven zbor od 1545—1563 leta obhajal, ki se sveti tridentinski zbor imenuje. §. 5. Slovita kronovina austrianska je vogersko kraljestvo, v kojem so glavne mesta Budim in Pešt, Požun, O strogo n. Kremnica ia Ščavnica ste dve kraljevi mesti, v kojih se naj gorše zlato v Europi koplje. Na Vogerskem se govori ma-djarski, slovenski, romanski in nemški. Na sončnem iztoku leži Erdelj, kder je beseda romanska, nemška in madjarska. V južnih krajih vogerske kronovine je vojvodina serbska in temeški Banat, kder so mesta Temešvar, Sam bor in Novisad. Na južn strani vogerske so kraljevine hervaška(z glavnim mestom Zagrebom), slavonska in dalmatinska. Beseda je v teh kronovinah ilirska; v Dal-macii za morjem se po mestih tudi laški govori. Poleg serbske vojvodine, Slavonie in Hervatie raztega se vojaška granica, v kojej stanujejo Rumuni, Ser bi in Hervati. §. 6. Imenitna kronovina je češko kraljestvo, v kojem je poglavitno mesto Praga. B^feda je po večini češka, pa tudi po mnogih * reicf) ©altjien, Sobomerten unb 93ufotottta f;at £ e m b er g jur #auptjiabt, feie ©pradje tji poinifcf) unb ruti>enifc|. SR eieren mit ben befannten 6täbien 93rünn, too toici £udj erzeugt wirb, unb Dimü|$. Sie ©pradje tji in biefem Äronfanbe meijfens böijmtfcfy. §. 7. (Sin überaus fernes tönigreict) tji baS ?ombatbifonau, toetcfye, aus £eutfdt)lanb fommenb, bei SSten vorüber, burcfy Un> garn in bte Stufet fliegt, unb jtdj in'« f^toarje Süfeer ergiegt; bie (Slbe unb SD?olhau in 23öf>men; bie £fyei§ in Ungarn. ©teiermarf fliegt bie ®iur bei ©raj »oräber, bie 2)rau fkömt auö Strol burd^ tarnten, unb fliegt bei Harburg nad) Shoajten. 2>ie ©a»e fommt »on Äratn, fliegt nadj froajten unb »ereiniget ftd) bei Seigrab mit bet 2)o«au. «I einere ^iöffe auf flobentfcfyent ©ebiete ftnb: bie €an, bie bei ßilli borüberflugt, bte ifufplfcn krajih nemška. Hališko kraljestvo (Ga* licia, Vladimiria in Bukovina) ima glavno mesto Lvov. Beseda je tu poljska in rusinska. Mo-ravia, kder ste znane mesti Bern o, v ko jem se veliko sukna stori, in pa O lomu c. V tej kronovhr je beseda večidel češka. §. 7. Prelepo kraljestvo jeBenečansko in Lombardia (Laško), Glasovite mesta so Milan, Benedke ali Mletke, na otocih v morju zidane; Padova, Verona, Mantova, Videm. Beseda je sploh laška ali italianska. Vse te kronovine, miogoterih narodov domovine se kakor sestre derže edna druge, in store slovito deržavo ausfcrlanskega cesarstva, doto našega svetlega cesarja. §. 8. Vode po austrianskih derživah naj imenitnejše so: Donava, ktera iz Nemške memo Beča po Vogerskem na Turško teče, in se v černo morje izliva; Laba in Vel tava na Češkem; Tisa na Vogerskem. Po Stajar-skem teče Mura memo Hradca, Drava is Tirola po Koroškem pridere in memo Maribora na Hervaško gre. Sava po Krajnskem pride, na Hervaško gre, in se pri Belemgradu z Do-nivoj združi. Manjše reke so po Slovenskem Savina, ki memo Celja teče, Kopa na spo-dnem Krajnskem, So ča za laškoj Goricoj i t. d. Po vseh teh vodah vozijo na parobrodih, ladi jah, 8) Ktere reke in potoki so v našem kraji? Kde izvirajo? ^kamo tečejo? i. t. d. Kako ce loči voda od reke — po-■i0t. i—^tudenka — studenec od vrelca? Kaj je jezero? Unterfrain, ber 3fonjo bei ©örj u. f. hs 9tuf ben meijlen biefer ©etoäffer fafjrt man auf &ifci)iffen, auf €cf)iffen, platten unb Stögen ©etraibe, SBein, unb berfcfytebene anbete #anbelsartifel. ©rofje Seen ftnb in Ungarn: ber plattenfee unb ber Sieufieblerfee, in Italien: ber Äoio» unb ©arbafee, in Kärnten: ber Äiagenfurter», in Ärain: ber 3ttfni^erfee, weiter jur «Sommerzeit au$trocfnet, im SSinter aber toieber anlauft. §. 9. Serge unb 311i>en gibt eS in ben öfterreicf)ifcf)en Sänbern mele; befonberö gebirgig ftnb Sirol, ©aljburg, Dberjteiewtari, Kärnten unb Ärain. 3n Staiicn unb Ungarn gibt es grojje (Ebenen. £)ie ßorjügli^fien ©ebirge ftnb in Söhnten: baö (Erzgebirge an ber fd)leftf^en, unb baS liefen» gebirge an ber fädjftfdjen ©ränje. 3n Ungarn ftnb bie Karpaten, in Kärnten, Sirot unb Ober* jteier ftnb bie 211 pen mit §oi»en ©djneefuppen. 2)te ^öcfyfien ftnb in Kärnten ber ©rofjgtocfner, unb in ilrain ber Srtglou. 3n ben fiobenifdjen ©egenben ift bai ausgebeizte $ad)ergebirge am regten ®rauufer, iveldjeö oiel (Sifenerj, ÜJtar-mor, aber audj gute SBetne liefert. 2tm fruchtbar» jien ftnb tie anmutigen 2öin,bifcf) bügeln, in i»el($en bie eble SBeinrebe befonberS gebeif>t. §. 10. Öflerreid) erzeugt fo biel ber »etfd)ie» benariigjlen, unb aud) fojtbarften Slrtifel, baß tj>m fein &\nb Sterin gleich fommt. pr ben šajkah in flosih žito, vino, lés in mnogo drugih kupcijskih stvari. Velike jezera so na Voger-skem blatno in nižidersko jezero, na Laškem: Komo in Lokamo, na Koroškem celovško, na Krajnskem pa čudno cirkniško jezero, ktero po letu vsabne, po zimi pa nateče. §. 9. Gora in planin je po austrianskih deržavah veliko; posebnovgorati kraji so Tirolski, Salcburski, gorno Stajarsko, Koroško in Krajnsko. Po Laškem in Vogerskem so velike ravnine. Naj imenitnejše planine so na Češkem krušnegore na saksonski, in Ker-konoše na šlezki meji. Na Vogerskem so velike tatranske gore. Na Koroškem, Tirolskem in gornem Stajarskem so visoke planine s svojimi snežniki. Naj viži snežniki so na Koroškem Zvonik, in na Krajnskem Triglav. V sredi slovenskih krajev se raztega košato Pohorje, rodovito pogorje na desni strani Drave, ki ima veliko lesa, železne rude, marmora, pa tudi dobrega vina. Naj rodo-vitnejše so vesele Slovenske gorice, na kojih žlahna vinska terta raste. §. 10. Blaga mnogoverstnega Austriansko toliko pridela, in pa tako vrednega, da ni deržave na svetu austrianski enake. Za ter-govino ali kupčijo imamo železnice in druge ceste po suhem, barke in parobrode po vodah, da se blago lahko iz enega kraja v druge Ktere gore — hribe — griče ali homce poznate? 10) Po koterih cestah pri vas vozijo? Kako se loci železnica od drugih cest ? Kdo popiše barko ? ladijo? i. t. d. »etfefyt f>aben tott auf bem $efilanbe ©fenbaljnen unb anbete ©trafen, auf ben $lüflett utib Seen Segel= unb SDampff<$iffe, um bie Sßaren leicfyt »on einem Orte in anbere ju öerfenben. ©olb unb ©Übet gräbt man in Ungarn unb Siebenbürgen, 3'nn iit SBöfymen, Gifen in Steiermark, in Äärnten Sin, Quecfjtlber ju 3btta in Ärain; Salj bereitet man im Saljburgifcfyen, in Dberöfierretd) unb ju 2ßie= licjia in ©alijien, aber man getoinnt aud) »iel ÜDteerfalj aus bern abriatifcfyen SDleere. §. 11. 2öein unb@etraibe erjeugtman auf floüenifdjem unb beutfe^em 33oben in guten 3al;tert übet fcen 33ebarf, unb ü erlauft eä in anbere Sänber. 3l für Spulen unb SolfSbilbung foirb geforgt, baf$ mir fo glücflidj unb bergnügt, toie Äinber einet unb betfeiben großen Familie leben, bie ©efejje bet faifetli^en Regierung achten, unb getreulidj bie ißfli^ten redjtfcfyaffenet Staatsbürger erfüllen mögen. §. 12. Unfer allergnäbigftet Äaifer unb aller» työd?fie Selbjtyerrfdjer Ijat ju SBien feine 2Jiinijler, in jebem Sftonlanbe aber feine Statthalter: ju ©raj, Saibacfy, Srieji, Älagenfurt u. f. h>. 3ebe$ tronlanb i>at feine Steife unb Slmtäbejirfe, unb faiferlic^e »e^örben, bie für ba$ SBo^l bet 23etool>ner, für ben lieben ^rieben unb bie ©eretfytigfeit forgen. pošilja. Zlato in srebro kopljejo na Vogerskem in Erdeljskem, cin na Češkem, svinec na Koroškem , železo na Stajarskem, živo srebro v Idrii na Krajnskem. Sol napravljajo posebno v Salcburškem, v gornem Austrianskem in v Velički na Hališkem; pa tudi se veliko morske soli iz jadranskega morja dobi. §.11. Vina in žita se po Slovenskem in Nemškem v dobrih letinah čez več pridela in v druge kraje proda. Poljsko delo, živinoreja, rokodelstvo in obertnija po austrianskih deželah cveto. Tudi za šole in za omiko ljudi se skerbi, naj bi srečno in veselo kakor otroci ene velike rodbine živeli, cesarske postave spoštovali, in izpolnovali zvesto dolžnosti poštenih deržavljanov. §. 12. S vitli cesar*), samovladar, naj vekši deželski oblastnik, imajo v Beču svoje ministre, v vsaki kronovini pa svoje namestnike: kakor so cesarski namestniki v Gradcu, v Ljublani, v Terstu, v Celovcu i t. d. Vsaka krono vina ima svoje kroge in obsege, in svoje cesarske uradnije, ktere za blagost ljudi, za ljubi mir in za pravico skerbe. 11) Po kterih austrianskih deželah gre železnica? Kdo p o vi naj imenitneje mesta po železnici? Ktere «¿ste so V našem kraju? *) Kako imenujemo svitleg-a cesarja? 13. Sollen toir in Orteben fro^ unb aufrieben leben, fo mü§en toir unferm geliebten $atfer bon ^erjen ergeben fein, tote Äinber tfytem für fte beforgten Sater; aber aud) unfern toeltlidjen £)brig* feiten gefy ordnen, tote ber ^eilige ©laube ei lefyrt: „Sebermann unterwerfe ftd; ber obrigfeit» It^en ©etoalt; benn e$ gibt feine ©etoalt, aufier »on ©ott, unb Die, toeic^e befielt, ift bon ©ott an» georbnet. SBer bemna$ jt$ ber (obrigfeitlidjen) ©etoalt toiberfejjt, ber totberfe^t ftd) ber 9lnorbnung ©otteS. — ©eib baljer unterbau um ©otteS nullen, fet ei bem Könige, toeldjer ber l)ßd)fie tfi, ober ben ©tattfyaltern als folgen, toelcfye bon if>m jur ftrafung ber Übeltäter unb jur Segnung ber 9ted)tfd)affenen angeorbnet jtnb. ©o ift ber SBille ©otteS, bafs ifyr burd) Stedjtt^un bte Untoiffenfseit ti)örid)ter 3Kenfd>en sunt ©cfytoeigen bringt, als foldje, bte frei ftnb, aber nid)t als foldje, bte jum SJedmantel ber ¿Bosheit bie greifet misbraucfyen, fonbern als Änedjte ©otteS. Gfyret alle, liebet bte 33rüber, fürchtet ©ott, eljret ben Äaifer." §. 14. £>ie getjilidjen $orgefe£ten für unfere Sanber jtnb unter bem Dberfyaupte, bem romifdjen $apjie: bie (Srjbifcböfe bon ©aljburg unb ©örj. 93if($bfe ftnb ju ©raj, Saibad?, Sriejt, Älagen* furt, unb ©t. 9lnbrä in Kärnten, :c. — ifta^ ti>nen finb bte 2)ed)ante, Pfarrer unb iljre $ilfs» priefier. Seber Ort bat feine ©eelforger, bte für §. 13. Hočemo v lepem miru veselo in srečno živeti, imamo biti svetlemu cesarju iz serca vdani, kakor otroci skerbnemu očetu, pa tudi svoji deželski gosposki pokorni, kakor nas sveta vera uči, ki pravi: »Vsak človek bodi vekši oblasti podložen; zakaj le od Boga je vsaka oblast, in vsi kteri imajo oblast, so od Boga postavljeni. Kdo se tadaj oblasti zoperstavlja, se Božji volji zoper-stavlja." Rim. 13, 1—2. „Bodite tedaj zavoljo Boga pokorni, bodi si kralju, njemu naj vekšemu, ali oblastnikom od njega poslanim v strahovanje hudodelnikov in v hvalo pravičnih. Tako je volja Božja, da z dobrimi deli usta zamašite nespametnim in neumnim ljudem, kakor prosti, pa ne kakor taki, kteri imajo prostost v zagrinalo hudobije, marveč kakor služavniki Božji." I. Petr. 2, 13—16. §, 14. Duhovska gosposka za naše kraje sta, pod naj višim poglavarjem rimskim papežem, nadškofa v Salcburgu in v laški Goriei. Škofi so v Gradcu, v Ljublani, v Terstu, v Celovcu in pri sv. Andreju na Koroškem. — Za njimi so dehanti, fajmostri in njih pomočniki. Vsak kraj ima svoje dušne pastirje, kteri 14) Kdo mi ve na zemljovidi pokazati naj imenitneje mesta, vode, gore? i. t. d. ben cfjtifilidjen Unterricht, für ©ottc«t>ete^rung unb für baS ©eelenfyeil ifyter ©laubigen formen. 2Me ^eilige fatjjolifdje Steligion tfi tn ben cjtertei^tfcfyen Staaten bie ^errf^enbe; in ntan<|en Sänbern gibt H audj ©rieben, ßöangetifcfye unb Suben. 2. SluStüärttfie Staaten in Europa. V /fc-**- iV'l*-^ ¿^n » -¿ß. za podučenje, za Božjo čast, in za izveličanje vernih skerbe. — Sveta katolika vera je po austrianskih deržavah naj perva, in katoličanov naj vekše število; je pa tudi Staro-vercov, Evangelik in Judov po nekterih krajih veliko. 3. Zunanje deržave v Europi. ^Jf' /. ^enzave a<*»>ti»tanaAtm óGóet/e ao /wvaraÁo a/t' yieyttvaÁa Áva^eatvo> .>e> óttfcjtuniÁe Avononúne f/emt, tu nemt^a /te.yet/a ana. ríTlnetn'tne mea/a <>a ^fonaÁow, S-l/uyó dttsfp, c^aaauo t «¡f — a/t yireyóCu&Ao Áwa^etfvo, v Átyevn ye y/un ti a mea/o f'/t tfeoet/ce tt /t'>/t'/i Aueyt'd u/£ ^/aáaut/e meo fu ôa v /t'Á Áveyi/í ^Ž)va*t/ant, Äff«^^ 'yUiniy.^t-, «vi Jia Ji£!yt.¡Áa, na Áfyem yio^u ye ée-fu 4È43 o/auf/a rfefÁt» « ty'éafioéeantun. '/i'/x^rd. —^y/t^Hr-'^/»-**' '¿■»-'/irt'O-é? «t-*-»--A^/Ž -sv ¿í^rtL-**- c^fm^**",v — 33 — JJ) J. tievnóÁ/vn moyen* ao Cernea, , *) ¿Títef/itt en ^Sovvefjta. cávate ôa/honevnu -itt/tot/u ôo $êo/ant&a, , en coz/o, « Átyevn ye e'mene'/no omeo/o a &*xetébm na veoevnt' afvant ye f ^/v frypftf i> /.o, ta fom^iave/-c»Áo e/eze/o < ■ 0 yic* taxr/t'nà/iG /y aßt ¿/ut*. JJi 4. ytoe/nem ¿£a¿Áem a» ney* emenêfnye f/er&cme /ie/e* ye yûftma me,i/o &/. II. ftl. fío», btfô. 3 ^J^rr»*'»- „»O**iw«^»«' ^v»/^*' ^ '«f. -dih* j ^pr*^/*"*- ^fm^k^*^^ t j . I % ' ' * ..'i-*-* ¿ft -««t-»*-* 35 - Kf/o *'. /i t/. - 2¡£Dtt flafte/evtm/ t/e#/avt»mt yio yiiyii ye nttj ¿/an.) Áva/ye¿//o ^//ctr/vtt/. //jfi ay/yo /,>/¿m v •.aÁot/it ye yiov/tsya/aÁo Áva/jea/vo, t'n y/auno mea/o J£/aa/¡an. — c/t*/ye S/O'O'O'. O&O f-v^ ^^^^ Jp ¿T ^MtMM^/ ^^ — 37 — v iaftot/u/e tt/vazeno mty; tn ¿of~ fnnr/ôÀu ^ôÀoù/.oJ Ára^'eófuo na ofec*£, « Ariern ^'e ¿¿ont/en, najued¿< me'afo Swxc^te, Áfevo ¿fe/e cet 2.0CÜ, CCÛ ôftmovnt'Âem» S$nt/fe*t ao tmeytfent* ^utf/e, tmentfnr 1 ■> - ■ ■ '^•*. / • « y / •• y» • • • teapavet tn nnoelnavjt, nt tmtyo ovtye fttóft'ne J ta- vôùî jiefttâ t/e'fí'Á vuefa. > 'Š ... . ■ Y> * é, ôaieyem oe tfe^*t auôfman= 4-Á*d f/efsttn kuóguóÁo cattafvo, dftv» ¿tuy'e t/evefe u Sur-e^tt, SŠxtY tn » » tma, tn je na/ veÁ¿a t/wtcina u /e ny ¿/faune medía óo c^ef/'üijpxcee/, ^/ffoóÁ-va jp j?. aZ^f ^o^+t-t^m^trj*^, ^ --«Ja«*' — 43 — ^ence e/eze/ee , « //exe ye e^o^r/ //irte vey'en /fe/, (evyie/, eonev/ en o e/fe »4if //evo óo ne/e/ey //Zanaan entena vee/e', te/a/ óe /tex zeme e£/a/e<>//ntt. ^/Zvee.e* ym zewe a(e<>(ejna. Z&>*e*ye 4/míe/e e/e/e/e 00 « S$<&ee mee/ee S$*ea, ' Sé*e»/f/a, Z^euz/a, Z7ne/ea, ZJesyietnea en tte/e/o /e/eyó/o ceac&Hó/ue, ¿Texv/avee* en ó/fft.me vcettne'ne oe/exo/e. ^/fe/e'/e tto e/e a/e ve/e Sujíat, r/T/yer, //owe/exn e'. /. e/. Z/mene'/ne oue/e y&*e oa m , ffi/azewet, ya /etn ZZZfin/v-ne* , Zjf eernee.r/ el /• e/, ^/e/e/o 'M*«««' ^»■M^m-j/ít^»' v, - ^^ fitiUlL ^ f/Hs»-, ''-^j'&t^Vt**' (Ž***- À — 45 -o/ouift/ ó/are/ »»«eni/, f/* àe nye/ ce/a fe*/o neyt/e, yt. '/em, tf&vntve, c^a/mt'ra t. t. t/ Jp. 2. W Sé*ft' o» /t/e nayyioyiY-e¿ eimetnoófe €79 tt ¿en co ft t/ond, /ycrye ôtttye (/nt éfjho o/e/e/ant, xe/y <*» fteoe'e/e/ yutace, t//uf//0 ma/o/ey ywte/nt, tteotf/e'/ ma/amet/ant/e ce/t yta e/tuye /vtfte, neve. ï^cweve'ne, oroè/tnav-, ¿eyvov t'n a/mett ye ve/'/e, /tte/t tue/e'/e'/ €n - /? " ? - /J — si - jivaue'mo, AO cevne, meeÁamet/unct en netna/foy*. ^e/t'Ao- ato fezex tett vevne'A e/eyuÁou ae vaet/o teto yio/oue, tn h ttar/o aaznoat yioywoe/eh ^ S^^e'Ae ao ovoa/ant, teyxt', ÁvoÁile/t'/t, uete'Áe Aace m e/vuye' yvoxaue'tne smaye e/omei / uete'Ao Áneyeu ttnatnavye ye nam yiec oe c/o neznane/. ^JP 5. Sdmevi'/ia ye vavno- na e/vayt y i/ate' zemt/e, Áe/ev- ^/wr/fe titye vau.no A nam e/eme, en Áee/cm me vatayemo. SémeweÁa ¿e <11 yttxno en ¿eve/silo StfmeveAa e/e/e, /e ot/ * / 'j/iotHksd»**'. ml. /tteym ti moya. V ó ¿ave'/ r/a/xava/ oe ve/e/a f/cyè/ <^ñe/fanau -zeti*'; neye/ea yie* /ur/t noe'/ nava e/o n en yete/av /jur/e' /eit/ en cevne/. S^ny/eze, Ä«« c aze ' (n <9yha»y'o/cè e'meyo « S/vneve'/t .mye t/e&e/e; ney veo" ye yia dama&ttcyt'/ t/ewa nty yioznye nayc/en ave/. '//e/e'/a o/ocanev ztna o/o/ov v avee/e /¿/e ^t-^fti^f^r^f^Kt^ft^- rïTttsft*-*-»- ^»-o^ift ft V s+KL+s/tJ1, ft*-»- . ¿¿¿ft**-'«t-eft/t^/*'«'-' 5. 33ef$mbung bei SReeteé. jp /. nZJ ftftU ¿ft ftt/ft^t^ ^mt«^ftL^/f-t^- ftt-rftlrj 0$otftft»*^ -äftupnft/. Yí2i>d -¿ft /m«^'/ -i*-/ ^vf'^afßrf * jI? /¿¿¿/a- ''ff/Z/»-/*'**'»' ye .«s /a/it* t/tuyt/*, t/te olfoueaAa me,yO yet/o, /ut/t rfatjpc/to^eot/i Avtj/tanou ae na/f/ffti /e/ie /evr/e/a. 5. Popis morja. ff. /. /ftt/ia zem/fo- ot/ v6td /vcyeu 'movpe o/ic/tya, ze/enmaye /voy l ¿é?tMs fffë/fff'f si*'jf v ^-^L-t-Jtyo^-i^j a/^ &aoee en t/(bovv.eyee , /e/ev ye ttece' e/e'/ zema en /ee/. o m važno ee/e /ee/eno moy'e yioe/ S/meve/ty. ^ečevno, a //a n a A o moye mee/Savo^iy, Sdme= ve/y en £fy*e'Aey. Ž/7/o moye met/ S^zyey, &/meveAy /n S$u&ixa/eyy. cfn= e/e'a n a A o moy'e mer/S$Ae'm, cfflevva&Aem en ^a/ma/enaAem /eze' en e/o &ev<>/a oeya. ZZ/ja/jfeyiot/yeeyomye a ve e/o zema A o 3) Po kterem morju se pride v Ameriko ? — « vzhodno Indio? — v Azijo? — Zakaj je nevarneja vožnja po mokrem kakor po suhem ? t^ STj^itflf t^ltw tits Htsjs ^^t^a-Oi^/»^ -»vyt^xy/tf^ff-»', C/> y Oy Z?"S ■ " ^ sß&ü-'**-*' ^. tí**- tt/t ¿wet/no- vnay'e met/ Suvayity, S/zya/ t'n fëe&na meoye, « /i/ff a naje -ue/t'/e ■vot/e fe ayo, /e*t met/ &uKó'Átm tn . ^/lu à o H ,y/t'm. jP 4, ^ wiayte ao >ue/t/e yove tn t/a/tne /ti/ox yiíJ ôtt/em, /a t/u yt'A not/t xtt/tutt. c^e en// /vtyt/> ye maye ue/t/a ft'átto ce*t//ev y/a/o/a, yia t/u* yt/i yiee yivevee yi/t'/va. *yf/oye vatt/t'd é *ct= vodvot/e yanî óoyian,, t/xuye day/.e yia veten, Áttxy'.tc, Áa yiftca yiar/ nerfotn /eft. j^« ni»yte ÔG ue/t'Áe newtwaoene, tit mavnttyt et/t' /HaH^ouct ar ue/e'/a á/nttda uzyy'o: &eantoen ye yiveyautpy ; Jét/av mo/tYt' ne zna, nty oe nee 'moye yiaría. II. SRaturacfducirtc* 6. Sie SRaiur unb i^ce (Seföityfe. §. 1. ®aS fefteganb fotoie bte ©cttiäffcr enthalten eine Unjafyl berfcfyiebenartiger ©efcfyityfe. (Sin jebeS ©efdjöpf l>at bon ©ott feine befonberen digenfd)aften unb Äräfte erhalten, mit benen eS bte 23ejlimmung eneid;t, toeicfye t^m ber attmäd)tige ©djöpfer ange« toiefen I;at. eine« bient betn anbern ¿um Stufen, entj!ei>t, beränbert jtc£> unb berfdjtoinbet lieber nad) ben ©efefcen ber 9latu?, toeld)e ifyr ©ott »orgejei^net $at, barnit jte iljn berf>errlid)e unb bem -Btenfdjen nü£e. SBer foll ftc£> nicfyt tounbern, toenn er bte toielen Millionen berfdjiebener SBefen betrautet, bon bem geringen SSurme im ©taube bis ¿um fyerrlicfy gebilbeten 2Kenf<$en, bom ro^en ©teine an ber ©trajje bis ¿ur gläR¿enben ©onne am Rimmels« getoölbe! SBer foE nid)t greifen ben fo gütigen ©cfyöpfer! §. 2. 6S gibt ©efdjöpfe, toeldje leben unb etnpfinben; man nennt jte bie Spiere, unb beren ©efammtyett baS Stierte td). 5lnbere SBefen leben II. Spoznava prirode. 6. Priroda in stvari. §. 1. Po snhi zemlji, kakor po vodah je brez broja mnogoverstnih stvari. Vsaka stvar prejela je od Boga svoje posebne lastnosti in moči, s kojimi svoj namen doseže, kterega ji je neskončno dobri Stvarnik od-kazal. Ena drugi pomaga, se prikaže, pre-menja in sopet zgine po svojih naravskih postavah, ktere je Bog celi naravi dal, da njega vel;časti in človeka hasne. Kdo bi se ne čudil premišlovaje toliko milionov različnih stvari od malega červa v prahu do zalega človeka, od kamena na cesti do romenego sonca na nebu! Kdo bi ne hvalil toliko dobrega Stvarnika! §. 2. Nektere stvari žive in občutijo, kakor živali; njih množina se zove živalstvo ali živalsko kraljestvo. Drage stvari sicer živč, pa ne občutijo, in se samovoljno po ©ro&ež Sefefc. f. b. II. ti. floto- btf$. 5 äto« audj, fit füllen aber nicfyt, unb fönnen fidE> ßuf ber erbe ntcfyt fret belegen, toie bte Saume unb ¿pflanzen, unb fyetfjen ¿ufammen baS ^flanjcn= leid). (Sö gibt eine britte 2lrt ber ©efcfyöpfe, bte toeber leben nüd? ftd) felbji bewegen, tote bte Steine „ unb erje, beren SKenge man baS SJitneralreidj ■nennt. 2)tefe ©efdjöpfe tooEen totr näfyer fennen lernen unb bem lieben ©ott banfen, ber fie uns erfcfyuf unb erhält. 2Sor allim laffet uns ben SRenfdjen, bte Krone fcer .Schöpfung unb ben £errn alier ®efd)öpfe auf erben feniten lernen, 7. ©er mettfd&lid&e Körper. §. 1. ®aS erflre unb »ornefymfie ©efcfyöpf ber ^tbe tji ber Sftenfd), nad) bem ebenbilbe ©otteS erraffen, 2lufred?t toie eine Äerje ift fein 2eib, liifytboll fein ißerjianb. es gejiemet fid), bie ©eele unb ben Körper bcS Sftenfcfyen nä^er ju betrauten. §. 2. 2)er Seib beS 2)ienfd>en bient ber ©eele jum ©erzeuge; fie belebt unb betoegt i^n, bamit ber SKenfd) feine ©efcfyäfte berricfyte. 3ji ber Körper gefunb, tji aud) ber ©etji munter; brMt bie «Seele ein Kummer, §e£>rt aud) ber Körper ab; eS fcfymecft tljm toeber 6'ffen nod) £rin?en, unb er fann aud? nid;t fd;lafen. Körper unb ©eeie ftnb fo innig mit einauber berbunben, bafS fie nur ber Job — unb felbji btefer meijientt>etlS fa;toer trennt. 2)en Setb fel;en totr unb fönnen it>n betajien, ba er fe§r t>erfcf)tebenartige fejle unb toetd>e 23ejianbtl;eiie f>at. sveta premikati ne zamorejo, kakor drevje in rastline; njih množin a se imenuje rastlinstvo ali rastlinsko kraljestvo. Tretje stvari ne občutijo, ne žive, in se ne premikajo same od' sebe, kakor kamenje in ruda; njih množina se pravi rudstvo ali rudno kraljestvo. Te stvari hočemo spoznavati, in pa hvaliti milega Boga, ki nam jih je stvaril, in jih ohrani. Pred vsemi spoznajmo človeka, kteri je krona in gospodar vsih stvari na zemlji. 7. Človeško truplo. §. 1. Perva in naj imeni tneja stvar na tem svetuje človek, stvarjen po Božji podobi. Ravno ko sveča je človeško telo, svetla ko luč je njegova pamet. Spodobi se in je potrebno da dušo in telo prav spoznavamo. §. 2. Telo človeško je duše orodje, s kojim živi, in ga oživlja, da človek svoje déla opravlja. Je telo zdravo, je tudi duša vesela; žaluje duša, tudi truplo medli, ter mu ne diši ne jesti ne piti; tudi počivati ne more. Toliko sta si združena, da nju le sinert — pa tudi ona večidel težko razkruši. Telo vidimo in lehko ošlatamo, kajti velikoverstnih terdih 2)ie ©eele fe^en mir jmar nid^t, »Derben aber leidet berfelben gemar, tnbem ftc ben Äötper belebt unb mit iljren geiftigen Äräften leitet. §. 3. SDer tförper (Seib) befielt auä Änodjen, ©efynen, silbew, au$ gleifd? unb ©tut. £)ie Än.odj e n geben bem Üftcnfdjen baä ©eftell; fie galten (im ganzen Äörper »erteilt) ben fieib aufregt, bafs er nicfyt ¿ufammenfalle. 25 te «Seinen »erbinben bie Änocfyen an ben ©elenfen fejt aneitianber. 2)te tnorpel btetten an ben ©elenftn ben Stnocfyeu ¿um er baä £aupt iji bie Ijofye üBarte, in melier mir fyintcr t>er (Stirn bai ®e(;irn, ben ©ifc bei 3)eniOermögen^ unb am Jpinter^aupte baS fleine ©et)ini fyabcn, auö beat ftd? baö »erlän-gerte SBtar! bureb bie gan^e ¿Birbelfäule fortfe^t unb ben ©tij bcö ©efüIjlcS unl> £er Seiuegung bü et. 2:a$ ©efyitnmarf, mclc^ei bie fyatte ^irn= fdjale biiit, ijt in jtpei £albfugeln geteilt, »on M?elci;eu, feie aui einem Ä'näuel, jarte toeijjlicfye in mehkih délov ima. Duše sicer ne vidimoT pa jo lehko občutimo, ker život vlada in živi po svojih dnhovskih zmožnostih in krepostih. §. 3. Truplo obstoji iz kosti, kit, žilic, iz mesa in kervi. Kosti so trupla terde slemena, ktere po vsem telesu razstavljene život derže, da se ne zdruzgne. Kite na sklepih kosti vežejo, da se ena druge močno derže. Hrusteci na členkih in gležnih kosti varujejo , da se med seboj ne dergajo. Kosti se po vsem truplu pri 250 našteje, ktere so terdna stava života. Mnogoverstne so kosti vekše in manjše, kojih nekoliko je po sredi votlih, kakor pišale, po kterih žlahni muzeg teče, jim dajaje živo moč. — Telo se v tri poglavitne déle razloči, kteri so: glava, čok ali trup, in ostali zunajni udi, roke in noge. §. 4. Glava je visoka čuvavnica, v koji imamo za čelom možgane, sedež uma in pameti. Možgani, spredej veliki in v zatilniku mali, ktere terda lobanja, cepina ali buča krije, se -v dve kepi razdelé, iz kterih se kakor iz klobčiča, belkaste n0žne tenke nitke po vsem životu kakor mreža snujejo , in jim je živci ime. Po njih čutimo, in se zavémo in gibljemo. Raniš možgane, omed'liS, lehko gäben burd) ben ganzen förper tote etn aus* laufen, toel^e Reiben fyetfjen. Littel« biefer füllen, unb empfinden toir. SDte äkrlefcung beS ©ehirnS f>at leicht eine C^nma^i aber aud) Srrjtnn unb feibjt ben Job jur golge. &aS &aupt bebecfen bte £aare, bünne, 9ti>hrd)ett, bie ihre SBur^el in ber £aut ^aben, unb bte man mit bem tamme richtet $er obetfie£aupteS ^ei^t ber ©Reitet, an beiben ©eitenfinb bte ©cj>läfen, unter bem hinter-Raupte aber baS ©enief. Unter ber ©tirn ft£en bte 2lugen, unb jtoifchen btefett bie 9iafe, an beiben ©eiten bte 28 an gen unb hinter biefen bte Dhicn; unter ber 9tafe tji ber 3)iunb unb bann baS Äinn. 2Uie biefe fichtbaten Steile nennen toir baS 51ngefixt beS 3Jienfchen, an bem fid) ?5teube unb ©d)merj, ©ebanfen unb 2Bünfd)e beS #erjenS abriegeln. §. 5. SDet üftunb be|W)t aus ber obern unb untern Äinnlabe, in benen gegen 28 bis 32 3äfme feji flehen. 3)ie tuet »otbern jeber SUnnlabe heifetl ©djnetbejähne, mit toeid)en toir bte ©peifen ab* beifen unb jerfcf>neiben; nad) biefen fommen toter fpi^ige 5lugenjahne, unb im Sßütfel 20 23acfen= ober SJtah^ähne, toeld)e bie ©Reifen ¿eiquetfchen unb ¿ermaßen. 2öof>i bem, ber gefunbe fefte 3ähne hat, um bte Siahrung leidet unb gut ¿u fauen, toaS ber ©efunbljeit befonberS äuträgtid) tft. 2)arum ijt eS nothtoenbtg, gefunbe Su fronen, nicht allju !alt ju trinfen, noch P ®*n3e iu jerbei^en, bagegen aber ift eS gut, nad) jeber SRah^eit bie 3ähne auSjuflJüfen. §. 6. ©er 9tumpf trägt am £alfe ben flopf, unb umfafft bie 93rufi, bie 5Bauct)^öi>te unb ben Stücfen. £>er ijl fo lenffam, bafS toir ben ob pamet prideš, in tudi umerješ, Glavo ode-vajo lasi, tenke votle cevke, ki v koži svoje koreninice imajo , in se z glavnikom čedno razčesajo. Verh glave je teme, na vsaki strani pa senci, in zadej zatilnik. Pod čelom so oči, in v sredi nos, po vsakem kraju pa lice, in za licoma ušesa ali uhi; pod nosom pa usta nad bradoj. Vse te očitne dele imenujemo obličje ali človeški obraz, na kojem se človeku veselje ali žalost, clo misel in želja pogosto pozna, ktero v sercu ima. §. 5. Usta imajo dve čel usti ali skranji, zgorno in spodno, v kojih stopi po 28 do 32 zob. Cetirje spredni zobi vsake čelusti se zovejo no ž ni k i, kteri jedila odrezujejo ali od. grizajo; za nožniki so 4 ojstri podočniki, v kotu je 20 pložnovatih, tumpastih kotnikov, kteri hrano zmučkavajo in pomeljajo. Srečen je» kdor ima zdrave, čerstve zobe, da lehko živež dobro zgriza in prežveka, kar posebno zdravju tekne. Torej je potreba zdrave zobe varovati, ne premerzlega piti, ne pregorkega jesti, ne gristi preterdih reči; pa tudi zobe po vsakem obedu izmiti je dobro. §. 6. Trup ali čok na vratu glavo nosi, in persi, kotel, pa herbet obseže. V r a t je toliko gibek, da lehko glavo gibamo in po Äopf nadj belieben let$t bemegen; aber audj fo fejt, bafg mit grofje Saften tragen fönnen. 2>ai Stücfgrat tji eine fefie ©äule, aber audj biegfam ttttc ein ©djilfroljt, unb jäljlt 24 SBttbel, bte tounberfam äufammengefügt, Ml unb mit 9Watf an« gefüllt ftnb. 9ln bie ffiirbelfäule galten fiie #üftfnof)anb fatttt man (Selb aufjagen. ®te #änbe fmb wmtber= bar fünftlicfy gebübet; mit ben Rauben »erbient flcf> ber SDienfcf; fein SBrot unb »erfertiget unfäglid? »tele unb nü^li^e SMnge. 2Ber foll nicf)t banferfütit feine Sirme jum ©cfyityfet ergeben für ba$ grofje ©efdjenl gefunber #änbe! §. 8. Sie güfle tragen ben Stumpf auf ben betben Dbetfdjenfeln. 2tn ben Änten Rängen bie untern ©cfyien* unb SBabenbeine mit ben Saben. Unter bem Änödjel ijl bie $erfe, bann bie guj^fofjle unb bie fünf Befyen mit hageln. 2>ie guj?fot)len jtnb fo jäfje unb fefi, bafS fte bie ganje Saji be3 Körpers tragen. SSitt jemanb gefunbe güjje jjaben, fo ^atte et fte warm unb betoate fte bot Staffle. 8. 0tücfblici auf ben 2eib beö 9)?enfc&en. §. 1. 2ltle Steile beö menf^li^en £eibe$ »er-fünben bie unenbit^e Sßeisfyeit beö ©c§ö£fer$. 3n ben jungen Sagten finb bie Änodjen wei$, werben immer jiätfer unb erft im 12. SliterSfafyre werben fte »ollfommen fej!. 3n ben alten Sagen werben biefelben immer morf^er, bis jte ju ©taub Werben, auö bem fte geworben. f, §. 2. 2>ie gied)fej>finb gleicfyfam bie Sänber unfetg, SeibeS, Welche tÄl^en SJluöieXn jufammen t>a$ Reffet) ausmalen fnodjen bebeden, fiel) /šteje. Roke so čudno umetno stvarjene; z njimi si človek svoj krnh služi, in neizrečeno veliko lepili in koristnih reči naredi. Kdo bi hvaležno roke ne povzdigal in hvalil Stvarnika za tolika dobroto zdravih rok! §. 8. Noge nosijo trup na stegnih,. kojim z mesom ob enem bedr^ pravimo. Na kolenih klečimo; kolen se stopalni pisali in meči deržite. Pod gležnjem je peta, potplat, in po pet nožnih perstov z nohti. Potplati so toliko žilavi in močni, da vso težo trupa nosijo. Kdor hoče zdrave noge imeti, naj jih tople ohrani in pa mokrote kolikor mogoče ovaruje. 8. Ozir na človeško telo. §. i. Vsi udi človeškega trupla kažejo Stvarnika čudno modrost. V mladih letih so kosti mehke, se pomalem uterdijo, in še le v dvanajstem letu starosti popolnom krepke dorastejo; na stare dni pa če dalje huje slaber dokler se sopet v prah premene, iz kojega so stvarjene. §. 2. Kite O: li bele žile so našega života zveze, ki iz mesa rastejo in kosti ovijajo, se nategujejo in kerčijo, ter store «uSbeljnen unb triebet ¿ufammen¿iel)ett, bamit wir uñé leicht bewegen, nieberfejjen, unS nieberlegen, ober aud> iuieber aufrichten, wenn wir ftarf unb gefunb finb. 3Me 33iegfam!eit ber ÜJtuSfeln ift eben fo gro§ als it>re ©tärfe; nur müfjen Wir jte bon Sugenb an üben, auf bafS tt>tr ju fiarfen unb fräftigen Ü7lenfd)en l)eranWad)fen. §. 3. ®te 21 b e r n ftnb Stohren, burd) bie ftcfy baS Slut im ganjen Körper bertf>eilt. Die $uls= ober ©cfylagabern führen baS 93tut bom #erjen weg, bie Slutabern bringen es wieber ¿urücf. 3luf btefe 2lrt wirb ber bejiänbige Kreislauf bfS 33íuteS buref) alle Steile beS Körpers bewirft. §. 4. 2Me Sterben laufen paarWeife aus bem ©eljirne unb bem Dtücfgrate burd) ben ganjen 8eib, unb betoirfen baS ©efüljl. Söirö baS ©ef)irnmarf gebrüeft, ober wetben bie Sterben an irgenb einem ©liebe unterbunben ober jerfc^nitten, fo Wirb ber 3J?enfd) an jenem Steile gefühllos. 2)ie Sterben feigen aber audj bie SftuSfeln in Bewegung; batjer ftirbt jener £l>eií beS Körper« ab, bejfen ©efüfylSner» urd) btefe jie^en wir bie Stift in uitS, unb fd)Wi|sen bie Wafferigen SMnjte aus bem ©ebiüte. Unter ber obern £aut liegt bie getraut, eine fdjleimige SOtaterie, bie bei uns weifj, bei ben SWo^ren fdjWarj, bei ben Slmetifanem aber fupferfatbig iji, burdj bie Ober» i>aut glänjt, unb bem ÜJtenfdjen bie $arbe gibt. — n — da lehko noge in roke gibljemo, se vsedemor vlezemo in spet vstanemo, ako smo čerstvi in pa zdravi. Gibičnost kit in mišic je velika, tudi močna njih krepost; pa jih je potreba od mladih let vaditi in krepčati, da bomo močni in krepki, ne pa puhli ljudje. §. 3. Žile so votle cevke, po ko jih kerv? po celem životu lije. Čiplje ali serčne žile kerv od ser ca gonijo, kervnice ali kervne žile pa kerv zopet v serce peljajo, in tako kerv po vsi/t koncih in krajih trupla krog teče. §. 4. Živci ali čutne Ulice se snujejo iz možganov in iz herbta po dvoje in dvoje po vsem životu, in store, da čutimo. Ako možgane kaj stisne, ali se živci na kakem udu prerežejo, ali prevežejo, človek ne občuti in se ne zave. Po živcih se pa tudi gibljemo; za to tisti ud človeškega trupla odreveni, kterega živec se ukonča. Hude strasti ali pregrešne navade, jeza, togota, strah, nečisto djanje, žganje in vse močne pijače živce slabe in pokvarijo. §. S. Koža je človeškega trupla odej a 7 in brez števila veliko luknjic ima, ki se p rodu sni ce ali potnice zoveju. Po njih zrak ali sapo v sebe serkamo, in voden čad ali sopuh iz kervi potimo. Pod zgornoj kožoj je polt, žlezasta roba, pri nas bela, pri 2Me #aut, 0lemn unb bie übrigen 2t>eile beé Seibeé ¿ufammen, geben uñé bie fünf ©inneé* merf¿euge, mittel! melier mir fügten, unb bie äu§ern ©egenfiänbe marnefymen. §. 6. SDie 5t u g e n unter ber «Stirn bienen uñé als $enjier, burcf) bie mir flauen unb uñé an ber ©d)önf>eit ber ©cfyöpfuttg ergoßen. ®er fd>öne, aber fetyr em|>ftnbficf)e 21 ugapfeltji aué bieten #äutcf)ett gemebt, meld)e it)re $eud)tigfeit in ftcf) bemaren. 3n SWitte beé Augeé iji ber ©tem, in bem ftd> bte ©egenftänbe abbtlben, bie mir flauen. äkrtrodnet ober rinnt bie geud)tigfeit beé Augeé aué, fo erblinbet ber ©tenfcf). Aucfy ber ©tar bebedt oft baé Auge unb benimmt bem Xftenfcfyen baé Augenlid^. &er ©cfyöpfer fyat jur ©icfyerfyeit bec Augen btefelben tief in bie Augenöl;! en gefegt, fie mit ben 91 ug en= libern »erfetjen unb itjnen bie Augenbrauen jur 2)edung gegeben, bamit ifmen ber ©djmeif Don ber ©tirn nid)t fcfyabe. (Sé ift notljmenbig bie Augen ju fdjoncn, nid)t in ber Dämmerung, nocfy an ber ©onne, nod) bei einem ju grellen Siebte ju lefen. 3u f«ne Arbeiten unb git anfyaltenbe An® firengung fd)mad)en bie Augen, unb nötigen bie 5Ötenfd?en Srillen ober Augengläfer ju gebrauten, din blinber ÜÖtann — ein armer 9Jtann. „$reunbticfy iji baé £id>t, unb ein, Vergnügen baé Sicfyt ber ©onne ju flauen," fprid)t ber ^eilige ©eiji. §. 7. 2)ie Dljren finb bie ¿mei ©eitentfyore zamorcih černa, pri Amerikancih pa bakrasta, ktera se skoz zgorno kožo lešči, in človeku hojo ali barvo daj a. Koža, živci in drugi deli života med sebo sklenjeni nam dajo pet p o-čutkov, po ko jih čutimo in spoznavamo zu-najne stvari. §. 6. Oči pod čelom so nam okna, da gledamo, m se lepote stvari veselimo. Oko je čedno, zlo občutno jabelko iz mnogo kožic stkano, ktere kožice svojo mokroto hranijo. V sredi očesa je napeto jedro, v kojem se zunajne stvari utrinjajo, ktere gledamo. Ako v očesu mokrota usahne ali izteče, človek oslepi. Tudi mrena oko rada preraste in vzame človeku ljubo luč. Stvarnik je oči v koščene, globoke jamice postavi!, jih z zgornoj in spodnoj trepav-nicoj ogernil, da jih varujete, in jim je obervi za streho dal, naj bi jim znoj ali pot od čela ne škodil. Potreba je oči varovati, ne brati v mraku, ne na soncu, ne v takem kraju, v kterem se preveč blišči. Predrobno délo in pa predolgo napenjanje oči slabi, in ljudi prisili o čale rabiti. Slepec je ubožec. „Vesela je luč, in očem ljubo sonce viditi:Ci pravi sv. Duh. §. 7. Ušesa *) so dvojne stranske vrata posluha, lepo skrožene ko polžev rog, po •) Ušesa ali ušeta. * bei ©ehörS, ¿ierlich gefrümmte, fchnecfenföttnige ■fohlen, burd) bie ber Saut an bie innere Srommel, ein jarte S £äutd)en, anfdjlägt, woburch mit hören. „35aS Dl;r, Weldas i)örct, unb baS 2luge, welches fleht, hat &ert gewacht." (priest «Salomen. 23ährent> ber üJíenfd) bie 5lugen gefchloffen h^t nnb feji üfyläft, Wadjen bie O^ten. Sßelch ein großes ©efetyenf ©otteS tft bod) baS Ohr! — Saftet uns batum bie guten Seiten fleißig anhören unb nie bem 93öfen unfer Dhr leiten. — 35aS Dhrenf<í)mal¿ oerhütet, bafs un* nichts SchäblicijeS in baS Dtyr fdjlüpfe, unb bie ju rauhe Suft bem ©ehöre nid;t [ctjabe. 3u nahe ben Dhren fnaHen ober [Riefen, ift bem ©ehöre na etWaá gut ober übel ried)t, gut ober fcfcäbiich ift, WaS oft Weber baS Qluge noch baS Dht erfennt. 2>ie 9tafe bient uns auch 5um Ieic^tcrn 2lthmen unb heutigen Spred)cnj bie 9tafe jeigt uns baS geuer an, noch bebor wir bie flamme erblicfen. 3u fiatf rtechenbe 93lumcn unb anbere ¿u fiarte ©erüd)e fiub f^äbHch, unb »erurfa^en leid;t ftopffd)me:jen; auch eine ßäf;mung fann ben SOfenfdjen babon befallen. kojem glas na znotrajni boben, rahlo kožico zadoni, da slišimo. „Uho ki sliši, in oko, ki vidi, je Gospod naredilpravi Salomon. Kadar človek meži, in terdo spi, ušesa čujejo. Koliki Božji dar je uho! — Le radi dobre nauke poslušajmo, in hudemu ušet nikoli ne odprimo. — Ušesno maslo brani, da nam kaj v uho ne vleze, m preojstra sapa sluhu ne škoduje. Preblizo pokati ali streljati ušetom ni zdravo, tudi za uho vdariti lehko človeka ogluši. Prehudi vetrovi maslo v ušesih posuše, in nas po malem oglušijo. Mnogo glušakov se že vleze, kteri tudi govoriti ne morejo, kajti ne čujejo besede. Modri moije pa gluhoneme izuče, da znajo pisati in brati, ter jim na perste govore. §. 8. Nos v sredi lica je čuvaj, ki čuje in voha klinčke, violice in druge cvetlice, pa tudi sodi po svojih nosnicah, jeli diši kaka stvar, ali smerdi, jeli je dobra, ali ni, kar oko in uho ne zapazi. Nos nam pomaga dihati in tudi razumneje govoriti, nos nam pove, če začne goreti, še poprej ko ogenj ugledamo. Premočno dišeče cvetlice in druge dišaves so škodljive; od njih glava boli, in tudi mertvica človeka lehko obide. Pa tudi ©rofješ Sefeb. f. b. II. m, flot», btfd). 6 2Bit fönnen aber aucfy ben Dfynmäcfyiigen lieber ju ftd) Bringen, memt mir iljm ftarf buftenbe 2)inge ju rieben geben. §. 9. ®er üJtunb ijl baS £aupttfyor, bur$ baS bet Sftenfdj ben Si^etn unb bie Sprung ju fid^ nimmt. SDie Bunge ifl b r Pförtner, ber mit feinen fdjarfen, empfinbfamen Sßarjen alles befüfyfr, unb un$ anfagt, ob eltoaö gut p effen fei ober nidjt, bamit mir inrfyeifen, maS uns fcfymecft, ober befeüigen, mag uns fcfyaben fönnte. 2)er ©efcfymacf lefyrt uns bcS ©ü§e unb gittere, ba$ ©aure unb #erbe fennen. 3ft bie 3«nge unrein, fo fyaben mir feinen regten ©efcfymacf unb baS dffen fcfymecft uns niefit. Ober ber 3unge ift ber ©a unten Doli Prüfen, burd) mefdje ber ©peid^t fliegt. SDfit bem ©i>eid)el benenn mir bie ©peifen, bamit fie un<3 beffer befontmen. $erf e^ibeef el bedt bie Suftröfjre ju, bamit bie ©Reifen nicfyt in biefelbe einbringen unb rrnr fie gemädjUd) t>erf$lti?gen. 2>eu SKunb fd)Uef$cn bie beiben Sippen, ipctd)en bai finn jur Untertage bient. §. 10. 28ir empfinben am ganzen 8eibe, menn mir gefunb finb, mittels ber ©efüfy Unerfcen, meldte ber ©cfyöpfer über ben ganjen formet autf= gebreitet fyat. 28tr empftnben falte unb SBärme, baS SBeicfye unb |>arte, ba3©latte unb Otaufse; nur bie Sftägel, £aare unb tnodjen empfinben nic^t. 2)a3 feinjte ©efüljl fyaben mir an ben ©pi^en ber bolnika lehko okrevamo, če mu močno dušeče vtvari povohati damo. §. 9. Usta so poglavitne vrata, skoz katere sapa in živež v človeka gre. Jezik je vratar, ki z ojstrimi, živimi bradavicami vse okusi, presodi in pove , ali je za jesti ali ne, da pojemo, kar nam diši, ali pa zaveržemo, kar je škodljivega. Okus nam naznani sladko, in grenko, kislo ali žerko. Ni jezik čist, pravega okusa nimamo, in nam jesti ne diši. Nad jezikom je nebo polno žlez, po kterih se sline cedijo. S slinami jedila omesimo, da nam bolje teknejo. Mali jeziček je pokrivalo dusaka, da nam živež va-nj ne zaleti, marveč ga po malem požU ramo. Vsla zaklepate dve ustnici ali znabli, koje brada podpira *). §. 10. Po vsem životu občutimo, ako smo zdravi, po živcih in kiticah, ktere je Bog po vsem telesu razprosterl. Občutimo mer zlo in toplo, mehko in ter do, golo in kosmatoj le nohti, lasi in pa kosti občuta nimajo. Naj bolj tenko občutimo na koncih perstov, s kojimi ubogi slepci prav dobro *) Kdo mi pove vse zunajne ude našega trupla? — Kdo znotrajne? — Koliko počutkov imamo? ali imajo vse vsi? * ginget, mit benen bie SMinben baS ©elb unter* Reiben unb fogar Süd>er lefen, bie für folcfye 9lrme eingerichtet finb. Ulu^ bie ©pinnetin füfjtt mit ben gingetfpi&en, ob ber gaben biinn genug fei. 60 gab ber meife ©Töpfer bem ÜJtenfcfyen fünf @inne: baö ©efüfyl, ben @ef<$maeldje ba& gttjetdjfell in ben Ober» unb Unterleib feilet. 25aé £erj ijt im Oberleib bet $etn beé Sebent, toel^e« baé iölut aufnimmt unb toieber aué* ftófjt unb ei im ganjen Körper berfenbet, baé bem «Kenten SBarme, ©afte, traft unb 2Bac^tf>um fpenbet. SDa« #er¿ Ijat in bet liníen ©eite bet 93ruft, toon bem £erjbeutel umgeben, feinen ©i£ unb Ijat jteei Kammern, bie eé abtoe^felnb auábefynt unb jufammenjieíit, unb fo ben Slutlauf beförbert; baljet füllen toit ba$ #er$ fdjlagen. 3n einer ©efunbe treibt baá £er$ bei 30 $funb beé SBIuteí, baé ber äRenfd) f)at, burcf) ben ganzen Seib, unb jiefyt e« abermals an ftct). Sei einem fleinen Äinbe fdjlägt ber lOOmal in 1 Minute, bei ertoacfyfenen Seuten aber bei 70mal. 2)iefe$ nennt man ben $tei«lauf beé SBIute«, ber bie Duelle unfereS dnar spoznajo in clo knige čitajo, ktere so za take sroteje posebej storjene. Tudi predica na perstih čutiy jeli je nit tenka zadosti. Tako je dal modri Stvarnik človeku pet čutov: počut, okus, povoh, posluh in pogled, kakor dragih pet talentov, naj bi počutke prav modro rabil, sebi in drugim koristil, in veliko dobrega za večno zivlenje storil. §. 11. Ravno tako modra je pa tudi človeka znotrajna priprava, ko j o o p ni ca ali prep onka v zgorno in spodno telo razdeli. Serce je v našem zgornem truplu jedro ali jederce, iz kojega po vsem životu kerv teče, k ter a človeku toploto, sok, moč in rast daja. Serce v persih na levi strani v serčno mreno zavito stanuje, in dve kamrici ali posodvici ima, v ko je kerv zajema, se razprostiraje, in sopet po celem životu pluje, se stiskaje; za to serce plati *) čutimo. V enem drobičku serce blizo 30 H kervi, kojo odra-sčen človek ima, po vsem životu razlije, in sopet na se potegne. V malem otroku serce v eni minuti po stokrat vdari, pri odrasčenih ljudeh pa le okol 70 krat. To se zove k e r-votok, in je našega zdravja vir. Ako serce *) Sorce polje, pluje, bye, kolje ali tolče. **) Drobiček ali sekunda ura. ©ofjifdui ift. Sil bai £eräfölagen ju fc^neU, fo geigt ei an, baf« bet äKenfcf) nidjt red)t gefunb ift toai bet Sltjt an bet qSuX^abct etfennt. ©ünbfyafte ©emofyntyeiten unb böfe £eibenfd)aften betbetben ben SBlutiauf unb üetfürjen bai geben; »or benfelben fott man fid) pten. §.12. 2>ie Sunge ift gleicf)fam ber Slaibalg bei 2Jtenfcf)en, unb umfaffet bai £erj Don beiben (Seiten. SJtitteli ber 2unge atfjmen mir, inbem mit bie gefunbe fiuft butcf) bie Suftrötjte tyolen, bie »et» botbene abet au^auctjen. £>ie Sunge ift meid), einem ©djtoamme af)nM), Doli ©efaße mit 99tut unterlaufen jut Slufnafjme bet Suft. $)ie gefunbe guft ftärlt ben ÜKenfcfyen unb »erlebt bem Seben neue Straft; batum ijt ei mistig, bie genfiet öfter ju öffnen unb bie SBofjnungen ju lüften, befonberi tt>o Diele SRenfdjen beifammen mofynen. (Si ift bet ©efunbljeit aud) fd;äblt$, menn man bie Srujt jufammenbiüdt, ober tm ©djreiben jtd> mit ber» felben anlehnt; eine enge Stuft ift au$ eine fcfymadje Stuft. SBenn man ju Diel läuft, ftmngt, tanjt, SBein ober Sranntmein trinft, fo mirb bie Sunge mit «Blut überfüllt, mai eine Äranffyeü jut golge Ijat. §. 13. SBirb bai Slut in ber Sunge ju fetyt er^ifet, fo entfielt eine Sungenentjünbung; trinft man ju fdjneU auf bie £i£e unb füfylt fiö> gälj ab, fo jlocft bai Siut in bet Sunge, fann bur^ bie 2lbetn fidj ntd)t bemegen, unb bie Sunge fängt an ju prenaglo polje, nam naznanja, da človek ni prav zdrav, kar zdravnik po serčni žili pozna, kojo poslala. Pregrešne navade in hude strasti kervotok kvarijo, in nam živ-lenje krajšajo; potreba se jih je varovati §. 12. Pljuča su človeku meh, in serce od obeh strani odevajo. Po njih dihamo, zdravo sapo skoz dusak na se potegamo in škodljivo iz sebe pihamo. Pljuča so mehke, morski gobi podobne, polne shrambic za sapo, s kervjo podlilih. Zdrava sapa človeka okreva in daja zivlenju novo moč; potreba je torej okna pogosto odpreti, in prevetriti prebivav-nice posebno tam, kder je veliko ljudi skupej. Tudi ni zdravo persi stiskati ali pisaje se na nje naslanjati; tesne persi so slabe. A/to preveč letaš, skakas, pleses, pijes vina ali žganja, pljuča s kervjo prenapolnis, in lehko nevarno zbolis. §. 13. Je kerv v pljučih prevroča, se ti rade vnamejo; in če se na vročino prenaglo napijes, in se prehitro shladis, se kerv v pljučih steme ko kislo mleko, da ne more po žilicah dalje, in pljuča začno gnjiti in se gnojili; neduha ali pa susica spravi človeka od kruha, F pljuča sapo duša k ali dusnik pelja, ki se pljuč po dveh cevih derži, in pod eitern. Die Sungenfudjt ober 9l6je§rung bringt ben £ob. Die Suft Wirb burdj bie Suftrö^re ber Sunge pgefütyrt, Weldje unter bem ©<$lunbe ben Kefclfopf l)at, ber ftd^> im ©djluiien am |>alfe bewegt. Durd) baS 9luS$aud)en bei 2ltfyemS Bringen wir tiefe ober fjolje £öne Ijerbor, Wenn wir teben ober fingen, inbent wir jur Stimme bie Keljle erweitern ober ¿ufammenbrüden, Weldje ber Kefyl» bedel jubedt. (Ss ifi gefäljrlid), ju heftig ¿u fdjreien; Wir fönnten leidjt bie Sunge ober bie Ke§le beriefen unb bie ©timme Verlieren. Die ©pradje ifi eine grofe ©abe ©otteS, weldje baS Sljier nid)t beft£t; Wir foüen fiets ehrbar unb reMief) reben. §. 14. Der Magen ifi ber Kod) beS menfcf)* lidjen Körpers, unb beftnbet ftd) im Unterleibe unter bem ^erjen über ben ©ebärmen, einem ©cf)toud)e recfyt atynltd). Der SRagen empfängt bie 9tai>rung burd) ben ©djlunb mittels ber ©peiferöfyre unb berbauet fte mittels ber ©alle, Weld)e bie 8 e b e r aus bem ©eblüte abfonbert, unb »erteilt ben StafyrungSfaft, bamit baS 93lut, baS gleifd) unb jeber Knoden feinen 21ntljeil erhalte; Woburdj) wir neue Kraft gewinnen. Die Überbleibfei überläfft ber Magen ben ©ebärmen. Die Milj macfyt baS 33lut bünner unb flüfftger. Die beiben Stieren liegen in ber Söedenfyöljle, reinigen baS Blut ton ben faltigen geud^tigfeiten, unb leiten biefe in bie 351 afe, bon Wo fte aus bem Seibe burd) ben Urin fortgefdjafft werben. Die t^eils engen titeils breiten ©ebärme ftnb forgfam tu baS ©efröfe unb 9te£ eingewidelt, bamit fte nidjt eingeflemmt werben, ftnb immer feucfyt unb warm, unb behalten fomit ben SebenSfaft; bie Unretnigfeiten aber werben burd> ben Stajibarm ausgeworfen. 2lUe tnnern Steile gerlom ker helj ima, kteri se na vratu premika, kedar požiramo. Kedar sapo skoz dušak izženemo, se lehko tenko ali debelo, rahlo ali močno oglasimo, govorimo ali pojemo, ter gerlo stisnemo ali rozprostremo, ktero mali jeziček zakriva. Presilo dreti se ali upiti, je nevarno; lehko pljuča in gerlo oškodujemo, ter glas zgubimo. Govor ali guč je velik Božji dar, kojega živina nima; le pošteno vselej govorimo. §. 14. Želodec je kuhar človeškega trupla, in v spodnem truplu pod sercom verh črev leži, malemu mehu podoben. Živež želodec iz ust po goltu ali goltancu skoz požiravnik dobiva, ga s pomočjo žolča, ki po jetrih iz kervi izvira, pokuha in razdeli, da kerv, sok, meso in vsaka kost svojo hrano dobi, kar stori, da novo moč dobimo. Ostali živež želodec v čreva prepusti. Sle-žena ali v ranica kerv raztanjšuje, da rajše teče. Ob is t i ali ledvici v boku ležite, kerv čistite, in precejate slano vodo v mehur, da iz trupla pride. C rev a, kojih se šestkrat toliko namota, kakor je človek dolg, so drobne in široke, čedno v branico povite in priraščene, da se ne zamotajo, in neprenehoma tople in mokre ostanejo, ter ohranijo životno mleko, blato pa po mas t niči od- beé ÜNenfdjen toerben féingetoeibe genannt. ffipfyt munfcerbar tjí ber mcnfd>ticf>c Scib eingerichtet! Sebeé ©lieb í>at feine befonbern (Eigensten, aber aud> barnad) feine Verrichtungen, baé ©anje ifi ein fdjoneé Sttetfiertoerf beé alimeifen ©cfyityferé. §. 15. 2)er 3Díenfcf> nimmt in feinen jungen Sauren im 2ßud)fe ju, im 2Ilter ab. ßr wirb alé ein fleineé Slinb, alé Änablein ober 3Jiägblein geboren. mäc|ft alé fnabe ober SJiäbcfyen ^eran, wirb ein fauberer 3 ü n g l i n g ober eine tyübfcfye Jungfrau. 2(ué bem Sünglinge vt>trb ein SKann, aué ber Jungfrau ein SBeib ober eine $rau«. £>er SJiann unb baé SBeib altern unb merben ein b e* jal;rter 9Jiann, unb eine alte unb enblidj ©reife am Oíanbe beé ©rabeé. ön le^rt bie fyeil, ©d)rtft: „Unfere Sebenétage fdjfotnben bafyin, unfere Safere ftnb ju ad)ten mieein©{)innengett)ebe. Sie Seit unferer Sa^re iji 70 unb aufé f>ö<^fte 80 3afyre; unb maé barüber no<$, ifi SKü^fal unb ©^merj." 9. Sie menf$ltcf)e @eele. §. 1. 3)ie ©eele, ein unficfytbareé, munber* bolleé SBefen, fefyen mir ¿mar nid)t, aber um fo me|r em^finben mir fie, mié baé in ber Sruji ber» borgene #er¿. 21 ud) ©ott fefjen mir nid)t, erfennen i^n aber aué feinen SBerfen; eben fo lernen mir unfere ©eele aué kbem fennen, maé fie • betoirfet. pade. Vas znotraj na priprava truplo se zove dr ob ali drobovina. Tako čudno in modro je človeško truplo vredjeno. Vsak ud ima svoje posebne lastnosti, pa tudi svoje opravila; vsi ob enem so zalo, umetno delo vse. modrega Stvarnika. §. 13. Človek raste v svojih mladih, in pojema v starih letih. Vleže se dete moškega ali ženskega spola, po tem priraste deček, pubič ali fantek, in punca; na to izraste zal mladeneč ali mladenčica, dekle, samica ali dezica. Iz mladenča bode moz ali go»pod, iz device vdana, umožena zakonska žena ali gospa. Moz in žena se postarata, in sta starček pa babela, poslednič serec in stara babica na kraju groba. Sv. pismo pravi: „ISasi dnevi ginejo — nase leta so kakor pajčina. Doba živlenja našega je 70 let, in pri naj močnejših 80 let; in kar čez vise, je težava in britkost." 9. Človeška duša. §. 1. Duša je toliko skrivna, čudna stvar, da je ne vidimo, pa za toliko bolj jo občutimo, kakor serce v persih skrito. Boga tudi ne vidimo, pa ga vender po njegovih delih spoznavamo; ovako spoznamo svojo dušo, pre- SDie ©eele emjjftnbet mittels ber fünf ©innerer!» ¿euge: fte^t burcf) bie Slugen, J?ört burd) bie D^ren, famedt mit ber Bunge, riecht mit ber 9iafe unb füllet an allen ©liebem, brennt ftd) bie ©eele born Seibe, fo fiirbt ber Sfenfd), unb ber tobte Körper ftef)t ttidpt, ob er gteid) 3lugen — ^ört nid)t, wenn er gleich Dtyren I>at, mangelt tf>m bie ©eele. §. 2. 25te «Seele benft über bas, Was ber Sftenfd) ^ört, fte^t ober füblt unb ifi tyrer felbfl bemufft. Unfere ©ebanfen ftnb gut ober böfe. Sööfe ©ebanfen foU man bermeiben; treffen fte ein, fo foHen mir fofdje fogleicfy berabfdjieben, Weil fte bie 2Burjeln fünbfyafter Segierben unb böfer Saaten ftnb. — 2öa3 bie ©eele fteljt, bört, ober erfennt, babon madjt man M eine SBo r fteliung. ttnfere 3Sox= Teilungen bon ben erfcfjaffenen Siefen unb SBa^r» Reiten ftnb bunfel, Wenn mir bie 2)inge nur fcfymad) — aber aud) !iar unb beutlid), Wenn mir foic^e genau nadj if>ren Sfterfmalen, unterfd)eiben, unb eben ber» gleiten Sorftellungcn tyaben wir nötfjig. Sßemütyen mir uns baf>er, ein jebeS £>tng recf>t marjune^men unb gut ju erfennen. §. 3. 28aS id) eu<^> beutfd) fage, ba$ ber« * fte^t ifyr mofjl; ' menn e$ eu$ aber fiobenifd) fagen rnöäjte, würben mic| nur menige bon eu(| berfte^cn. £>ie Äinber unterfcfyeiben gut, foaS wei§ unb f^toarj, fü§ ober bitter ift. $ie erwacfyfene Sugenb foeifj aber aud) gut ju unter« Reiben, maS gut ober böfe ijl; bie fd)on bejahrten ©Jänner unb SBeiber bergen genau ju unter Reiben, Was taugt ober nid)t taugt; fte fyaben fcfyon biete Erfahrungen gemalt. 2öer unterbleibet unb beur* teilet alles biefes? Sticht ber Setb; bie ©eele unter» Reibet, unb btefes Vermögen, ftd) etwa« beutlicty mišlovaj kaje dnša stori. — Duša čuti po peterih počutkih života: vidi z očmi, sliši z ušesi, okuši z jezikom: ovoha z nosom, in občuti po vsih udih. Se duša trupla loč-', umerje človek, in merlič ne vidi, da si ravno oči ima, ne čuje, da si ima ravno ušesa, ker duše nima. §. 2. Duša premišluje kar sliši, vidi ali občuti, in se tudi zave. Naše misli so dobre ali hude. Hudih misel se je varovati, in če pridejo, jim hitro dati slovo, kajti so misli korenine pregrešnih želja in hudobnih del. — Kar duša vidi, čuje ali spozna, od tega si namislik naredi. Naši namisliki od stvari, reči, in resnic so temni, ako jih slabo — pa tudi jasni, ktere čisto in na tanko po znamenkih razločimo; in takih namislikov je nam potreba. Skerbimo toraj da vsako reč prav slišimo, in prav spoznamo. §. 3. Kar vam po slovenski rečem, me dobro razumite ali zastopite; če vam pa po nemški povem, me malokdo vas razumi. Otroci dobro razločijo, kaj je belo ali černo, sladko ali grenko. Mladenči pa tudi dobro vedo, kar je dobro ali hudo ; možje in žene lehko Spoznajo, kar je krivo ali prav; oni so si že veliko poskusili in izvedili. Kdo pa razloči in umi vse to? — Ne telo, ampak naša duša umi; borjuftelkn, toirb ber 23erftanb genannt. 2Ber baS ©ute bom 23öfen ju unterfd^eiben nicht ber» ftetyt, unb alies gleich nimmt, ift ein unberftanbiger Menfch- §.4. SDie Vernunft ift baS SBermögen, bie SBirfungen unb Urfadjen etuer ©ad)e einjufe^en. 2)er 2ftenfd) fammelt fich begriffe jener SDinge, bie er burd) bie ©inne toaritimmt, toeld)e baS © e b ä d) t n i S aufbetoart. SDie (HnbtlbungS* fraft erneuert unb belebt bie fcfyon gehabten (Smpftnbungen toieber unb ruft fie jurürf. Oftmals bilbet fid) ber Menfd; ettoaS ein, toas nidjt ift, unb macht ftch eine 33orftellung, bie man in ber SBirflichfeit ni<$t ftnbet; biefeS Vermögen ber ©eele í)ñ§t gantafie. — 2)ie Vernunft ift eine bor« jügli^e ©abe ©otteS, i»eld)e baS unbernünftige íljier nicht befifjt. 2)iefeS erinnert ftch ¿toar beffen, toas es empfunben tyat, aber überlegen fann es nid)t; eS mangelt ihm bie Vernunft. £>anbeln aber mohl alle 2)ienfcf>en bernünftig? — Vernunft iftbeffer als Dieichthum. tfinber, bie bernünftige, recht ber» ftänbige Menfchen werben toollen, folien auf alles fleißig 5lcht geben, toaS gut unb recht ift, alles anfehen unb hören, toaS ehrbar ift, aber auch ^»hl übertenfen baS, toaS fte lernen, unb mit bem Sönig 2)abib beten: ,,©ib mir SSerjianb, o ©ott, bafS ich ©ebote lerne." §. 5. Unfere ©cele beurteilt baS, toaS fte begreift ober verfteht, ob eS recht ober unre^t, ob el SBabxheit ober Söge fei; unb biefeS ©edenbermflgen in ta dušna moč se imenuje um ali z as topnost. Kdor ne loči hudega od dobrega, in mu je vse eno krivo ali prav, je neumen, nezastopen človek. §. 4. Razum je moč, s kojoj človek uzroke in nasledke stvari razločno in jasno spoznava. *) Zbera si z razumom razumen je onih reči, kterih se po počutkih zave, in koje pamet ohrani. Obraznost ali obrazna moč ponavlja in oživlja, kar človek ve ali čuti. Gostokrat si pa človek tudi domisli, kar ni, in si domisli k narodi, kterega v istini ne najdemo; in ta dušna moč se zove domiš-ljivost. Razum je imeniten Božji dar, kojega neumno živinče nima. Ono pomni, kar je občutilo, pa premisliti ne more, kar žival razumna ni, Jeli so pa vsi ljudje razumni ali zastopni? — Pamet je bolja ko žamet. Otroci, ki hočejo razumni, prav zastopni biti, morajo na vse zvesto paziti, kar je dobro in prav, vse pogledati in vse zaslišati, kar je pošteno; pa tudi premisliti, česar se uče, in z Davidom Boga prositi, rekoč: „Daj . mi razum, da se tvojih zapoved učim." §. 5. Naša dnša razsodi, kar zapopade ali razumi, jeli bo prav ali ne, jeli je resnica ali *) Kaj je uzrok ? Kaj nasledek ali čin ? nennt manUrttyetlSfraft. Oft entleibet mannet über ben ©egenftanb eines bertoitfelten Anliegen« fo fcfyneU, richtig unb fcfjatf, baff er uns bamit einen großen Dienft ettoeifet. Die ©eelenfraft, Iei$t ¿u entbetfen, toaS ¿toei Dinge mit einanber äfynlidjeS I>aben, toitb SD3 i ^ genannt. SBenn man aber Ieid)t unterfäeibet, toorin bie Dinge einanber unälmitdj ftnb, fo ^eigt biefeS ©cfyarfftnn. (Sin nernünftiger SDienfd^ jie^et au« einem Urteile ein ¿toeiteS, inbem er fpric^t: SBeil biefeS ober jenes fo toat, Wirb na$ biefen 2lnjeid)en aud) biefeS fo fein; biefeS Vermögen nennt man bie Kraft $u fd)Hef?en. §. 6. Mittel« ber Kraft ju fcfyliefjen fann bie (Seele eine berttmnbte 2öal)tfyeit felbft finben; mit tl>r bermag ber SDtenfcf) baS ¿u betoeifen, »aS er gefprodjen fyat, ju betätigen, toaS re^t — ju ber-Werfen, toaS unre^t ift. 2öer alles nadj 9ted)t unb SBafyr^eit befrem Statuttriebe. Mannes Sfyiet t)at ftarfere ©inne als ber Menfcfy; ber #unb ^at einen f^ärfern ©eiud), bie 9tad)tbßgel ein fcfyärfereS ©eft^t, ber £irfcfy ein feineres @ef)ör; ber DdjS tfl jiarfer, baS $ferb fcfyneHer; unb bod) ifi ber Menfd) ber £err aller biefet unb bergletd>en ©efdjöpfe wegen feiner UrtfjeilS» fraft, bie ben gieren mangelt. Sßelcf) großen SBert I)at bemnad) bie Vernunft unb Kraft ju urteilen i ©ie tfl bte 8eu($te ber ©eele. 2Bie betabfdjeuungS» toütbig tfi bei ben Menden bie ifyortyett! ©ie ift laž; in ta dušna moč se zove razsodnost. Pogosto človek tako hitro, ojstro in bistro predmet kake pravde razloči, da nam prav vstreže. Dušna moč, lehko razsoditi, v čem ste si dve reči enaki, se imenuje bistroumnost. Ojstronmnost pa je razločiti naglo, v čem ste si dve reči razne ali enake. Razumen človek po ednem raszodku drugega sklene, rekoč: Ker je to ali uno tako bilo, bo po teh dokazkih tudi to tako; in ta dušna moč se zove razumnost. §. 6. Po razumnosti duša nove resnice osnuje, po njej človek dopriča ali dozvedoči, kar reče, poterdi, kar je prav, in overže, kar je krivega, če kdo vse po resnici in pravici sklene, mu pravimo, da je moder in pa- v meten človek. Živina razumnosti nima, ampak vse po svojem naravnem nagonu stori. Mnogotera žval ima močnejše počctke kot Človek, pes bolj tenko ovoha, ponočne ptice ostrejše vidijo, jelen bolj tenko čuje, vol je močnejši in konj hitrejši; pa je vender vsim tem in takim stvarem človek gospodar vsled svoje razumnosti, koje živina nima. Koliko toraj razumnost in pamet velja! Ona je dušna luč. Kako gerda in pa žalostna je neumnost ljudi 1 Ona-je dušna tema. Zato veli usmiljeni Jezus: „Dokler imate luč, po luči hodite, da vas tema ©rofcS Šefe*, f. b. II. «L flot). Mf<$. 7 bte ginfiemiS ber ©eele. SDarum ftm<$t 3efu«: „2BanbeIt, fo lange ihr baS Stdji habet, bamit euch bie ghtftemis nicht überfalle; benn wer in ber ginfternis wanbelt, ber Weiß ni<$t, Wohin er geht" §. 7. £>er SDtenfdj erinnert ftch beffen, wa« er gehört ober gefehen, Was er gelefen ober bor3eit«t erfahren hat- iennt nicht bie fchöne ©efchichte bei äg^ptifchen 3ofef? SBer benft nicht an bte borjährigen angenehmen Ojier» ober ^ftngfifeiertage? 5Roch erinnern wir uns an bie füfjen Äirfchen, an bie ^ftrjtche k. Sllles beffen erinnert ftch aber bie &anb, no$ ber $ujü, Weber Ohr noch 3luge, fonbern bie ©eele allein; unb biefe ©eelenfraft, fchon gehabte 93orfiellungen in ba« 93eWufftfetn jurücf prüfen, l^ei^t baS ®ebäd)tniS. $)ai ©e» bädjtntS ifi ein grofieS ©efd^enf ©otteS. 3BaS Würben wir thun, wenn wir uns ni^t merfen fönnten, was wir ©chöneS gelernt haben? — SB« aber gut merten will, foll aufmerffam auf baS horchen, was gelehrt wirb. Sin unaufmerffamer ©chüler wirb Wenig erlernen, wenig ober gar ni^tS fönneit. SBoUen wir leicht unb treu behalten, fo follen wir öfter im ©ebanien wteberholen, was wir ©ute« »ernommen haben. 3e länger ein braber ©chüler lernt, befto letzter lernt er, unb befio treuer hält er baS Erlernte feji. Saffet uns unfer lebelang nicht »ergeffen, Was wir Stupfes erlernet haben. §. 8. 2)ie Dfiereier machen ben tfmbern grofje greube, ein jebeS »erlangt ein eigenes rotheS dt ju haben, unb biefeS nennt man begehren, unb bie Äraft baju baS ©egehrungSoermögen. SDai Äinb hat aber auch *>aS Vermögen p ber abtuen, was ihm nicht gefällt, ©o freuen wir uns auf baS Dfierbrot unb gleifch, baS uns um ne obide; zakaj kdor t temi hodi, ne ve, kamo gre." §. 7. Človek pomni, kar je cul ali videl, kar je čital ali svoje dni spoznal. Kdo ne ve lepe prigodbe od egiptovskega Jožefa? Kdo ne pomni, kako veselo je lani o velikoj nedeli ali pa o binkoštih bilo ? Se vemo, kako sladke so bile črežfije, kako so nam breskve dišale, i. t. d. Vsega tega pa ne pomni roka ne noga, ne uho ne oko, temuč le duša, in ta dušna moč, s kojoj se spomni preteklih reči in jih sopet v pamet vzeme, se zove spomin ali pamet. — Spomin je velik Božji dar. Kaj bi začeli, ako bi si ne mogli zapomniti , česar se lepega učimo ? Kdor pa dobro pomniti hoče, mora zvesto poslušati, kar se uči. Učenec raztreženih misel bo malo zapomnil, bo le na pol znal ali pa celo nič. Želimo lehko in dobro pomniti, moramo večkrat pomisliti, kar smo dobrega čuli. Priden šolec se čedalje lože uči, in bolj zvesto pomni. Vse svoje žive dni ne pozabimo, česar se lepega naučimo ! §. 8. Pisanke ali pirhi otrokom močno dopadejo; vsak bi rad o veliki noči svojo pinsako imel, to se reče: otrok pisanko poželi, in ima moč poželenja. Ima pa tudi moč studiti, kar otroku ne dopade. Tako se o veliki noči kolača, potice, gibance ia fo beffer fdjmecft, je langer Wir gefaftet fyaben. ©eben wir bem #ünbdjen am (Karfreitage ein ©tütf Sleifdj, fo wirb ei oijne 93ebenfen baSfelbe »ersten. Sßatum effen benn wir freitags fein $teifcfy? — Unfere ©eele unterfdjeibet baS ©ute oom Söfen, fte erfennt, Was »erboten ober erlaubt, Was recfyt ober nicf)t red)t ift, unb bemnad) wäf)It fte baS ©ute unb unterläfft baS 933fe; fie fyat einen freien SBüIen. & §. 9. 2ßenn unsgleid) nad) bem gleite ge* lüftet, fo enthalten wir uns bod) ba»on, wenn wir nur wollen, fo lange unfer 2öifle frei ift; ber #unb bagegen ift nid)t im ©tanbe, ficf> baS gleifd) ju »erfagen, fobalb er eS Ijat, weil er feinen freien SBiflen, fonb.eru nur einen Staturtrieb f>at. gibt aber ieiber aud) 27ienfd)en, bie ftd) webet etwa« Verbotene« nocf> @d)äblid)e$ »erfagen fönnen, unb genie§en, maS fie gelüftet, ©olifye Seute tyaben baS gbelfte, ifyren freien ffiiüen, »erfauft, unb ftnb loteten gleid) geworben. Unfere ©elüfte of>ne Sßer» nunft gleiten ben wilben Stoffen otyne ftnb Wie ein benanntet SBagen otyne Ermann, ber nur ju leidet in ben 9lbgrunb ftürjt. §. 10. ©ott gab bem 2Nenfd)en einen freien SBiÜen, bamit er aud) baS ju wählen im ©taube fei, Wornad) eS ifyn nidjt gelüftet, 23. baS gaften, aber aud) ¿u unterlaffen »ertnöge, was böfe ift, oBgleid) eS it)n anreigt unb etnlabet. SDiefeS ©eelen= mesa veselimo, kar nam za toliko bolj; diši, za kolikor dalje smo se postili Dajmo* kužeju na veliki petek kos ali falat mesa, hitro ga ho pojedel. Zakaj pa mi v petek mesa ne jemo ? — Naša duša spozna dobro od hudega, ona Ve, kar je prepovedano ali dopuščeno, kar je prav ali ni prav, in po tem izvoli dobro in opasti hudo, ker ima prosto ali svobodno voljo. §. 9. Naj se nam ravno mesa spoljubi, se ga vender zderžimo, ako le hočemo , dokler je naša volja prosta; cucek se pa ne moj?e posiliti, da bi mesa ne jedel, če ga ima,, ker nima volje , timveč le naravni nagon. So pa tudi ljudje, koji se ne morejo zderžati ae prepovedanega ne škodljivega, in zavživajo, kar se jim poljubi. Taki ljudje so svojo žlahno, prosto voljo zapravili, so jo zapili ali zajedli in se poživinili. — Naše poželenje brez pameti je konj brez ujzde, ali pa roz brez voznika, ki se hitro v jarek z verne. — §. 10. Bog je človeku prosto voljo dal, da lehko izvoli, kar je prav, naj se mu ravno ne poljubi, in mu ne dopade, p; postati se; pa tudi lehko opusti, kar je hudo, če ga ravno mika in vabi. Ta dušna moč je naj betmögen ijl baS ebeljie unb berietet bem 2Kenf$en ben gtöfjten SBert, i»cnn er alles nad) 9te$t unb $flid)t bedangt, mäl>It unb tljut, mal et betmag. $>atum fangen bte ßngel bei ber ©eburt Gf>rijHr „(Sfyre fet ©ott in ber unb triebe ben 2Jten* fdjen auf (Srben, btc emeS guten 2MenS ftnb." §. 11. ©ollen mir einen freien unb re$t= ^offenen Billen Ijaben, fo bürfen mir uns bon ftnnlic&en ©elüften betyettfdjen laffen, unb uns rndjt äße« erlauben, maS ein beworbenes ©elüjte ber» langt, (SS tf»ut notl), ftdj jeitmeife etma« ju berfa» gen, fi<| fleißig ju berläugnen unb unfere $flid)t j« erfüllen, infomeit eS nur immer möglich ift, fomme; es uns auefy noefy fo ferner an. 2Bir follen madjen unb beten, fajlen unb bie Hilfsmittel unferet Heiligung mütbig gebrauten, bamit mir nt^t «Sflaben unferer böfen Segierbe merben. (Sin bertljiertet 2Kenfd> begehrt, maS tfym fdjmecft unb mornad) ifyn gelüftet, unb baS tfi t.f)ierifd); ein gefdjeiter melt» fluger 3Jtann berlangt, maS it>m einen Stufen ber» fäafft, baS ift menfdjlid); ein 9ted)tfd)affener mili nur baS, maS i|»m baS ©efe£ erlaubt, baS iji ted)t« fd) äffen; ein ©otteSfürd)tiger aber mill nur, maS ©ott mill, unb baS ift d^ r t ftl i geredet. §. 12. ffiie man ben »erjtanb bem topfe auftreibt, fo gibt man ben SBtllen bent Herfen, <*uS bem er entftringt. 3jl baS £erj gut, fittlicfy rein unb .red äffen, fo ftnb au$ unfere ©ebanfen unb žlahneja, in daja človeku naj vekšo vrednost ako vse po pravici poželi, izvoli, in stori, kar premore. Zato so angeli peli ob rojstvu Jezusovem t rekoč: „Slava Bogu po višavah, in na zemlji mir ljudem, ki so dobre, pravične vo 1 je." §. 11. Hočemo prosto, pošteno voljo imeti, ne smemo dati meseni poželjivosti gospodiniti, si ne vsega dovoliti, česar slabo' poželenje hoče. Potreba si je pogosto česa pritergati al odreči, se skerbno premagati in storiti, kar je naša dolžnost in nam mogoče, naj bi nam že toliko težko hodilo. Potreba je čuti in moliti, se postiti in sredstva posvečenja in izveličanja našega vredno rabiti, da nas hudobno poželenje v sužnost ne dobi. P oži vi njen človek poželi, ker mu diši in se mu spoljubi, po živinski: razumeten, posvetno moder, kar mu dobiček ali hasen obljubi, po človeški: pravičen poželi, kar mu postava dopusti, kar je po pravici; bogaboječ p» poželi, kar Bogu dopade; in to je prav po kerščanski. §. 12. Kakor se um in pamet glavi pripišeta, tako poželenje in volja iz serca izvirate'. Je serce- dobro, čisto in pošteno, so tudi dobre naše misli in želje. Kakor je naše serce, je tudi naša volja. „Iz obilnosti serca usta govore,* SBünfdje gut. 2Bie unfer £erj, ift aucfy unfer Sßilte. — „9lui bei Süße bei #erjeni rebet ber ÜÄunb," iefyrt Sefui. ©n guter 2Jlenf<$ bringt au« feinem guten ©cfyafce ©utei, unb ein böfer 9)tenfcf> au« feinem böfen ©d)a£e 93öfei fyerbor." — „©elig, bte eines reinen |>erjeni ftnb; fte merben ©ott anffyaueit." -Darum flcfjt au<§ ©ott nur auf bai #erj, ob unfer SBiDe gut ober böfe ijt. §. 13. @o mte unfer Scib fünf ©inne, fo i>at aucfy bie ©eeie ifyre befonbern fünf ©eelenträfte: ®ai Sorftellungibermögen, ben SSerjtanb, bte Sernunft ober Urtfyeilifraft, ba« ©e-bäd)tni$ unb ben freien SBillen. — fragen ben 2Jtenf<$en bie $üfe tttdjt mel>t, berlaffen ityn bte Slugen, merben il>m bie £änbe lafi, u. f. m. fo iji ber Äörper franf, unb feilet man t$n nt<$t, fo jtirbt er. Shtdj bie ©eele ip franf, menn fie niebt toetfj, rnai itjr notfy t^ut, ni$t erfennt, fcai re$tf linb nic^t bai miß, mai ®ott moljigefällig tji. 9iud) bte ©eele fttrbt, fo oft fte mit böfern SBitlen eine ©ünbe begebt, bie ©nabe ©ottei berliert unb bei emtgen Sebeni berluftig mitb. 2Bai ber Äörper oljne ©eele — bai ijt bte ©eele o&ne bte t>eilig= madjenbe ©nabe ©ottei. — 2Bte notljmenbijj ift ei barum, für bie ©eele ju forgen! uči Kristus. Dober človek iz dobrega zaklada dobra prinaša, in hudoben človek iz hudega zaklada hudo prinaša. — „Blagor jim, kteri so čistega ser ca; oni bodo Boga gledali." Tudi Bog le na serce gleda, jeli je naša volja dobra ali hudobna. J. 13. Kakor ima naše telo pet počutkov, ima tudi duša petero posebnih moči: zaved, da misli in se zave, um ali zastop-nost, da zastopi in razumi; razum ali razsodnost, da razsodi in prevdari; spomin ali pamet, da pomni, in pa prosto voljo, da lehko izvoli, poželi ali studi, stori ali opusti, kakor hoče. — Ako človeka noge ne nesejo, oči zapustijo, mu roke oslabe i. t. d. je truplo bolno; in če se ne ozdravi, umerje. Tudi duša je bolna, ako se ne zave, česar ji je potreba, ne spozna, kar je prav , in noče, kar Bogu dopade. Tudi duša timerje, kadar g hudobnoj voljoj greh dela, milost Božjo zgubi, in pravico večnega živlenja zapravi. Kar je truplo brez duše, to je duša brez posvečujoče milosti in prijaznosti Božje. Potreba nam je torej tudi za dušo skerbeti. *) *) Ktere so petere dušne moči? Kakor še zore moč s kteroj pomnimo, češar smo se naučili? i. t. d. 10. $te ©¿foönljeit bet @ccle. §. 1. Die herrlichsten Eigenschaften der Seele sind B e s ch ei-denheit, Sanftmuth, Demiith und Geduld• sie sind die größte Zierde unseres Herzens; diese soll man sich besonders in der Jugend aneignen. — Julchen war ein liebes, braves Mädchen. Öfter wurde sie belobt, allein das Lob machte sie nicht hochmüthig, dass sie sich über ihre Gespielinnen erhoben hätte. Auf jede Frage wusste Julchen in der Sehlde %u antworten, war aber nicht vorlaut. Bescheiden hob sie ihre Hand empor, um anzuzeigen, dass sie es wisse, und wartete ruhig ab, ob man sie befragen werde oder nicht. Gieng sie etwas kaufen9 und konnte nicht sogleich bedient werden, sprach sie: „Ich will schon warten.'e Julchen war bescheiden.— Wurde Julchen von jemandem beleidiget, so ereiferte a» 10. Duše lepota. /. ^Jat>e jme/ejte taofnoofe AO t/O d /» fl O noat in Ji a o= /e»Jte%/j iti o a tf one ao c*te oe »t/ mene > /en yaz aim /note/ m it aenoa yi ont zen, tn /ote yio/ty nai/i autyim t/aiam." JP 2. „ûtnoei/ t/a/na w e'a t ye me//a wyinica, /y* ataet/o dem es sich gut schlafen und einst selig sterben lässtsprach der Herr Schullehrer ; „darum seid beflissen eines guten Gewissens" Was ist aber ein gutes Gewissen? fragten die Schüler. Statt der Antwort erzählte ihnen der hehrer folgendes schmucke Geschichtchen: Der Vater schickte Lorchen in den Traden eine Banknote von 50 Gulden zu wechseln. Der Kaufmann zählte eilends das Geld auf; horchen aber überzählte dasselbe unterwegs, und fand um 5 Gülden zu viel. Der Kaufmann hat sich verzählt, dachte horchen: was bleibt mir zu thun? Der Kaufmann wird die 5 Gulden nicht vermissen , wenn ich sie behalte, die 50 Gulden aber dem Vater entrichte. Doch, nicht so! — Fremdes Gut darf ich nicht haben; es wäre so viel wie gestolen. So besann sie sich, und eilte, dem Kaufmanne die 5 Gulden zurückzugeben, was ihm so wohl gefiel, dass er horchen belobte und ihr 1 Gulden schenkte. Dieß freute ójit', in en Ara t ^//e umeyeao t^'a/t yaayio ao/ó/t/ „za t/odra veti/ yret/e t/naye yive= é'y.y't, tn tiey't/e, r/rt ye za 5 y/.ywev.ee. &enyauec oe ye u¿fe/t áe J/¡jQnf'/c# vne'a/e, Áty mt ye áfontYt o^ftí' S y/i »te /Ya yiqyneót/, ce yt'Yt a/r/&nzem, 50" y/, yia .orle Ya neóem. ni/an /eya /-yi/ayeya te&e/t ne amc'vn, de/a /t /¡ft/or tt/na-i/eno. £/a/a yiotnta/e en f/iya 5 y/ /enya-ucu at/nty/af, /an óe mu ye ta/e/a t/a/na te/e/o, t/a ye yia/va/i/ i'/t ye' / y/. v t/xn- yiae/a/. ye j£c-nt/a v <>enea veae/t'/o, en /ty zno= e « Lorchen recht herzlich; und eine innere Stimme gab ihr das Zeugnis, dass sie so recht gethan. Wer hieß horchen das fremde Geld zurücktragen? Es wusste ja niemand, dass sie mehr erhielt? Das Gewissen ermahnte sie. Wer belobte Lorchen für die gute That. dass sie so froh darüber war? Das gute Gewissen lobte sie, jene innere Stimme Gottes, die uns vor Bösem warnt, uns tadelt, wenn wir schlecht gehandelt haben, uns aber auch für das Gute belobt. So lange wir das Böse meiden und Gutes thun, haben wir ein gutes Gewissen; sündigen wir, so habmi wir ein böses Gewissen. Da», böse Gewissen drückt uns, und es schmerzet uns im Herzeny es ist ein Henker, der uns jede Freude verbittert und jedes Glück misgönnt. Der heilige Geist spricht: ,,Bei allen deinen Werken horche fein auf dein Gewissen, denn das heißt nach den Gebqten Gottes handeln /itmy'eya yo y? dua/e'/o, e/ee, ye /u/a , ./7 C/O / . ^vo ¿fovt'/ei. - /te/a Jiee fe ane yivau ¿levita. — /(Cela yite y, e/jaf yifeyt e/nav- oe/rey/ette ? .Jry nt nt/e/a vee/e/, e/u ye yireueo e/o/t/a / /■^e .) / ya ye ojiomuya/a. /te/o ye j£one'Ao zet e/a/va r/e/o Anafe'/, e/a ye /o/e/o tae.ie/fo Alia/ a/va neótyo fe tíuafe/a, vnotvettye -/oye y/ecó , Ae naa yivee/ AtieAni afee ve, nmo y veyee , ce Aue/a ó/ovime, yta fue/e Áaev/e ta efa/vo. ^¡/a-A/ev óe fíete/eya vaytyetuo en e/e» /fv ■< ó faverno, emamo e/o /iva ««*>// ¿fonema yvcA emetmo Á ir, e/a ved f. Weof na,> yieee, en oevce Ao/t, /f'te r/e ueaf ye nett.yrntfyem vetAt/y, Ateve na ni y vene ue¿e/ye en a.iaAa óveoa .yAa/e. -/tt. ^/uA> yireaue': •iuoyeA naeA e/eftA ó/itóey zue.ito auoyo ue.it, /a .ye vece yia zeeyiouee/c'A vftunee/e." Otogeá Sefefc. f. i>. II. ti. fío», btfá>. 8 §. 3. Wohl dem, in dessen gesundem, Leibe auch eine gesunde Seele rein von jeder Leidenschaft wohnt. Gute Eigenschaften und Tugenden sind der Seele Ehrenkleid, mit dem sie angethan, ewig selig leben wirdj denn die Seele ist unsterblich. Die Unsterblichkeit ist der Seele größter Werty die höchste Würde • für sie sollen wir am meisten besorgt sein. Unsere Seele benöthiget in [ihrem Denken und Wollen des Leibes nicht. Auch im Traume denken wir j während der Körper schläft, erheben wir uns in Gedanken über Berg und Thal nach fernen Gegenden, ja hoch über die Sterne zu unserm Gott, da doch der Leib auf der Erde weilet. Die Seele kann also leben, denken und wollen? wenn auch der Leib %u Staub wird-Was uns aber schon unsere Vernunft lehrt und unser Herss begehrt, dessen versichertem Gott, dass unsere Seele ewig leben werde' denn es heißt im jji J. ¿%f/aya>* c/otie/a, /ty'ema « ze/vatiem /e/e,iu /ar/f zr/yatia r/u.Ht dvez wtet/e ii fv-tt/i ù ytve/tvee / ye zee tvayi/a /a/ezen, ta ye zee f/rtao yweyweona net= it ar/ff. J£yie /aatnoaù en &uete oec/naàte' 4o e/etae ôtiafam/a c//a¿e'/a, n /eyem /a v ' / / '/ ' / • úv-ecno en neôeia zmelet ■uefavmey, za fifty e/a ¿aye n e te me vy a ca. //eumev^e vaáf ye e/tôe nry we/oa cena en ttvee/noót «a» ayo ney neo ,)/ev/m». ffiûaace r/tt.ia h ¿tieyt'/ mea/'/ en ze^ee/ tviyi/a ne yte>L¿ve/tye. •^tir/e « oenya/ mtó/ema/ /ee/xn tmyi/a yie, as ti me'ô/e/ yiouze/eynenta tez /yf'/e en e/o/tnè, e/e/a, ney oe vanna tvryi/o eö 2Benföen. Lehrer: Kinder ! nennet mir die Vorzüge, durch welche sich der Mensch von den Thieren unterscheidet. Schüler: Der Mensch kann aufrecht gehen, während die Thiere größtenteils zur Erde gebeugt sich ' bewegen. Lehrer: Die aufrecht-stehende Gestalt ist ein besonderer Vorzug des Menschen, welchen ihm va/eyenye z>ev/e»yu, A/eve ao yie$ A.tir/a r/e/ct/i v vo/eyetye f>/tayctya." „/f/a/ov Jio- .s/f/atnie vat atneye»nc, uc'e av. c^aee/, /oma yia ///vea/uaa vae va/a/e'/ on /o-Jivement/ /vu^i/o netaeya yi o nt z etnya yi& aveyem /e/eau.'' /ta/o imen/Zna ye yued naaa f/uotf / /Ho/eAo vfe a/va yta A'tyen ae d/veA o t/ Ztutne /ace ? ty/>cence: 'to/oue A /e/Ao vetuna v • • / />• • . . yt>e, «tututt yia £ zemyt yivyi(ytyena ■Ao/acee »J. e/e /f*l/iavnayioa/e*va ye vev/a yntee/a/vo o/ove/a, A/exeyce ye e/o/xe &}oy r/n/, ney /t ae mu na *) Predstvo ali lastnost, kojo pred drugimi ima. **) Kobacati ali pa po malem hoditi. der gütige Gott zu Theil werden ließ, auf dass er Sonne, Mond und Sterne ans ehe, und sich des Schöpfers erinnere, der alles so herrlich geordnet hat. Welchen Vorzug bemerket ihr noch am Menschen? Schüler: Die schöne Gestalt, das freundliche Antlitz, hehrer: Das Angesicht ist ein deutlicher Zeiger, dass ein vornehmes Wesen den Menschen bewohne. dessen Freude und Trauer, Verwunderung und Entsetzen, Freundlichkeit und Ekel sich am Antlitze spiegelt: und gerade dieses Wesen ist der größte Vorzug des Menschen. f Wie heißt es denn? Schüler: Die unsterbliche Seele, nach dem Ebenbilde Gottes erschaffen. Iu ehr er: Was pflegen denn Bekannte oder Freunde zu tliun, wenn sie sich begegnen, oder Abschied nehmen? Schüler: Sie reichen sich die Hände und sprechen: „Glück auf!u Lehr er: Sind nicht auch óafnce, meaenc tn zvezr/e »vrnaf, ae zmt¿ftf ¿utyeya . ffwayn t fte, /< ye fafa feyio wav-eéfff. ffâtev-o. yiver/,>fv.o- úe na cíoue/iti v Ute? /e/ov- zna/ tt/ejicf četo » vo/ami ctttejo > in naj Jivi/ecnj ¿ei t/eta otove'. ^/e/v-G je, t/a teuico /a/ov eteoneco Jintt/no uat/emo / oaj o/e vo/e ena/a nehate, ter ate dt Jiveatne aeatve, ne JiotoJi/atne. ite tj. a/fo oem Jiozna/e znance *n znan/e , et/o J4'/ v ti »t no ne vi'i/e'te Ji. Jio noče '? Uc en c i: £$onance Jio= znamo Jio juot a/t maw*yi, a/o ae nam oy/aoya. ^ c t te tj : ^/aa/ c/oue/ a v tj Jioae/nt y/aa ima, Jio /ojem ae djiozna, ce ja retuno ne it.it/emo. /^du/ Jio ¿vojem y/a.Hi te//o yovo*e en Jieje, /u,' zem/ice ne mowe, /tev-a ne/ivfiie- /oma eno jene. t/e/e'/o Jivec/otvo je to / /e vat/e <$foyu /vato jiojievajmo, Jio/o/no mo/emo, cet/no ctftjmo, en uns darum gerne Gott lob singen, andächtig beten, verständlich lesen und anständig reden. Was thun wissbegierige Schüler, sobald sie etwas %. B. eine Rechnung nicht verstehen ? Schüler: Sie ersuchen den Herrn Lehrer, damit er es ihnen erkläre, Lehrer: Ich thue es jederzeit herzlich gerney nachdem mir Gott den Vorzug der Mittheilungsgabe verliehen hat, wie einem jeden gesunden Menschen. Das Thier ist nicht im Stande so mitzutheilen? was es weiß oder empfindet. Ihr vernehmet in der Schule so viel Schönes aus dem Leben Christi; was sollet auch ihr damit zu Hause thun ? Schüler : Wir sollen gerne erzähleny was wir in der Schule gelernet haben. Lehrer: So vermag der Mensch seinen Nebenmenschen %u unterrichten, ihm zu sagen und zu zeigen ? was er selbst weiß, sowohl das Gute^ wie auch das Böse. Hie Unwissenden über nützliche Dinge zu y>ft yioo/eno epavov/mo, yiocnyo vcer/auee/ne &a/aiye, a/a ceder, d/etui/ute yiree-et- ne prtznititfa ? Ud enot.' /2onyo. eV/e /y .* //¿fyr/eei' ez jevcee rerr/ jficuem en yt(> /eezent, /rey'/i me ye <$fay yinet/<>/va tioo/denya a/t y /ost/t. / cene*.' Z/utr/' nry e/omet yivete'/o/e ve , e/o/f-a , /ee* ye Jivetit, yia /ter/t /eee/a, /av- ne jiftev. (//"e »er/rte eseoctn /avta/neya nuuce/e ye e/rr/o n.)/(t r/e/fo e/e/a. C/t>a ye nova belehren, ist ein gutes Werk der geistlichen Barmherzigkeit, Als bei uns die Primizfeier war, und man über den Primizianten eine große Freude zeigte, sagte ein Schüler zu mir: „Ach, wenn auch ich so glücklich wäre, zu dem ehrwürdigen Priesterstande zu gelangenWas hat mir der Schüler durch seine Bede mit-getheilt? Schüler: Er sagte Ihnen sein Verlangen? Priester zu werden. IL ehr er: Sei nur recht brav, lerne fleißig und führe dich gut auf; dann gibt dir Gott das Glück; gute Menschen werden dich unterstützen, dass du in den geistlichen Stand gelangest. Was sagen diese Worte? Schüler: Er soll brav sein, und auf Gott vertrauen; Gott werde ihm helfen. Lehrer: Sehet, so kann der Mensch seine Herzenswünsche andern eröffnen, seinen Kummer mittheilen, sie trösten und ihnen süße Hoffnung einflößen, was das Thier nicht vermag. vnaaa /e'/a, en « naaem /vryf* nttt/ nave'm maane'/om ve/e'/a veae^/e , y'e jwtte/en ôcJtrH (ment ve/e/; „&/ e/a ¿e' yee* to/e'/a anecen /e'/ n cat/e'/e r/te* /onô/e a/an yivt'/f /•' — Zfeey me' ye aa/uf-oe /a auoy/myacem wazot/e/?'^/)o en ce': i/iicye ze/fe t//a,m ye yiavee/a/\ «4 /e /uf/r e en etovuazene, ceeene y r ••/ / y'//' y / ' f' »ene, neo jen tieaeit oefteyaoe aKUiyate, /a/av yiaanemate' uoene yayiat/e. &a/a ¿eye» ne' oee/na. c^-vec/ne acenee « So fe /eyioy/etôna oí fey o , naa/a ô/oti/io wmeuna ex ve/o, few ae ó/ev/na nae/yo ena/a oet/no yatio= Qtt/e, /eeAov oe oe'/a en yieSe. &~en/o tice a fío tifeoya en yiazyo, /a/a ya.yio e/ y 'A /' • • • . / • aoeley ezyouteyayo, en yioôKeeœya vanna tee do ote/ana yo-uovete. fée em uci'teß /a/a /eaee/a yioywaixya, ye/ ne feya avam, amyia/ ye/ /e ueôe/e', e/a oe nauce' yiv-ye/na mavtyenafe. ¿/a/a oe uoence' /yiay/aya /e'tva ywiuae/yo, en •ta/a ye veteße yioafeeSafe, /a/a y/aeZ/a • •>• •• / / / » en meona yem fieôertce €eoe, }e' e/otxaf^ ôama /e^iay/nona — y ta- Es genügt aber nicht bloß schön su sprechen; man soll auch verständig reden. Die Jugend soll schweigen, wenn ältere oder vornehmer ePersonen sprechen. Andern in die Rede fallen, oder Teeine Antwort geben, wäre unschicklich. beere Gespräche führen heißt klatschen oder plaudern; und dieses ist nicht ohne Sünde. Wer wissentlich lügt,der sündigetjundbeflecket seine Zunge. Der Lügenmund tödtet die Seele. Uber andere Leute zum Zeitvertreib Böses reden, heißt ehrabschneiden und ihnen die Ehre Stelen. Von andern Böses erdichtenf heißt verleumden und ihnen den guten Ruf rauben $ und solches ist ein großes Verbrechen. Unflätige Reden führen, heißt Ärgernis geben und die Unschuld morden. Für einen solchen Menschen wäre es besser, wenn er mit einem Mühlsteine am Halse in die Tiefe des Meeres versenkt würde. Sich selbst oder das /re/ft ye /ae/t ano e/ta yautwi/e. ^///tet/t •Çut/f 'e nty tna/oe > /eet/tn a/avy'ot a/t e'mentYnyae o-ôe/e yauavyo, eö 3$ietref3e6. §. 1. gibt eine Mietbare ÜJienge Sljiere, beren einige in ber £uft fliegen, anbere auf ber (Erbe frieden ober gelten, im SBaffer fd)mimmen, ober in ber dtbe moljnen.eg ftnbmeljr als 30.000 ©attungen Spiere befannt, nnb fo biete fennen mir gar ni$t. «Biete Spiere fmb fo Hein, bafS mir fte mit freiem 2fuge gar ntc^i matneljmett fönnen. t'ji autoje Jiveveo /va/ett, ae zave /fla /a /// in ta je jevt/ najia/. 'ffi&eznana //eti, votiti ae in zavezovati je Jvaza in a trati, in tata nanat/o te ta naj tjotfa/i/o ne tfovave." 12. Čudo živalstva. §. 1. Brez števila veliko živalpod nebom leta, po zemlji leze in hodi, po vodi plava, in tudi v zemlji prebiva. Pozna se jih nad 30.000 plemen; veliko jih še ne poznamo. So tudi tako maličke živalice, da jih z golim očesom ne ugledamo. §. 2.3ebeS Sfjier auf ber (Srbc meifü feine 9tah= rung ju ftnben; bat eine fein ©räsletn, baS anbete fein Äörnlein, unb ein brüte« fein gleifch, inbent eines baS anbete Derart, bamit bie fc^abticken ©attungen nicht überl>anb nehmen. 3i»ei (Sperlinge mit tijren Sungen »erje|ren in einet SBodje bei 40:000 Staupen. Ser Ijtmmltfcfje Vater berforget aiieö ju fet= ner Bett. Ser formet eines jeben S^iereö ijt gerabe fo befcfyaffen, tote es ii>n brauet unb mit folgen feigenfcfyaften verfeuert, bte bemfelben am befien ju jiatten fommen. ©ntge £hicrc frieden gemächlich bormärtS; anbete fliegen ober laufen fifnell auf jmei, bier, feie§en. §. 3. SOiannigfaltig unb feljt ¿mecfmäjjig ijt bie SB efleibung, bie ber gütige ©ott jebern £t)iere gab. Sie in ijei^eit ©egenben haben nteifienS bünne <^aare, mie j. 25. ber (Siefant; bie Sfjiere in falten ßrbftrichen ijafeen einen $elj, mie ber 33är. Sie gebern ber Vögel, bie £aare ber ißferbe, Dchfen unb Äü^e merben gegen ben SBinter ju bitter, um mirffamer bor ßäfte p fd)ü^en. Sie gifdje haben glatte unb i)atte ©puppen, bie mit einem fiebrigen ©d)Ieime übetjogen ftnb, bamit jte fchnefler im SBaffer fchmimmen, fid) bemegen fönnen, unb ft$ an beri (Steinen unb ©efitäuctyen nicht fo leicht beriefen. — Sie Seele ber bient auch ben SKenfchen jut fleibung; jte Raffet uns ben $el$ §. 2. Vsaka živalica na svetu svoj živež najde, ena svojo travico, druga svoje zernce, tretja svoje meso, kajti ena drugo povživa, da se škodljivih plemen preveč ne zaplodi. Dva vrabeljna s svojimi mladiči na teden po 40.000 gosenic pozobljeta. Oče nebeški vse preživi o pravem času, — Vsaka žival ima svoje različno telo, tako modro stvarjeno, kakor ga potrebuje, s takimi lastnostmi, kakše se ji priležejo. Ene po malem lazijo, druge naglo letajo, zdaj po dveh, pa po štirih, tudi po šesterih, in še po več nogah se pomikajo. Ene imajo habe in noge, druge nimajo nog ne perut, kakor červi, kteri le zgibljaje se po zemlji lazijo. Ribe imajo plavute, s kojimi kakor blisk po vodi švigajo. §. 3. Različna in prav prikladna je živini odeja, ktero ji je dobri Bog omislil. Živali vročih krajev imajo večidel tenko dlako, kakor slon; po merzlih krajih pa kožuh, kakor medved«. Perje pticam, dlaka konjem, volom in kravam na zimo bolj gosta raste, da jih ne zebe. Ribe imajo gladke, terde špire ali luske s polzkoj žlezoj prevlečene, da leh-ko po vodi plavajo, se gibljejo, in se po kamenju in po germovju ne ranijo. — Obleka živali tudi človeku služi, nam da kožuh za zimo, ptice nam dajo perje za posteljo, in für ben Sinter; bie Söget geben uns giaumen für Seiten, unb bie ©djafe ¿Bolle ¿u Sutern; fogar baS £ä$Iein liefert uns weiche #aare #üten. SBie Weife forget bod) ber fyimmfifcfye Sater für alles! §. 4. 3ebem 3$ier$en f>at ©ott baS notlj« wenbige Serfjeug gegeben, Womit es jtd) feine Stauung auffud^et unb bereitet. Die Staub&ögel ijaben ftarfe ÄraUen, um ifyre Seute ju jaffen unb fejipfyalten; bie ©d)Wtmmbögel, wie hinten unb ©änje, fyaben breite güf?e mit Rauten jum ©d?wim* men unb Otubern; bie ©umpfbßgel, wie ©törcfye unb ©cfynepfen, Ijaben fei;t t)of>e $üjje unb lange ©cfynäbet, um fi$ in ©ümpfen tyxt SebenSmittel ju fyolen; bie gtaubftfcfye, wie 5. 33. #ed)te, tyaben ftarfe 3äi>ne, womit fte ifyre üftafyrung faffen. §. 5. Der Weife ©Töpfer oerfaf; bie Stytere aud) mit ben nötigen SBaffen, bamit fte ftd) gegen iljre geinbe Wehren fönnen. dr gab bem Ockfen Börner, Dem $ferbe ben #uf, bem ©d)Weine 3ä^ne, bem 3gei fpi^ige ©tad>eln, unb läfft fte ifjren $einb bon Weitem erfennen, bamit fte bemfeiben aus» weisen. Die £enne erblicft ben |>abiret, unb bie #üf>nd)en verbergen ftd). Überfallt ein SBolf bie *ßferbe auf ber ffieibe, fo ergeben fte bie #ufe gegen benfelben; bie Ockfen Wehren ftcfy mit iijreti hörnern, bamit ifynen ber Sßolf nicfyt jufommen fann. ©elbjt baS Stenden fyat feinen ©tad)ei, Womit es bem ©egner feinen 3orn in bie #anb jetdjnet. SBoljl wunberbar tfi ©ott tn feinen ¿afyllofen ©efdjöpfen! §. 6. Die Spiere Ijaben ¿War feine Sernunft, fte fyaben aber einen eigenen angebornen ovce volno za sukno; celo zajec nam da svojo mehko volno za klobuk. Kako modro Oče nebeški vse oskerbi! §. 4. Vsakemu živinčetu je Bog potrebno orodje dal, s kojim si živeža poišče in pripravi. Ropni ptiči imajo terdne kremplje, da svoj plen zgrabijo in terdno derže; povodne ptice, kakor race in gosi, imajo široke noge z kožami, da lehko plavajo in veslajo; močir-ni ptiči, kakor štorkle in kljunači, imajo visoke noge in dolge kljune, da si lehko iz mo-čirja živež pobirajo; ropne ribe, kakor ščuke, imajo ojstre zobe, z kterimi svojo hrano pospravijo. §. 5. Tudi orožje je modri Stvarnik vsaki živalici oskerbel, da se svojega sovražnika brani. Dal je volu roge, konju kopita, svine-tu zobe, ježu ojstre ježice, ter jim je sovražnika pokazal, da ga od daleč čutijo in še ga varovati znajo. Jastreba kura visoko v zraku zagleda, zakriČi, in piške se skrijejo. Pridere volk nad konje na pašo, mu hitro vsi konji kopita obernejo, voli pa roge va-nj pobodejo, da jim volk blizo ne more. Tudi bučelica ima svoje čelo, s kojim nasprotniku svoj serd v roko zapiše. Pač čuden je Bog v svojih brezštevilnih stvareh! §. 6. Živina sicer razuma nima, ima pa £ tiefe, toeldjet fte baju anleitet, bafS fte ft<$ bas, toas ifynen notfytoenbig. ift, fyetbeifcfyaffen. SebeS junge ^iet^en erfennt feine (Raffung, fobalb eS gut Seit fommt. Sie Staupe fudjet ft$ xi>r grüne« 2aub auf, baS 9tinb fein ©ras, baS Hüffen fetnSiörn» lein, unb baS Ää^en erlernet balb baS SDtaufen. 2)ie jungen Anten berlajfen fogleid) tljte ©lucft>enne unb rubetn im Baffer auf unb ab; bie Sögel fliegen au«, fobalb i^nen bie $lügel getoad)fen ftnb. ifetn SKenfd) iji im ©tanbe, ftd) fo niebltc&e Sßotjnungen gu bauen, als bie 33iene; leine ©pinnerin bermag einen fo feinen gaben ¿u fpinnen, als bie ©pinne. §. 7. 2)ie Jätete miffen ftd) audj berftänb* Itd> ju machen, $te ©Iudjfenf>äuten erzeuget ber fieberer fejte ©ofylen, unb bie fi'u^äute liefern uns gefdjmeibigeS Dberleber. ÜKodj feineres fieber geben Die Kalbfelle, Woraus männliche unb weiblidje Sefdjufyung »erfertigt wirb. SDaS töinbfett liefert Unfdjlitt ju Äerjen unb ©eife; aus Römern Werben Söffet, tämme u. bgl. uerfertiget. 9Äit 9tinbt)aaren werben ©ättel, Äummete unbißöljter auSgefüllet. ®erüUUft beS OiinbDieses ift ein Dortreff« lidjer SDünger für ©arten, tiefer unb Siefen, ©o btenet aud) ber unbebeutenbjte íBejianbtfyeil beS SlinbeS uns jum Sortierte. §. 5. ©et>r nü&Udje #auStl)iere finb aud) bie ©dj Weine; jte geben uns gett unb ©pect jum $erfyaauer) nennet; baS Sflutter« fdjwein bringt oft 12 unb nod? mebr ^erfeln jur Seit. 35te©d)meine lieben eine trocfenefiagerjtätte,unb im ©ommer SBaffer ober Sßfüjj-'U, um ftd> barin ju baben; bie aWajifci)Werne erforbern natjrljafteS Butter, bamit fte fett werben; bie 3u$tfd>weine begnügen §. 3. Krava se zove hišna mati, ktera nam daja mleko; smetano ali verhnjo, srovo in kuhano maslo. Ubogim ljudem tudi krav-ščeta vozijo; po tem pa bolj po malem mol-zejo. Kdor hoče dobro molzel (molžo) imeti, mora kravi prav dobro streči, kajti krava pri gobcu molze. §. 4. Govedina ali goveje meso daja dobro juho in tečen živež, naj si bo sirovo ali povojeno. Teletina ali telečje meso se peče, in dobro pečenko da. Iz vdovskih kož napravlja usnjar močne podplate, iz kravjih pa vlačno usnje za knežne in urbase. Telečje kože so mehke za šolne in drugo žensko obutev. Goveja mast da loj za sveče in milo; iz rogov delajo žlice, glavnike itd. Govejo dlako podevajo v sedila, komote in drage blazine. Govednik daja dober gnoj za verte, njive in senožeti. Tako nam vsaka stvarica govedine v dobro pride. §. 5. Koristna domača živina so svinje, ki nam dajo salo za zaseko v zabelo, pa tudi slanino, meso za klobase, krače in plečeta, ščetine pa za ščeti ali kertače. Merjasec je hud prešič in ima dolga postranska zoba; presica po 12 in še več praset poverže. (Zidovi in Tur- 3) Kako krava pri gobcu molze? ©rofjež Sefeb. f. b. II. fti. flo». 10 ftdj au<$ mit fdjlecfcter Stauung. Den Suben unb dürfen beibietet tj)r ©efefc ©djweinefleifd) ju effen. §. 6. (Iben fo nüfclidj ifi bem Menfctyen bas Klein bie 1), worunter man bte ©cfyafe unb Stegen (©eijjen) jäfat. 3n älteren Seiten toar bie ©tyaf$ud)t bie liebjie &efd)äftigung berühmter Männer; jal;l= reiche gerben war ber größte 9teiá)tl)um ber 5llt= bäter, fo wie biefetben nod? jefct ben Seffern großen Sort^eil gewähren. Dte ©djafe geben uns Mild) unb Käfe, Sßolle, bie ifynen jäf)rlid) jweimal abgefroren, unb ju £üd)ern, «Strümpfen unb £üten berarbeitet wirb. Der SSibber l)at jurüdgebogene Börner. Die ©d)öpfe geben uns f^mad^afteS gleifd?. 2luS ©djaffellen werben $elje, unb aus ben Knoden beinerne Knöpfe u. f. W. berfertiget. Die Stege »ertritt bei atmen Seuten bie ©teile ber Kul); fie begnüget jtdj mit wenigem $utter unb gibt gefunbe Mild). Der Siegenbod trägt einen langen 23art, unb fein $eE wirb ju lebernen üöetnfleibern berwenbet. §. 7. Der ©d^äfer treibt im ©ommer bie £>erbe auf f>ol>e 2ltpen, auf gefunbe, gute Sßeibe» plä£e. ©r trägt in feiner #anb ben #irtenftab, an ber ©eite bte $afd?e unb bläft ¿um Settbertreibe auf feiner '#irtenpfeife, Der ©$äferf)unb ifi gewöhn* lid) mit einem eifernen ©pijjfölper um ben #alS ' berfefyen, bamit er ftd) gegen ben SBolf leichter ber» tfyeibigen fann, Wenn er angefallen wirb. Der ©cfyäfer treibt beS Morgens frül) bie ©cfyafe in bie frifd)e, gefunbe fiuft, unb auf trotfette Orte; fumpftge SBeiben jtnb benfelben fd)äblid). 3m SBinter werben bie ©djafe auf fonntgen, aufgetauten Mügeln ge= weibet, unb wenn aucfy biefe berfdjneiet ftnb, fo legt man if>nen im ©talle #eu unb Saubfutter bor. Das ©cfyaf ift ein fo fanftntüt^tges unb freunbltcfyeS ki ne jedo svinjine). Svinje ljubijo suho gnjež-do in pa vodo ali lužo poleti za kopati; pita vne hočejo tečno pičo, da se obrede; ple-mene tudi s slabšoj za dobro vzamejo. §. 6. Drobnica ali drobna živina je človeku ravno tako koristna, med kojo ovce in koze štejemo. V starodavnih časih je bila ovčarija imenitnih ljudi naj ljubše poslovanje, velike čede so bile starih očakov naj vekše bogastvo, in še zdaj velik dobiček veržejo. Ovce dajo mleka za sir, ovno, ktera se jim dvakrat na letu striže, rabimo za sukno, za nogovice in za klobuke. Ovčje meso je zdravo, in mladih ja-gnjet dobra pečenka. Oven nosi kratke, zavihane roge, in skopec nam skopovino da. Iz ovčjih kož se delajo kožuhi, in iz kosti koščene gumbe itd. — Koza je ubogih ljudi krava, ima pičlo kermo za ljubo, in jim zdravega mleka da. Kozel nosi dolgo brado, in nam irho za hlače daja. §. 7. Poleti žene ovčar čedo na visoke planine, na zdrave, dobre pašnike. Ima v roki pastirsko palico, nosi pastirsko torbico, ter si na stranšico piska in kratek čas dela. Ovčarski pes ima grebenjak okoli vrata, da se lehko volku brani, ako pridere. Zjutraj za rano ovce na zdravo sapo žene in pa po suhih krajih pase jih; močarije so ovcam škod- £f>kr, bafS bei ©otyn ©otteSftcf) einen guten Birten unb feine ©laubigen finnbüblich ©chäflein nennet, Weld)e feinde ©timme gerne pren unb ihm folgen. •SefuS Wirb auch baS l'amnt ©ottes genannt, WeldjeS bie ©ünben ber SBelt hinwegnimnit. §. 8. ©eil baS Diint= unb ftleinbieh baS ge* Hoffend Butter wieber (noch einmal) fcurd>fäiiet fo "nennet man beriet Spiere SBieberföuer. £>ie SBiebe-rfäuer haben einen vierfachen Etagen. Sie ©peife lammt ¿unäcbft in bie erfte 9lbthetlutig (Den $önfer), worin biefelbe mit ©peid>el angenäfft wirb. - Senn bie Futterraufe leer, ober ber erfte ÜÄagenbeutel Ooll ift, überlegt fid) bie angenäffte Nahrung in ben ¿Weiten, Heineren Etagen ($etpagenj, Welver in* wenbig ben #omgfcheiben gleichet; aus biefem erhebt ftd) baS genoffene Butter tnollenmeife prütf in baS üKaul, wo es nod) einmal burchgefauet unb »er= arbeitet wirb. 2>ie fo burchgeläute 9ki;rung fommt bann burd) einen abgefonberten ©chlunb in ben britten OPfalter), unb aus biefem in ben feierten ober ben eigentüdjen ÜJfagen (Sabmagen). SBahrenb beS SöieberfäuenS gönrie man bern Sintere tie nötige Stühe; es fo Li weber getrieben nod) gefpannet werben, beun t>aS Sßieberfäuen beförbert baS ©ebeihen unb bie ©efunb= heit beS Viehes. §. 9. 35al ^ ferb Wirb üermöge feiner fdjönen ©eftalt ber Söntg ber |>auSthiere genannt; eS ift oft über 16 gauft trägt feinen ftopf aufrecht hat fchöne Bahnen am $alfe, einen langhaarigen ©dtiWeif, unb barte -pufc, bie mit (Sifen befd;lagen werben. 2)aS natürlidje $ferbmännchen wirb §engft, bas oerfchnittene ®alladj (©m ben Baum unb ben Seijtforb an. JDif ©tute ift fanft, unb baS ftülien Rupfet luftig bei berfelben. (Sin abgearbeitetes $ferb, baS Sag unb Stacht auf ben ©trafen jubringt, fäledjiteS gutter, unb anftatt beS £aferS bie $eitfd)e erhält mirbaMä^re genannt. 2öet fd^öne, ftattlidje $ferbe fyaben mill,mui fte forgfältig mit gutter unb Srant . »erfeben, unb fte retnlid) Ratten. (SS ift ein 23er* gnügen, ein fcfyön gefattelteS $ferb ausuferen! Otuf bem Stüden ift ifym bet ©attel mit bem 23aud)gurte, ©ruft» unb ©$meifriemen befeftiget; ber etfie ¡fjält ben ©attel bon bormärtS, unb legerer Don rücfmärtS an. 9lucfy über ber ©tirn ift bemfelben ein Siemen angebracht, ber an bem Baume befefiiget ift, maS tbenfaüs jur Bterb'e bient. &er Leiter |ält in ber linfen £anb i,en Bügel, in ber redeten bie Steitpeitfdje, bte $ü§e ftedt er tn bie ©teigbügel unb mit ben, ©poren fiicfyt er baS $fetb, bafs es bal& im ©d)ritte, balb in ©alopp munter bormärtS fcfyreite. ®aS Letten tfi §tt>ar angenehm, jebod) oft mit ®efaf>t ber* bunben. £>ie $fetbe merben Don ben $ut>rleuten jum $afyren, bon ben Sanbmirten jur 23eftellung beS gelbes gebraust; eS gibt aber aud) 9Jienfd>'en, bie ba'S$ferbe= fletfd) gerne effen. 2>ie $ferbel)äute liefern gutes gebet ju $ferbegefd)itren u. f. m. 3)ie SDtäfynen bermenbet man ju 2Katrajjen unb bte ©d>metf|aare ju ©teben. §. 10. SDer (S fe I bertritt in ärmeren ©egenben bie ©tette beS $ferbeS; er begnügt jtty mit fdjlecfytem Butter, unb iäfft ftd) miliig jum galten unb aud> prn Stetten bermenbem 3n SWorgenlänbetn retten 4uä) bie 23ornetymen 1 felbfi fönige auf (Sfeln; *Pfetbe brauet man bort in ber Siegel nur im Kriege, ¿er Sftaulefel ift eben fo feie ber (Sfel, jum galten unb Stetten geeignet. podkovane kopita. Konj ne rezan se celjak ali žrebec imenuje, razgeče in se težko stra-huje; da se tedaj na berzde in se mubernjica na gobec obesi. Kobila je pohlevna in lepo žrebe veselo okoli nje skače. Kljuse zovejo zdelano živinče, ktero dni in noči na cesti medli, se mu slaba kerma polaga, ovsa malo, biča pa veliko da. Konjar, ki hoče verle konje imeti, jih mora skerbno kermiti in napajati, pa še bolj skerbno čediti. Lepo je vi-diti obsedlanega konja. Sedlo je na herbet s podpersnikom pripasano, na čeli nosi načelnik in je z nadpersnikom prepasan, ki sedlo od spredej in podrepnik od zadej derži. Jezdec za berzde z levoj rokoj prime, noge v stremena dene, in z ojstrogoj konja spodba-da, bič pa v desnici ima. Jahati je gmetno, pa tudi nevarno. Konje vpregajo, z njimi vozijo vozniki alivoznarji, z njimi orjejo kmetje; so pa tudi ljudje, kteri kojnsko meso radi jedo. Koža nam da dobro usnje, griva mehko posteljo, rep pa sita. §. 10. Osel ali magarec je za siromake konj; slabo pičo za dobro vzame, nosi in vozi pa rad. V juternih krajih tudi imenitni-ki osle jezdijo, in konje le za vojsko radi imajo. Pol konja in pol osla je mula, dobro za voziti in za jahati. 14. ^ortjegung »on i>en @äuget^iere«. §. 1. 3n Süpneicu unb Reifen «Striefen be# Sföorgenlanbeö ift hre Äameef bag bequemfte Sft^iijier-. (Je ift beöfutettb größer als tos ^ferb, einen- langen auf bem iftiiefen einen, aud) stosei £Mer, !ann mehrere Sage jebt» ©etränfeS entbehren, unb leget unter einer Saft bon ii bis 12 Beniner taglid) 12 teilen JBegeS ¿uyitf. Sn ben het^eti SÜSeltth.ellen Stft'en unb Ulfrifa l;at ber die* fit ft i, bäö greife aller Srrnft^tcre, feilte #etmat. ßr bat bide', fäftleitförmige gttfe, einen Seinen topf unb fteine 2lugen, eine bide, afefygrane $aut, grofje O^cn ; ift über 15 ©d)uh bod> unb bebarf bei 2 Beniner Butter ,be<3 Xage«. ©ein Öföffet, ben er fo gut gebrauten fann, toie ber iiftcnfd) bie £anb, f)flt bei bret ßOen Sänge. Ser (Siefant trägt ge= mäd^licb eine Safi bon 20 bis 40 3tr., leget feeS SageS 12 bis 15 Reifen 28egeS juräd, unb er* reicht ein Hilter bon 100 bis 200 3ahrcn- ®einc $mei großen, gebogenen, hcltoeifen Bä^ne geben baS foftbare (Elfenbein., 3n ben nörbltdjen, falten fiänbern toirb baS 3iennti)ier ftati fceS !#fetbe«; bertoenbet/ meldjeS fid) bon SButjeln unb üftoofen nät>ret. Sort werben aud) bie #unbeborben ©glitten gekannt; im SBintcr füttert man fie mit gefeierten §ifd).en, im ©ommer läfft man fte bie gifdje j« ihter Nahrung in ben $äden felbfi auffud)en. §. 2. SaS SBilb (3agb=. ober SBalbthiere) lebt auf Hochgebirgen; in gorjien unb 3Bälbern. 5>ft £irfch l)at nette bünnt güfje, unb ein hohes, ¿arftgeS ©ettieihc, melches er, im Stühlinge, oft aud) 14. Na dalje od doji v k. §. 1. Y puščavi najutrovem, v gorkih krajih je veljblod ali kamela za ježo in za nošo priročna. Ima dolg vrat, na herbtu enega ali pa dva gerba, je veči od konja in lehko po veliko dni žejo poterpi, obhodi po 12 milj na dan, in nese od 6 do 12 centov teže. V gorkih krajih Azie in Afrike je tudi s 1 o n, naj vekša živina, doma. Noge ima ko stebre tolste, pa malo glavo in drobne oči, debelo pepelnato kožo, pa velike ušeta, in je po 15 čeljev visok, in po dvo centa piče na dan potrebuje. Njegov rivec je po tri prače dolg, kojega lehko rabi, kakor človek roko. Po 20 — 40 centov lehko nosi, po 12 do 15 milj .na dan obhodi in po 100 do 200 lét starosti učaka. Njegova dva velika kriva zoba dasta drago slonokost ali svetlo belokost. Y severnih, merzlih krajih imajo s e d-1 o n a. za konja, kteri se koreninic in pa maha živi. Tudi pse v sanke vpregajo, jih po zi-' mi z suhimi ribami redé, po letu pa izpusté, da si grejo sami po potocih rib v živež iskat. §. 2. Lovska zverina se po planinah in šumah ali hostah redi. Jelen ima lepe tenke noge, pa visoke košate, rogove, koje (d)on im gebruar (Körnung) abwirft, bann aber wteber neues befommt. Sie #trfd)fufy tyat fetn ©eWeilje. ®ie #irfcf)f)äute geben »ortrefflidjeS Seber ju Seinfleibetn, 93ettü^em, £anbfd)ulTen, unb aus bem ©ewetfye wirb #irfd)fyorngeift, ein gutes 5lrjnei» mittel bereitet. $aS SKet) ijt ein nieblicfyeS, b% fcfynelieS 2^ier; ber 3teljboas 9tet> liefert gefcfymei-bigeS Seber ju «^anbfd)u|en, unb öortreffli^eS gleifdj. 3u ben #itfcj)en wirb aucfo baS (Slenn-tfyier gejault, welkes in nörblid)en SBeltgegenben feine Heimat j^at, 'bei ad)t ©cf>uf; lang unb fteben 6d)ul) l)od) tfi- Sluf Vorgebirgen lebt jWtfcben gelfenftüften bie ©ämfe, ein ebleS S^ter, welkes aber fefyr fdjwer ju erlegen ijt. ®er £afe, ein fleineS furd)tfameS Sljier, fyat lange O^ren (Söffet) unb t>of)e Vinterläufe; er fdjläft mit offenen klugen, liefert weiche SüöoQe ju feinen ftiljen (Äaftorfyüten) unb gibt fdjmacffyaften SBilbbraten. £)aS Beibdjen Wirft 3 aucf) 4mal im 3al)re Sunge. 3m Sinter benaget bei $afe gerne junge 93äumd)en, worauf fielest Oerborren. greunblttfyer als ber #afe finb bie &anind>en. «Dtan fd)ie§t aud> bie @id)fäfcd)en * gern, bie in Söälbern »ort einem 93aume auf ben anbern fpringen unb am Dbfte ©cfyaben anrid)ten. $er SBillid) (©iebenföläfer) ijt ben 9tatt$n fe^r •ä^niid) unb mi)xt fid) gröjjtentfjeilS oon Suc^etc^eln. SDie 23illtd)e leben in SudjenWälbern fdjatentoeife in Sofern unb geben bortrefflidjeS $ett. 3)te €age, bafs ber böfe ©eijt bie Stllidje auf bie ffieibe treibe, ijt ein blofjeS SDiärdjen. §. 3. 2)ie Jägerei war einft eine Stotljtoen-bigfeit, um jtd) »or rei§enben gieren ju fdmfcen. Sftan fieng baS Silb in klängen, mit Steden unb spomlad (v vigredi) izsnuje, ter mu drugi iz-rastejo. Košuta nima rogov. Jelenovina da-ja dobre hlače, in iz jelenovega roga se jele-novec, drago zdravilo, napravlja. — Serna je lična zver, pa nagla ko blisk; sernjak overže v jesen svoje kratke roge. Serujanina da mehko kožo za rokovice, pa tudi dobro, žlahno meso. — Jelenovega plemena je tudi los (alcen), po osem čevljev dolg, in po sedem visok, ki je pa le v severnih krajih doma. — V pečovju visokih planin živijo divje koze, prav žlahne zveri, ktere se pa težko ulove. — Zajec ali zejc, mala boječa zverina, ima dolge ušeta in dolg zadni skok, spava z odpertimi očmi, da dobro pečenko in mehko ovno za klobuke. Zajka vsako leto 3—4 krat mlade ima; zajec po zimi rad mlado drevje ogloda, da se posuši. Priljudnejši so domači zajci ali kralički. Tudi veverce radi streljajo, ktere so maličke hitre skakov-ce, ki pa sadju škodo delajo. — Polhi so podganam podobni, se naj rajši bukovce rede, imajo v bukovju cele polšine in dajo dobro mast. Pravlica, da hudi polhe na pašo goni, je b6sa. §. 3. L o v je bil v 6tarih časih potreben, da so se zverine branili. Lovili so v zanke, v mreže in jame, koje so zverini nastavljali; in tiefen ©ruben; Ijefjte. e« p ^ßferbe mit |>unben; f$ofi. mit Pfeilen nad> bemfelben, Warf i|m Sanken nacfy, erlegte e? mit ©djtoertera unb 3Keffwt. ©egen= wärifg bebienen ;fid) feie Säger gewollte!) nur feer ©eWetyre (glirifett) uitb pjiolen, mit einem unb aud) jmeten Saufen, fcte mit ^ulber unb ©let (@d)tot, Äugeln) gelabfn Werben. ®ie 3agb tft wobl eilt angenehmer 3«-t»ertreib, aber aud) mit manntg* faltigen ©efaijren öerbunben, für ben Sanbmann utfbefonbere t>crfüf>rerifcf> unb feinem #au3l;aite nad)= t^ftilig. 2Bo ber 33auer auf ber 3agb, bort wär mannigfaltig .tft. ©ie ®ogge ift ^od)beinig, "' lang, mager unb icfykmf; ber gl ei tdjer^unb ift grojj unb geWöbnüd) gut genährt; ber @d)äfcrl;unb trägt einen ©pi^folper, bamit ii;n ber-Solf nicl;t erwürge; bie 3a gb bunfee ftnb mager aber fd)iieKc Säufer; ber $ubel fyat ein fraufei föodbaar, ift gelehrig unb erlernt manche fünfte; ber ©pijj ift flein aber wad)fam, er bellt gern unb bemalt'baS £auS bei Sag unb 9lacbt. 3>ie -pünbin brtngt-blinbe 3unge jur Seit, bie gewöhn» lid) ben neunten lag fefjenb werben. Sen .punben fott man Weber fyeifjt Dtafyrung reichen, no$ fte fd)lagen ober ¿um Borne reiben, bamit fte nid)t wü= tljcnb (winnig, wafferfcfyett) werben. 2)er wütfyenbe .punb l>at einen furchtbar giftigen ©eifer;' wen er immer betfit ober angeifert, fei cä etn EOienfct) ober ein Xfyier, ber wirb ebenfalls Wütbenb. 9lud) bie SBölfe Werben müt|e«i>.' Senn feer $kitnb (etion längere 3«t niebt gebellet- unb getrunfen bat, niebergefcfylagen l?tn unb fjer fdpwanfet, unb felbft bie -paySleute gonili so s pesmi na konjih, streljali s pšicami na lokih, pa tudi suliee metali, z mečmi in npžmi zverino smertili. Sedaj imajo za strel puške ali samokrese na jedno ali na dve cevki, koje s smodnikom nabijejo in s svincom nabašejo. Lovski strel je kratkočasen, pa tudi nemaren; za kmete pa močno zapeljiv in do-mačii zlo škodliv. Kmet na strelu, polje pa v plevelu. §.4. Domač v a r h in človeku zvest prijatel je pes, kteri je mnogoverstnih plemen in razne postave. Hert je visok in dolg, pa medel in pretergan; mesarski pes je velik in se dobro redi; ovčarski pes nosi grebenico, da ga volk ne zadavi; lovski pesi so medli, pa nagli; koder ima kodrasto dlako in se prav., umno nositi rad nauči; kužej je malički pesek, čujež laja in varuje dom po noči in po dnevu. Kuzla slepe psičke poverže, kteri se pomalem razgledajo. Psom se ne sme prevroče jesti dajati, pa tudi ne pretepati in jeziti jih, da ne7 stečejo. Stekli pes ima strašno strapne sline; kogar vgrizne ali oslini, tudi steče, bodi si človek ali živinče. Tudi volki in mačke stečejo. — Kedar pes neha lajati in ne pije, žalostno omahuje in se nad domaČimi reži, naznani, da bo stekel. Ako ušesa pobeša, rep med no- anflaffet, fo ift bieß ein ftcfyerei 3«d>en ber SBaffer* fdjeu. Unb menn ber £unb bie Dljren Rängen läfft, ben ©djmetf smifcfyen ben güßen trägt, bie 3unge aui bem SUiunbe jirecft, unb ben ©jieicfyeiflufi befommt, fo iji berfelbe ofyne Serjug ju erließen, unb tief in bit dibe ju betgtaben. Iier »om mütfyenben £unb gebiffene 5)tenfd) foll bie ffiunbe fogleid? jtarf ¿ufammenbrücfen, bamit bai Slut unb bcr ©peicfyel aufträufle, unb mit Sauge, ©al^maffer ober mit Urin forgfältig'auimaftfyen. 9lud) ift ei notfymenbig, bie SBunbe mit glüljenbent ©fen auipbrennen, bei» fyalb ber iHrjt fogleid) gerufen merben foll. §, 5. &ie Äa$e gehört aud> unter bie &aui> tötete; fte ift befonberi bei SBetbiperfonen beliebt, meil fte bie ©peifefammer bon Käufen unb Statten reiniget. 3Me Äafce f>at f)elle 2lugen unb fielet aud) im ginfiern flar unb fdjarf; tfjr #aar fyrüf>et gunfen, menn man ei ftreicfyelt. ©ie fc^meicbett gern, bod) ift ifyr nidjt ju trauen; Äa^ent^ränen trügen. ®ie ta£e (äfft bai kaufen nidjt; fte fängt aber aud) SSögel unb Sauben, unb ermürgt fogar #afen auf bem gelbe. ®ie flauen berfrtecfyen ftc^> gern in marme Öfen unb »erbetteln bai geuer; beityalb foü man bie Dfenlöcfyer forgfältig bermaren. §. 6. ©djäbli^e #auitl>iete ftnb: 2)ie furdjtfamen SDtäufe, jmar fleine Slnercfyen, bie aber mit ifyren fcfyarfen Sännen fogar bartei §olj burdjbeißen unb SWauern burcfymüfylen. 2)ie fyäfflicben Statten berurfad)en großen ©d;aben. Siefen äfyn--licfy ftnb bie Sftaulmürfe (©djermäufe), meiere auf bett Siefen unb gelbern mü^Ien, unb bon SBürmern leben. 2>er größte geinb alier btefer fcfyab-liefen unb biebifcfyen Spiere ift bai SBiefet, ein ge stiska, začne jezik moleti in sline cediti, je brez odloga ustreliti in globoko zakopati. — Kogar stekel pes vgrizne, naj si hitro rano iztisne, da kerv in sline izcrejo. Izmij rano z lugom, z apnenoj, solnatoj ali pa s srojoj vo-doj. Potrebno je rano z žerečim železom ož-gati in zato hitro po ranocelca poslati. $. 5. Domača je tudi mačka, ktero posebno ženske rade imajo, da jim miši,, podgane in štokarje lovi. Mače ima bistre oči in tudi po noči svetlo gleda; dlaka se ognjeno sveti, če mačke gladiš. Rada se prilizuje in sladka, pa ji zaupati ni; mačkine solze si> •lažnjive. Kar mačka rodi, vse miši lovi, pa tudi golobe in ptice celo zajce na polju davi. Mačko se rade v gorki peči grejejo, pa tudi lehko ogenj zatrosijo, ako se pred njimi peč ne zapira. §. 6. Domače škodljivke so strahljive miši, drobne živalice, ki imajo ojstre zobe, s kojimi les preglodajo in zidovje -prekopljejo. Sporne podgane in gerdi š t o k a e j i, veliko škodo delajo. Njim podoben je kert, kteri po ledinah in po polju rije in se čer-vov redi. Vseh teh škodlivk in gerdih tatu-nov sovražnica je podlasica (lasica), čedna belo-rijava živalica, nekoliko veča ko veverca, pa hitra ko blisk. Tudi jež se mišakov in nette«, mei§bräuhlid)e« Sfyierd/en, etwa« fleiner ató ba« (lid)fa^en, aber fchnelí míe ber 23% 2tud) ber 3 g e 1 nähret [id) con ÜMujen unb ©dmeden, fängt froten unb 3nfeft¿n. 2)ie 3g.el«l)aut hat í;arte, [pií/tge ©tad)eln; ber 'Sgc'l roetjrt ftcí) bamit, inbetn er fid) tnaUetförmig sufammenroltt. $te getnbc unfere« ^auégeflügeíé ftnb ber St ar ber nnD Der 3 Itt«; íejjterer fteltet befonber« Hühnereiern nad). §. 7. ©ie íttaubtfyiere leben in Sälbern unb H^ten, nähren fid) Pon beut gletfcfyeanderer Spiere, einige fallen aber aud) bcn SRenfdjcn an, meun fie hunScra- befannte« Staubt^icr iit unfern ©egenbtn ift ber Solf, einem 'großen Hunbe adalid) ; er t>at einen langen ©d)tt>eif, fd>atfc 3äl>ne unb fällt am liebften ©cf)afe an, t)eull bei ber Stacht, unb freitet fiel) nid)t im Sinter näcfyt* Ud)er Seile fetfcfi bie ©talle ju b«fud;en. ©er' §ucl)«, ein tyetmtüdifd)e3, braunhaarige« J^ier, ift befonber« ben Hühnern gefährlich; er fteltt aber aud) ben Hafen nach. £>en $ud)«balg mit b.em bufd)igen ©cfymeife pcwenbet man ¿u iktjen unb Sappen; er ijt Pon bebeutenbem Serte. 2>er 2) a d) « fd)le« gett. ,3>r blutbiirftige Sud)« l;at fd)aife gen, mie bie ftatje, lauert auf Säumen auf feinen Staub, auf ben er bli^fcfynell ijcrabfc^teft. &er ' jottige Sär "fc^läft auch im Sinter in fetner Höhte íommt aber im ^rü^iinge an'« Sageelicht. (Er hat einen tölpifcbcrt topf, feine« Ccebör, fd)arfe« (kt* ftd)t, febatfen ©erud), getjt balb auf Pier baíb auf jmei $üfjen unb erlernt fel'bft ba« Sanken nach bemSrommelfchlag. ®a« 23ärenmeibd)en bringt fähtUch jmei, haften« brei Sunge jur Seit. "2>ic polžev redi, lovi krastače (sternišnice) in druge merčese. Njegov a koža je pikasta kakor kostanjeva ježica, skojose brani in vklopko zvije.— Kuretini sovražnica je kuna in smradljivi dihur, ki posebno po kurjih jajcih streže. §. 7. Dereča zverina po goščah in ber-logih živi, se redi mesa žival, se pa tudi nektera, človeka loti, kadar je gladovna. V naših krajih znana dereča zver je volk, velikemu pesu podoben, ima dolg rep, ojstre zobe in naj rajši ovce napada, tudi po noči, in pride po zimi tudi hleve obiskat. — L e s i c a , zvita rjava zver, posebno kuretine išče; pa tudi zajce lovi. Lesičja koža in rep ima za kožuhe in kape drago ceno. Jazbec po zimi v svoji jazbini spava, ima kratke noge, pa dobro kožo in koristno mast. Kervoželjni bi str o vid (ris) ima ojstre oči, kot mačka, in na drevju svoje žert-ve čaka, na ktero skoči. Ko časti m e d ve d po zimi v svojem berlogu spava, o vigredi pa na svetlo pride, ima butasto glavo, tenko sliši, bistro vidi in od daleč ovoha, hodi po štirih, pa tudi po dveh, in se nauči na boben plesati. Medvedovka na leto samo dva, k večemu tri mlade poverže. Medvedi so černorjavi, pa ©rogeS 8eff6. f. b. II. m. flot», btfdj. 11 23ären ftnb fchwarjbraun unb in nörbltc^en SBelt» gegenben auch Weißhaarig, fic nähren fi$ bom Obfic, jireifen auch -ipafer unb anbereé ©e= traibe auf bem 3lder ab, lieben befonberS ben $onig, unb fachen ftch au; fte geben uns fehr warme «ßelje. 33ären unb Suat furje $ü§e, eine fcfyöne, glatte &aut, Woraus meiftenS ik^fappen betfertiget Werben; if;r gleifd) liefert aber eine foftbaregajienfpeife. ®er 99 i b e r t>at bie ©rö§e eines #unbeS, Scf)Wimmfüf3e wie ©änfe, einen fcfyuppigen Sd)Weif unb eine fojtbare, braune $aut, aus beren paaren bie feinften, t^euerften |>üte gemacht Werben. 3um SeWunbent fünftlid) bearbeitet ber 93tber mit feinen fcfyarfen Bahnen baS mit bem er feine Weitläufigen 2ßoi;nungen an ben Ufern bauet; unfern ©egenben ift er fremb. 2)«S SJteerfalb, 9Keer|>ferb unb mehrere anbere 2öafferti>t'ere Raufen nur int SJteere unb in großen Hüffen. ®er SSallfifd) ift 65 Sd)ul> lang, 2000 ßentner fdjwer, unb liefert bei 120 Äufen $ifci)tran. ' §. 11. 5)ie (Säugetiere ftnb größten SfyeilS bierfü§tg, unb Wir ¿äf)len beren gegen 600 Sitten. 2)er ÜJienfd; forget für 2öofynung, guttet unb Sränfe ber VauSt^iere, Wofür il>m biefe bei feinen Arbeiten £ilfe leiften, unb ifym bielfältigen 23or= ifjeil gewähren. §. 12. SBie Wenig würbe aber alle menfcpcfye Sorgfalt o^ne Sorfefyung ©otteS genügen! Überaus fdjön befinget biefe 93orfefiung ber Äöntg £>abib, tnbent er fagt: „#err mein ©ott! überaus ©ro§eS fyaft bu get^an, mit 9tul;m unb ijerriidjfeit f>afi bu btd) befleibet. ®u läffefl in ben Sfiälern Brunnen tjerborqueiiert, unb baS SBaffer jwif^en Sergen fortfliegen, bamit alle Spiere babott trinfen. §. 10. Povodne dojnice so v nažih krajih vidre, ki za vodami in po jezerih v svojih luknjah žive, in se žab, rakov in rib rede, ter ribičem veliko ¿kodo delajo. Vidra ima kratke noge, čedno, gladko, rjavo kožo, iz ko-je se imenitne kape delajo; pa tudi njeno meso je za postno rabo drago. Daber (bober ali breber) je velik kot pes, ima noge, kot gosi, za plavati, špirav rep in drago rjavo kožo. Iz njegovih dlak se naj dražji klobuki delajo. Čaduo umetno z ojstrimi .zobmi les obdeluje in si za vodami velike, čedne Staniče postavlja; pa v naše kraje ne pride. Morsko, tele, morski konj in več takih povodnih zverin je v morju in pa v velikih rekah doma. •■'■■ ;> §. 11. Vse te sesajoče živali so večidel štirinogate; kojih se okoli. 600 verst nasteje. Domači živini človek za streho , ker-mo in za pijačo skerbi; ljuba živinica mu por maga delati in mu veliko dobička prinese. §. 12. Pa kaj bi zdala vsa človeška skerb brez očetne previdnosti božje! Prelepo jo kralj David popeva, rekoč: „Gospod, moj Bog! sit no veliko si ti storil, s častjo in lepoto si se obdal. Ti daš v dolinah studence izvirati in vode med gorami teči, da vsa živina pije,: in si divji osli svojo žejo gase. Nad njima prebil unb bie SBalbefel i^en Surft füllen. 3n ben Höhen Wohnen bie Vögel bei Rimmels, unb au« ben Seifen laffen fte ihren ©efang »ernehmen. Hohe Verge ftnb ben #irfd)en, .Seifen ben Sgein $ut 3u-flucht. 3unge Sömen brüüen nach 9taifbe, unb »erlangen »on ©ott ihre ©peife. 9llle ©ef^öpfe märten auf fcich, bafS bu ihnen ©peife gibjt ju feiner Seit. SBenn bu ihnen -gibfl, fammeln fte, unb wenn, bu betne Hanb aufthujt, werben fte gefättiget. SBenbeft bu aber beut 2lngeficht »on ihnen, fo er-fdjretfen jte, nitntnfi bu ihnen weg ben Dbent, fo »ergehen jte unb Werben ju ©taube." $reiS unb San! bem Herrn für aüeS! * 15. $te Sßößei. §. 1. Sie Vögel haben warmes, rotheS Vlut, eine Sunge ¿um athmen, jwei Süjje unb jwei Flügel, einen ©chnabel unb ftnb mit $ebern bebedt, Welche fte jährlich einmal, entWeber im grühitnge ober im Herbfte, flc ^ ntaufern, ablegen. SaS bunte ©efteber manches Vogels ift wunberfchön. Sie Vögel legen ©er, morauS jte ihre Hungen ausbrüten; burch ^ren Stttg beleben fte angenehm bie Suft, unb burch *>en ©efang er» freuen fte bie 2öelt. 2Bo eS feine fröhlichen Vögel gibt, bort ift es öbe unb traurig. Ser ©efang vajo ptiči neba, in v sredi pečevja pojo. Visoke gore so jelenom, skalovje ježev prebivališče. Mladi levi rjove po plenu, in iščejo svoje hrane od Boga. Vse stvari čakajo na tebe, da jim daš živeža ob svojem času. Aka jim daš, pobirajo; odpreš svojo roko, in se nasitijo. Ako pa svoje obličje zakriješ, se prestrašijo, ako jim sapo vzameš, poginejo in se so-pet v prah spremene." — Čast in hvala Boga za vse! *) 15. Ptice. §. 1. Ptice imajo gorko, rudečo kerv, pljnča za dihati, dve nogi in dve habi (peruti ali krili), kljun, in so s perjem odete, ktero vsako leto enkrat večidel v jeseni ali spomlad overžejo, kadar se misijo. Perje pisano je čudno lepo. Nesejo jajca in iz njih mladičke iz-vale. Letovice nam zemljo kratkočasno ožive, in pevke svet oveselijo. V krajih, ker veselih ptičic ni, je zlo žalostno in dolgočasno. *) Ktere živali se med domače štejejo? — Ktera izmed njih je naj lepša? — Ktera naj koristneja? — Kaj nam da jelen — sernjak — zajec ? — Od kterih žival lehko vse porabimo? — Ktera se imenuje dereea (roparska) zverina ? mancher Sögel tji entjürfenb artfleneijm ju hören; anbete haben nur ein milbei ©efcfytet. §. 2. (Einige bon ben Segeln leben auf Säu= men, atibete an ©emäffem unb in üJioväften, unb foentge too^nen am fejten Sanbe. (Si gibt mehrere 3ugbögel, meldje $u gemiffen Seiten in anbere Sankt, felbjt übet bai toeite SWeer jie^en, ent= mebet einzeln obet feharenmeife, unb feiner Bett mieber ¿urüdfommen. 2)a bíe Sögel feine Saline haben, fo faffen ftc mit bem <5d)nabel bie rung, jetfnaden bte förnet ober üerfd)lingen fíe ganj. ¿ai 9teft mandar Sögel ift jutn Semunbern fünftlich gebaut, unb fte bergen ei auch ¡$u ber* bergen. £ai SBeibcfyen fi£t auf ben dient unb brütet, bai SRänn^en unterhält ei mit feinem ©efange, unb trägt il)m bte ÜJtahrung ju. §. 3. ©inb bte Sitngen ausgebrütet, fo tragen ihnen bie Uten forgfättig bie Stabrung ju, unb füttern fte, bii fie flügge metben, unb mit ben Sitten auf unb babon fliegen. Sieblich ift ei alibann ju flauen, mie bie Sitten ihre 3nn» gen bon 51 ft ju 21 jt rufen, unb fie anleiten, »on Saum ju Saum ju hüpfen unb ibnen nachzufliegen, ©anje gamilien ber fröhlichen ©änger hört man in ben SBälbern ¿mitfdjern, ftd) freuen, unb ihren fo gütigen unb allmächtigen ©d;öpfer greifen. — 2Kan fennet bii nun gegen 2500 Gattungen Sögel. §. 4. SMe iRaubbögel haben jlatfe, frumme ©chnäbel unb fehr jugefpi^te Italien; aud) ift baé Seib^en bei einigen größer unb jiätfer ali bai ÜJtänn» $en; bei anbetn übertrifft aber biefei bai 2öeibd?en. SDer erfteDtaubbogel ift ber 2lbler, meldet au t ober $üh» Petjo nekterih ptic je mično, da bi ga le poslušal, drugih pa tudi gerd vrišč. §. 2, Ptic živi nekoliko po drevja, pa tudi po vodah in močarijah; le malo jih na terdi zemlji prebiva. So popotnice, ki v svojem času v ptuje kraje letijo, tudi čez široko morje čudo daleč potovajo po edino in v množinah, pa zopet pridejo. Ptice nimajo zob, marveč s kljunom hrano zobljejo, zernje strupljejo ali pa celo požro. Gnjezdo nekterih je čudno umetno zneseno in zdelano, kojo dobro skriti vedó. Starka na jajčikih sedi in vali, starec ji pa prepeva, kratek čas dela in jesti nosi §. 3. Se mladiči izvalé, jim stari skerbno pičo nosijo, in jih kermijo, dokler se ne iz-godnjajo in razpeljajo, ter začno za starimi létati. Veselo jih starca od veje na véjo kli-četa, od drega na drevo letati vadita; po cele rode jih slišimo po zelenih gajih čvičati in se veseliti, ter hvaliti svojega toliko mogočnega, dobrotijivega Stvarnika. — Ptičev nad 2500 plemen poznajo. §. 4. Roparji, vjéde alidereči ptiči imajo močen, zakrivljen (slok) kljun in zlo ojstre krem-plije; tudi je ona vekša in bolj močna od njega; pri drugih ptičih je pa on čez njo. Pervi je orel ali postojna, kteri se kralj ptičev zo-ve. Jastreb ali kanjuh (kanja) pepelnatega nergeiet hat gebern »on afdjgrauer gar be, er pellt Hühnchen unb Sauben nad>, begnügt ftd) aber auch mit gelbmäufen. 3m ©ebtrge gibt eS fo gro&e unb jtaife ©eier, bafs fte ganje Lämmer babon* iragen.—&er galíe ober galfengeier, ein braun* farbiger Vo$tl, fliegt fefer hoch, unb bie Vogelfänger getrauten ifn als Söder, anbere Vögel äu fangen. 2>er Sperber ober Vaumfalfe ift ein f lein er Vogel, ber fid) größtenteils bon Mäufen nährt. $>ie 9t a cht eu le tyat einen Hakenartigen Sîopf, feurige klugen, fdjarfe trallen unb befteberte Ohten, unb wohnet in alten ©etnäuern unb hohlen Säumen. Sludj bie #orn» ober D^reule ift ein Dtachtbogel, beffen ©efd)rei abergläubige SRen* fchen für einen Vorboten bes SobeS halten. ®er $ a page i ha* «inen frummen «Schnabel, ift ein hübfeher gelblich grüner Vogel, ber einige menfd)* liehe Saute erlernet, auch Ia bon SBürmern, Raupen unb berglei^en Snfeften, bie fie auf Vau* men auffudjen, unb beschaffen uns baburch großen Stufen; einige berfelben geben un S auch iöft* lidjeS gleifd) wie ber ÄrammetSbogel. ®ie ©olbamfet fyüpfet auf ben Väumen herum, bie fchwarje 51 m fei hingegen fingt in ben ©efträu^en, unb nafebt gerne SBeintrauben. ®et Söiebehopf, bon rötlich gelber garbe, hat einen Äamrn auf bem Äopfe unb einen üblen ©etucl). 2>er tuîuï berfünbiget uns ben grühling, unterlegt ber ©raS= müde feine 6ier ¿um ausbrüten, unb betfehaffet perja pobira piščeta in golobe, pa tudi mi/šipo polju. V gorah so jastrebi tako veliki, da jagnjeta jemljejo. — Sokol rjavkast ptič, visoko leta, in lovci ga imajo za druge ptiče loviti. S k o p i č male ptiče in miši pobira. S o-va, ponočna ptica, ima, glavo kot mačka, ognjene oči, ojstre kremplje in pernate ušesa, ter v starem zidovju in v votlem drevju stanuje. Ponočen ptič je tudi čuk, kterega čivkanje praznoverni ljudje za prerokovanje smerti imajo. Vkrivljen kljun ima tudi papiga, sivna želto-zelena ptica, ktera se lehko naših besedi nauči, se smeja, javka, kiha in človeka oponaša; za to jo otroci toliko radi imajo, pa ni v naših krajih doma 1). §. 5. Hostnice so razne ptičice, koje po drevju skačejo, in se posebno červov, gosenic in takih merčesov žive, koje po drevju obirajo, in nam tako veliko hasnijo; nektere tndi prav žlahno meso dajo, kakor brinjov-ke. Zel na (kobilar ali želti kos) po drevju leta, černi kos po germovju prepeva, pa tudi nad grozdje rad hodi. Vdeb nosi ru-deče-romeno perje, greben na glavi; pa je nesnažen smerduh. Kukovica nam spomlad 1) Kterega ptiča imajo kralja ptic? — Zakaj? — Kteri s. evangelistov ima orla? — Zakaj? —Kdo pozna sovo, kaka je? ben Äitaben, bic ihm gern ttaci>a^mcit, mancherlei greuben. (Ss ift ein leerer SBa^n ju glauben, bafs ber ftufu? bemjenigen, ber ihn nüchtern freien hört, ©lücf ober Unglüd oerlünbiget. ©er Sunt-fpecht ober 23irnfreffer läuft auf ben Säumen herum unb oerjehret fleißig bic SBürmer. ©ie Naben, krähen, ©olbfrähen, ©ohlen, Elftem unb Nuffhäher kennet iebermamt, ebenfo au<$ bic ©pa£en (©perlinge), bie unter unfern ©äd)ern häufen, am ©etraibe großen ©(haben anrichten, ihn jebod) baburch erfe^en, bafs fte bie 93äume »on Staupen fäubern. ©ie machen mit ben Hühnern bei bem ÜRahle gern einen Sanj, unb ftnb ¿ubrtnglid) unb eigenftnnig wie böfe 93uben. §. 6. ©ie ©ingbögel, größtenHeine tttcbltc£)e Vögelten, ha&en furje güßd>en, einen fegeiförmigen ©chnabel, nähren ftd) bon hörnern unb oerf^iebeiten 3nfeften ber Säume; man foll fxe baher ntdjt fangen, unb ihre Nefiet ntdjt jct= ftören. ©ie Nachtigall, ein fleineS Vögelten, fd^lägt nächtlicher ©eile in Warmen ©egenben im ©ebüfcfje fehr lieblidj. ©ie Serche trillert »ont früheren SDtorgen bis ¿um 5lbenbe auf bem gelbe; fie erhebt ftch 9egen ben Gimmel, unb fenfet jtch Wteber, jwifdjen ben gurren Nahrung ju futhen ; fte lehret uns beten unb arbeiten. Siebliche unb an* genehme ©änger ftnb aud): ber ginf, ber 3 aun» tönig, bie ©raSmüde, ber Slmmerling, ber oznanuje, svoje jajca penci v gnjezdo položi, da jih izvali, in dečkom veliko veselja dela, kteri jo radi vkarjajo. Misel, da srečo oznani ali pa nesrečnega stori, če kogar na tešče olaja, je prazna. D e t a 1 po drevju leta in prav pridno červe lovi. Vrane (gavrane) in krokarje, kavke in pisane srake, kakor šoje vsakdo pozna; tudi vrabeljne (vrabce), kteri so pod našoj strehoj doma, žitu veliko škodo delajo, pa tudi merčesav dosti pozobljejo, gredo radi s kurami na ples, so sitni in samoglavni, kakorprederzni dečki 1). §. 6. Pevke so večidel drobne ptičice, imajo kratke nožice in čunjevit klun, zoblje-jo zernica rastlik, in drevje merčesov čistijo. Škoda jih je loviti, ali jim gnjezda istikati. Slavulj (slaviček), droben ptičko, ponoči v germovjn po toplih krajih milo poje. S k e r-j a n č i k (golibar ali seva) po polju od jutra do večera žvergoli, se visoko pod nebo vzdi-guje, pa zopet med brazde potukne si živeža iskat, ter nam moliti in delati kaže. Verli pevci in pevke so Šinkovec (zeba), kralji-ček, penica, sternad, konopljenka, 1) Kaj nam škodijo hostnice? — Kaj pa basnijo? — Kako se loči vrana od krokarja? — Čemu so vra-beljni ? — Ktera ptica ne vali sama? — Kteri ptic je lep po perju, pa nesnažen, da smerdi? Hänfling, ber ©ttegli£, betorubrefyer, ber ilern beifjier, ber @tar, ber ©tmpel, weldj legerer gar fcfyöne 2Mobien erlernt &er Äanarien» toogel,- ein nieblicfyeS, gelbes Sfyter^en, ¿Witfd)ert feijr burcfybringenb, lebt aber nur im SSogelfyaufe wie ein #err in feinem $alafte. 3Me 93ad)« ober fy.fielje lebt an ben Ufern ber93äcfye. 3>ieei= fen ftnb neugierige 33ögeld)en, bie nafye an ©ebauben auf ben 93äumen fingen unb bte Staupen abflauben; eS gibt aber auefy fo bösartige, bafs fte fleinen Ätnbern bie 2iugen auSptcfen. §. 7. £>as Hausgeflügel näfyret ftcfy »on hörnern, »on ^flanjen unb SBürmern, wirb gut gemaftet »ortfyeilfyaft »erlauft. S)er &afyn fangt in aller grüfye ju fräfyen an, ruft jum Sluffteljen, unb ift ber güfyrer unb #üter feiner Familie. 2)te Rennen legen (Eier, bie ©ludRennen brüten junge £üfynd)en aus, unb ftnb eine grofje SBofyltfyat bei ber 2öirtfd)aft. ®ie Haustauben räften in ifyrent Saubenfcfylage, bie Stlbtauben aber im Salbe. 2)ie Surteltauben girren; eS gibt audj £ad)= tauben, weld)e ju ladjen febeinen. 2)ie Sauben föntten fogat jutn 93rieftragen abgerichtet werben.. 2)aS Otebfyu^n unb bie 9te bfye nne, befonberS aber bas ^afelfyiifyn, liefern fefyr fcfynynffyafte 93raten. 2>ie SB a d) t el fcfylagt fröfylicfy im ©etraibe; läfft ftd> aber aud) im äjogelfyaufe fyören. Ser 9luerfyafyn unb • bie 9luerfyenne fyaben ifyren 5lufentfyalt auf fyofyen 2llpen; ¿er Srutfyafyn (3 bon giften, $röfd)en, ©erlangen unb anber.i friecfyenben Rieten. $ie Äranidje haben afdjgraue gebern, unb überjiebeln bor bem SSinter in warme ©egen* ben. 25er ©torcí) (9lad)teiher) nijiet aufholen türmen, fünbet uns mit feiner 9lnfunft ben lieb« lieben Stü^ling an, bettäfft uns aber im ^erbfte wi'eber. 2)ie ©d)nepfen geben fcfjinacf'hafteS $teifd), werben gesoffen unb aud) in fttängen gefangen. 35ie SBafferbö gel haben mit ^äutc^en überzogene traíícn, bamtt fie im SBaffer rubern fönnen. 25er ©d)Wan fjat fchnecweife gebern, einen Ijerrlicfyen £atS unb fann Warfer fd)Wimmen. ©änfe gibt eS b«i'Utfcbe unb Witbe, welche uns mit $eberfieten berfehen; ebenfo gibt es auch Wilfce unb |>au^3Í n t e n. 25ie 5Dieerfd)WaIben fliegen häujtg bor prrntfe^en UngeWittern. 25ie 3t o h rb o m m et tfeeft ben ©d)na* bei in baS SBaffer, Woburd) ein bem Dd)|m ä^n-Iid;e« ©ebrült entfteht; ber gifdjreifer fließt, bon weitem auf bie gifée. 25er ^etilan (ober bie ShopfganS) hat unter' bem ©djnabet einen aus» gebefynten Seutel, Woraus er feine jungen füttert; bafyer bie ©age, bafs er fte mit feinem eigenen ©tute nät)re. §. 2. 2)er präcbttgfte Söget in unferer ©egenb ifi ber $fau mit feinem golPgtänjenben ©efieber. 6r fd)tägt beim ©onnenfd)ein feinen ©d)Weif ju einem ütabe, was einen prad)tbollen 2lnblier ©trauf hat unter anbern i^toarje, fojibate Gebern, legt beS 34= res 20 Gier, bie 2—3 & fd;tt>et ftnb, unb im ©anbe burd? bte ©onnentoatme ausgebrütet metben. (St fann ftcf> fcon ber Gtrbe heben, ift ab« f° fernen im Saufen, bafs ihn auch ber td^neEjie 9teiter nicht errei^t. SBenn er feinen Verfolgern nicht mehr entlaufen fann, oerbirgt er feinen Äopf in ein ©e» Mfd), in bem SBa^ne, bafs t^n niemanb fetye, mo man ihn bann mit $nüttelntobtf^lägt. 2)er ©ttaujj hat feine Heimat in Ametifa unb in Arabien.—Serfleinfte «Bogel tft ber fo lib ti, et hat baS fchönjte ©efteber unb lebt fcon ®Iumenhontg. ©eine (Sier haben bie ©rö§e einer (Stbfe, unb baS Steffen jene einet falben 9tufffchale. ©o jeugen auch bie SSögel »on ber Allmacht unb SßeiSheit ©otteS. §. 3. 2öanbet = 9Sö gel. Sie belanntefien Sugbögel ftnb unfere ©chmalben, meldte tm gtühltnge anfommen, ober bem S^ore nijten, im Herbfte aber miebet auSmanbern. — 3)er Heine Alois fam jum SSater gelaufen unb fprad): „2Satet! beute fah ich unfere ©^malbe, meldte unter bem 2)a$e ober bem genjier niftet, unb fo fröhlich ¿mitfdjert." SJatet. ©aheft bu nicht auch gefton abenbs bie SDtücfen ftnelen? Alois. „SBohl fah ich f«* «ber iiefe mag id> nicht" iBater. 28enn bie üjtüden bit gleid^giltig ftnb, fo ftnb fte es bod) ben ©d^mal» ben ni<|t; besmegen ftnb biefe miebergefommen, um bte SRücfen ju fangen. Söärcn bte SMclen nicht erfchienen, fo mürben aud; bie ©djtoat» ben nicht gefommen fein." Alois. „Aud) unfer ©torch lief ftch f^on fehen." 23atet. „Sief ift ein fixeres 3«^en, bafs es fc|ott genug $töf$e gibt, ter kače in kuščarje pobira. Naj vekši ptičev je noj ali štruc po 8 čevljev visok in So ft težek, ima černo, drago perje, iznese p0 20 jajc na leto, ki so po 2—3 H težke, koje na soncu \r peski izvali. Vzdignuti od zemlje se ne more, pa pešec dirja, da ga na konju ne dojde. Kadar pa lovcom ubežati ne more, v germovje glavo skrije, ter misli, da ga ne vidijo, dokler ga s kolmi pobijejo. Noj je v Afriki in Arabii doma. — Kolibrije ptičic naj manjša, ima naj lepše perje, se rožnate sterdf živi; njene jajčica so drobne ko grah, gnjez-dice je ko pol orehove luščine. — Tako nam pričajo tudi ptice Božjo vsemogočnost in modrost. §. 3. Popotne ptice. Naj bolj znane so nam lastovice, naše prihajačke, ki ve spomladi pridejo, na zimo odidejo in se nam nad vrata naselijo 1). — Lojzek očetu pravit pridirja, rekoč: „Oče! jaz sem pa danes našo lastevko vidil, ktera pod strehoj nad oknom gnjezdo ima in tako veselo čverči." Oče: „Si pa tudi snoči mušice igrati vidil?" Lojzek: „Kaj pa da; zanje mi pa ni." Oče: „Jih pa lastovke rade imajo; zato so že prišle jih pobirat. Bi mušic ne bilo, bi še tudi lastoVk 1) Kteri ptič je naj vekši? — maiy'ši? — lepši ? Kaj nam ptice dajo? — Kdaj jih ne smemo loviti? — Zakaj ne terpinčiti? * * unb auch fcte ©drangen aus ber ßrbe herborgefroçhen fiub." 3tlois. „Kommen benn nicfyt eher bic2:t>tcre, bis fie toiffen, bafs bie Nahrung für fteba bereitet iji?" Vater. ,,©ie fommen nicht eher. SDu Weißt bod), liebes (Söhnten, bafs einige Vögel bon Störnern, anbere bon Sürmern leben; jene bleiben bei unS, unb biefe, bie ftch nur bon Türmern erhalten, ¿ie* tyen bor bem Sinter in frembe, Warme Sänber, Wo bie 3nfetten bor Sîciïte nic^t erjlarren, unb bie Vögel immer Nahrung fhtben. 3ene Spiere unferer ®egen» ben, bie nicht baS ganje Saht ^inburc^ Nahrung fhtben , fammeln unb tragen fiel) folche für ben Sin= ter in bie VorrathSfammern (2)iaga$itie) ¿ufammen, Wie bie Vienen unb 2lme(fen; anbere, j. V. tranige, ©d)Walben unb ©tördje, jiehen in frembe Sänber, unb im grühltnge fommen fie Wteber red)t jeitig jurücf. 6S gibt wieber anbere $hiCïe> ^»eïdçe fich bor bem Sinter in il;re fohlen unb in bte 6rbe berfrie^en ; j. V. ber $>ad)S, bie $töfd;e, bie ©drangen, bie flmftbien, bte fliegen unb ^nfeften; fie fd;Iafen über ben Sinter, als Waren fie tobt, unb erwärmen fir $auS, ben ©tord), bafs er fein Nejl wteber ftnbe? SaS benfftbu?" 21 lois, „®cWifs©ott felbfî/ V ater. ,,©o ift eS ! Senn bu bte Sugbögel auS fremben Säubern wieber anhetfommen ftd;jî» fo benfe: ber l;immlifct>e Vater bei uns wieber ben îifd) (ür fie aufgebedt, wo er biefelben fpeijcn wirb; Wenn er aber bie Vögel ernähret, fo wirb er auch un" fer, feiner Äinber, nicht bergeffn. Vergifs nur auch bu nicht ihn ju loben unb ihm fmblid) ¿u bienen." ne bilo nazaj." Lojzek: „Tudi naša čaplja se je na parno prikazala-" Oče: ,, To je prikazen, da je žab dovolj, in da so tudi kače že iz zemlje prilezle." Lojz ek: „Jeli ne pridejo poprej živali, kakor da jih že hrana čaka?" Oče: „Ne poprej. Saj veš, sinko, da se nekoliko ptičev zernja in červov živi; oni pri nas ostanejo. Drugi se le červov žive, in ovi na zimo v ptuje, topleje dežele letijo, kder golazen mraza ne oterpne, kajti jo toplo, da imajo česar jesti. Živali naših krajev, ktere ne najdejo celo leto živeža, si ga na zimo naberejo, kakor bučele in mravlje; ali pa na ptuje letijo, kakor žerjavi, lastovice in čaplje; spomlad se pa zopet o pravem času povernejo. — So tudi ki se po zimi v zemljo zarijejo, p. jazbec, žabe, kače. Golazni, muhe in žužki pospijo kakor mertvi, in se o valički ravno ob času zopet ogrejejo, kadar že najdejo živeža dosti. — Kdo je pa naučil lastovko, da spet svojo hišo —t čapljo, da svoje gnjezdo najde, kaj misliš?" Lojzek: „Kdo drugi, ko Bog?" Oče: „Taka je. Kdar ugledaš popotne ptice zopet priti, misli: Oče nebeški jim je že pri nas za to leto mizo pogernil, da jih bo živil; ako pa ptičiče živi, tudi nas svojih otrok ne bo pozabil. Le tudi ne pozabi ti njega hvaliti in mu lepo služiti." 17. »mft&ietu §. 1. Die Amfibien haben entweder einen (nackten) glatten Leib, oder derselbe ist mit Schoppen nnd Schildern bedeckt; sie haben kaltes, rothes Blut; athmen durch die Lungen, kriechen und legen Eier. Sie können sowohl im Wasser als auch auf trockener Erde leben. Die Amfibien theilt man in zwei Klassen ein: in steigende, die auf vier Füßen hergehen, wie z. B. die Schildkröte, und in s ch 1 e i ch e n d e, die auf dem Bauche sich fortbewegen, wie z. B. Schlangen. Die Naturforscher unterscheiden über 1000 Gattungen derselben. Verliert eine Amfibie irgend einen Theil ihres Körpers, so wächst ihr ein neuer zum Ersätze an. Die Amfibien können auch längere Zeit die Nahrung entbehren, und streifen im Frühlinge die alte Haut ab. §. 2. Die Schildkröte trägt auf dem Rücken eine harte Schale, woraus hübsche Dosen, Kämme u. dgl. verfertiget werden. Das Fleisch der Schildkröte gibt köstliche Fastenspeisen, Im Meere werden riesenhafte, 10 Ztnr. schwere Schildkröten angetroffen. Frösche gibt es verschiedene Arten; die Hintertheile der Sumpffrösche liefern schmackhafte und gesunde Fastenspeisen. Der grüne Laubfrosch verkündiget uns den Regen; nach dem Regen kommt der S al am ander zum Vorschein. Die gemeine Kröte steigt in fi'nstern Schlupfwinkeln herum. DiebrauneEidechse sonnt sich gern und ist unschädlich, die grüne 17. Golazníce. §. 1. G ola znice imajo gol in gladek život, ali pa s luskami in oklepi pokrko truplo, mer zlo, rudečo ker v, pljuča za dihati, lazijo in jajca nosijo. Dvoživke se tudi zovejo, kajti lehko na dvoje: na suhem in v vodi žive; po tem jim je tudi zemljev o d-nice ime. RazdeU se na dve versti: laznice lazijo po stirih nogah, p. želva; p laznice pa po trebuhu plazijo, p. kače, i. t. d. Učeni v že nad 1000 plemen golazin poznajo. Čudno hitro jim novi udje izrastejo, ako se jim odtergajo; tudi dolgo brez vsega živeža prebijejo. Vsako vigred staro kožo slečejo. 2. Želva nosi ter do lusčino na herbtu, iz koje delajo lične tobakire, glavnike i. t. d. hijeno meso da dobro postno jéd. V morju se najdejo velikanske želve po 10 centov težke. Žabe so mnogoverstne; povodnih skoki so dobra in zdrava jed za postne dni. Rega ali zelena žaba nam dež napovedo, mača• rdd pa po dežu lazi. Kr ast avica ali sterniinica po temnih kotih biva. Mar t in ček se rad na soncu greje in ne stori žalega, zeleni kuščar pa hudo vgrizne. So tudi Eidechse, auch Springer genannt, beißt sehr schmerzhaft. Es gibtauch fliegende Eidechsen. In Ägypten im Nilflusse hauset das grausame Krokodil, eine bei 30 Schuh lange Eidechse, welche auch große Thiere verschlingt, und selbst den Menschen anfällt. §. 3. Es gibt Schlangen, welche ein tödliches Gift führen, das sich in ihren beiden Giftzähnen befindet. Giftig ist in unsern Gegenden die Viper (Otter), eine kurze, braune Schlange; sie ist auf dem Rücken buntfarbig ond hauset im felsigen' Gestrippe und in Felsklüften. Die Ringelschlange (Ringelnatter) ist nicht giftig, noch weniger die Blindschleiche. Die allergiftigste und schlimmste ist die K1 a p p e r s ch 1 a n g e, welche an ihrem Schweife eine Klapper hat; mit den Augen betäubet (bezaubert) sie- ihre Beute, und verschlingt sie dann; der von ihr Gebissene muß in wenigen Minuten sterben. Ihre Heimat ist Amerika und Afrika. Die Boa (Königsschlange), auch Riesenschlange genannt, ist gegen 40 Schuh lang und hat die Dicke eines Mannes; sie kann einen ganzen Ochsen erdrücken und allmählich verschlingen. Wenn sie sich stark angefressen hat, ist sie wehrlos und kann ohne Gefahr getödtet werden; ihr Fleisch dient auch zur Speise. 18. 2>ie gifdje. §. 1. Die Fische haben rothes, kaltes Blut, athmen durch Kiemen und können nur im Wasser leben; die meisten Arten der Fische letajoči kusčari ; in v Nilu, veliki reki Egipta, jegrozovitniostrovid alikrokodildoma, po 30 čevljev dolg, kteri cele velike èwali požre in se človeka loti. 1) §. 3. Kače so nektere smertno strupne, kajti imajo strup v svojih zobéh, p. gad ali pač kan, černomanjasta kratka kača, po herbtu pisana, v kamenitem germovju m pečevju doma. Belousnica ni škodljiva, se manj pa slepec (slepir, slepovoz). Naj huja kača je ropotača, ktera z repom klopoče, in s svojimi očmi živali omami, ter požre po tem ; kogar vgrizne, v kratkih minutih umerje ; ona je v Ameriki in Afriki doma. Boa ali g os čiin, velikanska kača po 40čevljev dolga in za moza čez pas debela, celega vola stisne in po malem požre; sita pa se dd umoriti in zamorci njeno meso jedô. 2) IS. R i b e. §. 1. Ribe imajo rudečo, mérzlo kerv, po plitvah (ribjih usesih) dihajo in samo v vodi žive. Večidel so z luski (luskinami, spi~ 1) Kdo pozna želvo? Kaka je? Želva je podoba lenobe; zakaj ? Kuščar je podoba jeze ; zakaj ? 2) Ktera kača je v naših krajih strupna? Kako se je gada varovati ? — Kača je podoba zavida ; zakaj ? sind mit Schoppen bedeckt, und schießen mit ihren Flossen im Wasser blitzschnell hin und her. Das Schwimmen wird mittels der Luftblase bewerk stelligét, welche der Fisch in sich ausdehnt und wieder zusammendrückt. Die Vermehrung der Fische durch Rogen oder Fischeier und der Nutzen derselben ist erstaunlich groß. Man kennt über 2000 Arten der Fische; viele ernähren sich größtenteils von andern Fischen und Thieren. Eä gibt auch fliegende Fische, die sich jedoch nicht lange über dem Wasser erhalten können. §. 2. Edelfische, welche nur wenig Gräten (Beine) und schmackhaftes Fleisch haben, sind in unsern Gewässern: der Goldfisch, mit gelbem Fleisch; die Forelle, welche schwarz und roth getupft ist; der Huchen, die Ruthe, der Wels (Schaide) haben Schnauzen; der fette Karpfen, der schlanke Hecht, die Neunauge (die Pricke), die Barbe, die Äsche u. s. w. Der Hausen hat eine kostbare Blase, womit man den Wein kläret. Der Aal, ein runder, glatter Fisch, hat Ähnlichkeit mit der Schlange, und ein gut genießbares Fleisch. Der Weißfisch hat viele Gräten, deshalb muß man ihn behutsam genießen. §. 3. In unsern Gegenden werden auch Seefische verkauft, als: der Stockfisch, der getrocknet und ohne Kopf in den Handel kommt; von dem Fange der Stockfische leben viele hunderttausende von Menschen; Sardellen, u. s. w. Der grausamste unter den rami) odete, švigajo na svojih plavutih hitro ko blisk, in imajo za plavati v sebi mehiir, kojega nategnejo in zopet stisnejo. Ribe se drestijo in čudo množijo po ikrali\ dajo pa tudi človeku velik dobiček. Pozna se rib nad 2000 plemen, ktere se večidel drugih rib in žival redijo. So ribe tudi letajoče, pa dolgo nad vodoj letati ne morejo. §. 2. Z lah ne ribe, ktere malo osti (koščic) in zalo meso imajo, so v naših krajih zlato k a (losos), ki ma romeno meso; po-s ter v a čer no rudečo pikasta, solač, rot, rusasti s om, tolsti k ar p, tenka ščuk a okun, mrena, lipan, piškur t. t. d. Fis {ma drag mehur za vino čistiti. Jegulja (kačur) je gladka riba, kači podobna, pa ima dobro meso. G len ima veliko ojstrih koščic, in ga je nevarno jesti. 1) §. 3. P tuje ribe se v naših krajih prodajajo : čok ali p o l en o v k a, ki se suha brez glave prodaja; slanikih, kterih se po 400.000 ljudi vsako leto živi, tunina i. t. d. 1) Kako se ribe love? Kdo ve ribo popisati ? Ktere ribe so žlabne? Seefischen ist der Haifisch (Meerwolf), er ißt gegen 15 Ellen lang, wiegt oft über 100 Zentner nnd ist im Stande einen ganzen Menschen zn verschlingen, oder ihm einen Fuß oder eine Hand abzubeißen. Der Wallfisch und der D elfin sind Säugethiere, obwohl sie wie Fische im Meere leben. §. 4. Wasserthiere sind noch: die Blutegel, welche das Blut saugen, daher von Ärzten verwendet werden; die Muscheln, die in zwei Schalen verschlossen sind (die in Bächen lebenden werden nicht gespeiset, wohl aber die Meermuscheln); die P e r 1 e n-mnscheln, woraus die kostbaren Perlen gewonnen werden; diese werden zu den Wür-inern gezählt. 19. ®ic 3nfeften. §. 1. Die Insekten haben viele Einschnitte, bei einigen i3t der Körper in drei Theile, und zwar so abgetheilt, dass der Kopf und der Schweif nur an dünnen Fäden mit dem Rumpfe zusammenhängen, wie man es bei der Wespe sehen kann. Am Kopfe haben sie zwei bewegliche Fühlhörner, womit sie alles um sich her betasten; sie haben zu 6, 8, 100 und noch mehr Füße, statt des Blntes einen weißen, kalten Saft, zur Bedeckung eine hornartige Haut oder auch Haare. Manche derselben glänzen prachtvoll, andere sind blutfärbig, wie z. B. das Sonn- oder Marienkäferchen. Insekten Naj hujši je mo r s k i volk, ki po IS vatlov dolg, po 100 centov težek priraste in celega človeka požre, ali mu nogo ali roko odgrizne Kit in pliskavica (delfin) ste dojnici, dasi-ravno živite v morju ko ribi. 1) §. 4. Medpovodnice štejemo piv ale ali pijavke, koje kerv pijejo in jih zdravniki rabijo. Ojstrige ali luštrenke imajo po dve školjki ali luščini. Potočne niso za jesti, morske se pa drago prodajo. Biserke se iz morja love in drage bisere dajo. Vse te štejejo k červom. 19. Žužki ali mergolinci (insekti). §. 1. Žižci, žuže ali pretisnjenke imajo truplo pretisnjeno in v tri dele tako razdeljeno, da se glava trupla in rep trupla le na tankej nitki derži, kakor na osi vidimo. Na glavi imajo rožičke ali tipaonike, s kojimi krog sebe tipajo, po 4, 6, 100 in še več nožic, namesti kervi bel, merzel sok, za odejo ko-rasto ali roženo kožo, ali pa dlako. Mnogo jih se krasno svetli in so vsi prižani, p. božji 1) Kako ribe plavajo? Česa se ribe rede? Ktere ribe so pri nas naj žlahneje? Ktcra riba brez glave po svetu gre ? sind überall zu finden, in der Luft, im Wasser, in und auf der Erde, auf den Gewächsen, im Getränke, in Speisen und auch auf dem Menschen. Es sind uns bereits über 20.000 Arten derselben bekannt; noch mehrere sind dem freien Auge nicht sichtbar, daher auch unbekannt. Gut bekannt sind uns die Krebse, welche langsam vorwärts aber schnell rückwärts gehen. §.2. Viele Insekten werden aus Eiern ausgebrütet, die man deren Brut nennet, und manche derselben verwandeln sich dreimal auf eine wunderbare Weise. Zuerst entsteht ans dem Ei ein Würm che n (Larve, Made, Raupe), diese spinnet sich ein und wird eine Puppe; ans der Puppe entsteht manchmal ein wunderschöner Schmetterling, dessen Leben aber oft nur noch so lange dauert, bis er Eier für die neue Brut angesetzt hat. Die Insekten nähren sich. häufig von solchen Dingen, die andern Thieren schaden würden; sie verzehren, so zu sagen, das Kehricht, was andere Thiere verschmähen. Die Raupen sind ungemein gefräßig; sie verzehren in 24 Stunden dreimal mehr am Gewichte , als sie schwer sind. Viele derselben machen uns oft großen Schaden; andere hingegen bringen uns wieder vielen Nutzen, wie z. B. die Bienen, Seidenwürmer u. s. w. §. 3. Die Käfer haben hornartige Flügel, sie fressen im Frühlinge oft die jungen Blätter ab; einige derselben werden auch verspeist. Der Mi st-oder Stink käfer wühlet im Kothe; der G o 1 d k ä f e r ist von glänzend grüner Farbe. Der Scher käfer, auch Hirschkäfer, hat Scheren, Kneipzangen, oder Hörner mit Zinken, volek. Žižcov je vse poltno v zraku, po vodi in po zemlji, po rastlinah in na človeku; pa tudi v pijači in v našem živežu. Znanih je nad 20.000 plemen; se več jih ne vidimo s prostim očesom in torej tudi ne poznamo, Dobro znani so nam raki, ki pornalem naprej — hitro pa ritensko lazijo. §. 2. Zižci se izjajčic izvale, ktere zalogo zovemo; in veliko se jih po trikrat čudno premeni, Pervič se iz jajceta červ ali gosenica izleže; ta se zaprede kakor »i es i ček ali buba, in iz mešička vstane kafcor iz svojega groba Žižek, kukec ali metulj, ki pa časi le tako kratko živi, da zopet zalogo mladih červov nanese. Živijo se takih stvari, Jcoje bi drugim škodovale, in tako rekoč gerdo gloto pometajo. Cervi so strašno požrešni; in gosenice v 24 urah trikrat več objedo, ko tehtajo. Veliko jih škodo dela p. gosenice; veliko pa tudi človeku lep hasen daje, p. bčelice, sviloprejke i. t. d. 1) * §. 3. Kebri imajo rožene habice, in spomladanski mlado zelenje hudo objedajo; so pa tudi dobri za jesti. Govnjač ali movrin po gnoju brodi, zlatač, zelenkast kukec se ko zlato svetli. Rogač ima na • 1) Kdo je metuljem podoben ? Kaj gosenice naj raj še objedu f — Komu molji škodijo ? womit er empfindlich kneipen kann. Der Ohrwurm oder Ohrs ch liefer schlüpft dem Menschen zuweilen in's Ohr. Der Borkenkäfer bohrt oft so [viele Fichten an, dass ganze Strecken von Wäldern verdorren. Die Todten-nhr nagt und bohrt oft heftig im Holze, und einfältige Menschen glauben, dass dieses einen nahen Tod andeute. Das Johanniswürmchen leuchtet im Sommer zu Johanni nachts. 1 Die Läuse und die Flöhe geben dem unreinlichen Menschen viel zu schaffen; die Erdflöhe sind aber auch eine große Plage in den Gärten. §. 4. Die Halbflügler, die theils fliegen, theils kriechen, sind meist schädliche Insekten, wie z. B. die Motten, welche Getraide und Tuch verderben; die Werre (Erdkrebs), welche die Pflanzen in den Gärten beschädiget; Grillen, deren es steigende und fliegende gibt; die übelriechenden Wanzen, eine große Plage in vielen Häusern. Es gibt auch Heuschrecken, deren Scharen oft die Sonne verfinstern, und alles auffressen, wo sie sich niederlassen. In den Morgenländern leben viele Arme von den Heuschrecken, welche aber viel größer als die hiesigen sind. §. 5. Die Schmetterlinge sind von mannigfaltiger Farbe und Größe, und haben 6 Füße; manche sind von wunderbarer Schönheit, jedoch nur voa kurzer Dauer. Der Schmetterling entsteht aus der l.'ässlichen Raupe, und ist ein Sinnbild unserer künftigen Auferstehung. Die Raupen bescl äd;gen die Bäume, wenn man ihre Brut nicht im Frübjahro» zerstöret, glavi škarje ali ojsfra roga, s kojima ščiplje. Str igla ali ušetnica rada v uho v leze. Knaver ali drevni kukec toliko smrek poškoduje, da «e cele strani lesa posuše.Smert-nik v lesu kljuje, in praznovera misli, da smert napoveda. Kr e s nic e se o kresu po noči svetijo. Lazice in bolhe nečednim ljudem veliko nadlogo delajo; pozemeljske bolhe so pa tudi za verte huda vjima. §. 4. P o l krilci na pol skačejo, napol letijo, in so večidel škodljiv merčes, kakor molji, ki zernje in sukno snedd; mramor alipodjed, ki sadike v gredah podjeda,grilj i, ki so konjiki in pešci; smradljive stenice, in pa kobilic e, kterih vlaki sonce zatem-nijo, in kamor se vsedejo, vse objedd. V jutro-vih deželah se ubogi kobilic živijo, ktere so veliko vekse od naših. §. 5. Metulji so mnogotere barve in velikosti, imajo po 6 nozic, in njih je čudna lepota, k ter a pa le kratko ostane. Metulj iz mešička izleti, ter je podoba našega vstajenja od merfvih; njega mati je gosenica. Gost-niče drevje objedd, ako se spomlad neukon-čajo; sv ilop rej k e pa tudi lep dnar ver-žejo, kdor jih ve prav rediti. Sviloprejke ©tope« Šefe6. f. b. II. Jtl. fiot>. btfdj. 13 ehe sie ans dem Neste auskriechen; die Seidenraupen hingegen gewähren demjenigen großen Nutzen,'der sie zu pflegen versteht. Die Seidenraupen nähren sich von dem grünen Laube der Maulbeerbäume; sie verspinnen sich, und machen aus ihrem zähen Safte ein Gewebe, das man Cocon nennt, der oft einen Faden von 500 Ellen enthält. Wenn die gewesene Seidenraupe den Cocon durchbricht, kommt ein schöner Schmetterling zum Vorschein. Das Weibchen legt oft über 500 Eier, woraus seiner Zeit wieder junge Larven durch die Wärme ausgebrütet werden. §. 6. Die Bienen haben große Augen und netzartige Flügelchen, womit sie auf die Bäume und Blumen fliegen, um acs Blüten Honig zu sammeln. Jeder Bienenstock hat eine Königin, etwa 860 Dronen und 10.000 bis 16 000 Arbeitsbienen. Die Hummeln sind größer als die Bienen, sie machen ihre Nester unter dem Rasen. Die Wespen verfertigen sich die künstlichsten Wohnungen und sind sehr reizbar; die Hornisse verzehren viele Weinbeeren und süßes Obst, und neun derselben , sagt man, stechen für eine Schlange. Die Gallwespe legt il.re Eier in die Blätter der Eiche, und erzeugt die runden Galläpfel, woraus man Tinte bereitet. §. 7. Die Fliege hat zwei Flügel und einen Rüssel, womit sie sauget. Die Stechfliege, besonders die braune Pferdfliege, quälet dasarme Vieh; auch die Gelsen stechen empfindlich, die Mücken deuten uns durch ihre Belästigung den Regen an. murbino zelenje jedd, se zapredejo in i« vlacnega soka po 500 pračev svilne niti ena napride. Se svila iz mešička(kokona) odmota, se metulj iz njega prikaze, kteri pri 500 jajčic naleze, iz kojih se spet červi izplodijo. 1) §.6. Bčele ali čbele imajo velike oči in pa kožnate habice, s kojimi po rožah in drevju marljivo letajo sterdi nabirat. Vsak panj (ul) ima svojo m a tico, po 800 trot o v in pa 10-16 tisuč (tavžent) delavk. Cm e Ij i (čmerlji) so veksi od bčelic in radi pod zem Ijoj gnjezdijo. Ose čudno umeten osinjak napravijo in so hude jeze; sersenov devet za eno kačo pik ne, in sladkega grozdja pa sadja veliko izpije. Šiskarce svoje jajčica v dobovo (hrastovo) perje zasade, iz kojih okrogle šiske prirastejo, iz kterih se tinta kuha. 2) §. 7. Mu h e imajo dve perutnici, pa rivec9 da pijejo. Vbadi živino hudo nadlezijo, posebno pa rjave konjske muhe. Komarji hudo pikajo, i musice nam nadlego delajo» pa tudi dež naznanjajo. 5) 1) Kdo je metulju podoben? Kaj nam pa pisan metulj naznanja ? 2) Kaj nas bčelice učijo? Kdo pa je osi enak? Zakaj ni varno seršene dražiti? 3) Čemu se pa mube in tak mereee na svetu? §. 8. Die Spinne webt ein ungemein feines Netz, worin ¡sie Fliegen fängt; sie zeiget auch die Veränderung des Wetters an. Der Skorpion hat einen giftigen, langen Schweif, womit er empfindlich sticht. Man bereitet aus Skorpionen ein heilsames Ol gegen giftige Bisse. Es heißt, dass sich der Skorpion mit seinem eigenen Gifte und Stiche umbringt. Die emsigen Ameisen tragen große Haufen zusammen, wozu sie ebene, glatte Wege anlegen; sie sind das Bild einer braven Gemeinde. Die rothbraunen Ameisen stechen sehr empfindlich; die kleinen Ameisen beschädigen gern die Obstbäume, wenn man sie nicht zeitlich vertreibt. Der Ameisenlöwe vertilget viele Ameisen. §. 9. Durch ein Vergrößerungsglas sieht man in einem Tropfen Wasser oder Essig eine unzählbare Menge Insekten wimmeln; so auch im Käse. Wenn man in eine Pfütze oder Mistjauche tritt, so zertritt man eine große Menge Thierchen, die mit freiem Auge nicht gesehen werden können. Gott erhält sie alle, theils zum Nutzen des Menschen, theils um ihn zu beschäftigen, damit er sich nicht der Trägheit überlässt. Wunderbar und weise hat Gott alles erschaffen! Er vergisst auch des kleinsten Würmchens nicht, das zu onsern Füßen kriecht; er kennt auch das kleinste Thierchen, welches auf der Erde lebt. §. 8. Pajki (pavki) silo tanke mreže predejo, v koje muhe lové ; pa tudi spremembo vremena kažejo. S k r a k ek ali »korpion ¡s repom strupno pikne, pa tudi zdravo olje dá za strupno piknino. Pravijo da samsebe vgrize in zamori, kakor zavidni človek. Skerlme mr a v ije imajo velike mravljinjake, si gladke ceste naredé in so podoba pridne srenje.. G o-rečice (rosice) hudo opikajo, in mravljinci drevje zlo oškodujejo, ako jim v okom ne prideš. Mr a v oje d jih veliko pojé. 1) §. 9. Kdor očale, ktere vse povečajot ima, vidi v kapljici vodet posebno pa v kisu brez števila veliko žižcov mergoleti, tako tudi po siru laziti. Kdor v lužo ali gnojnico stopi, celo množico živalic pomandra, kojih a prostim očesom ne vidi. Vse Bog živi, nekoliko človeku v prid, pa tudi v podbudo, da se jih brani in se ne uleni. Prečudno, pa tudi modro je Bog vse stvaril, in červiča ne pozabi, ki se nam pod nogami giblje ; za vsako bibo vé, ktera po zemlji leze. 1) Kdo je naučil pajka presti ? Koga pajk v svojo mrež» vlovi? Koga pa zapeljivi svet? — Česa nas gomez-nive mraivlje opominaiy'o ? Kteri žižci nam vreme napovedajo ? — Kako pa mušice in pajki za vreme vedo ? 20. ©ic SBütmer. §. 1. Die Würmer haben gleich den Insekten anstatt des Blates einen weißen, kalten, zähen Saft, meistentheils Fühlfkden auf dem Kopfe, und bei einigen bemerkt man auch Augen. Sie haben weder Füße noch Knochen, auch keine Haare; ihr Körper ist weich und geringelt, womit sie sich krümmend fortbewegen. Es gibt viele große Würmer, noch mehr aber so kleine, dass man sie mit freiem Auge gar nicht sehen kann. Manche Würmer leben im Wasser, noch mehrere in der Erde, in anderen Thieren, und auch in den Eingeweiden und Gedärmen der Menschen, wie der Eingeweide- oder Spulwurm. Sie leben von Gewächsen, vom Obste und Staube; die meisten aber lieben das Fleisch todter Körper. §. 2. Die Würmer haben ein zähes Leben, und wenn einem irgend ein Theil des Körpers abgerissen wird, erwächst ihm bald ein neuer Theil; viele derselben können ungemein lange ohne alle Nahrung leben. Die Zahl der Würmer ist uns noch unbekannt. Die bekanntesten sind die Schnecken, welche ihre Gehäuse am Rücken tragen; manche davon geben uns eine gute Fastenspeise. Die schwarzgefleckte Schnecke dient statt der Wagenschmiere. Die Spulwürmer sind für die Kinder eine gefährliche Krankheit. Der Bandwurm wird oft 60 Ellen lang, und kann den Menschen tödten. Die Regenwürmer kriechen beim Regenwetter aus der Erde. 20. C e r v i. g. i. Čer v i imajo kakor zizci bel, mer zel, vlačen sok mesto kervi, tipavne nitke na glavi, na kojifi se. oči najdejo. Nimajo nog, ne kosti, ne dlak; njih truplo je mehko in žlezasto, s katerim se zgiblejo in lazijo. So veliki červi, pa večidel je tako drobnih, da se s prostimi očmi ne dajo videti. Mnogo červov v vodi živi, se več pa v zemlji, drugi v truplu žival, tudi v drobovini in v črevih človeka, kakor gliste. Redijo se rastlin, sadja, praha; naj rajši pa mesa, kojega se po smerti o svoje. §. 2. Červi imajo čerstvo živlenje, in če jim kdo en del života odterga, hitro jim drugi izraste. Veliko jih čudno dolgo brez vse piče živi. Njih čislo (število) je nam neznano. Naj bolj znani so nam polzi, ki luščino na herbtu nosijo in nam dobro postno jed dado. Pegasti, čer ni polži se rabijo za kolomast. Gliste posebno otroke hudo vijejo, in so nevarna bolezen. Plosčnata glista po 60 pračev dolga izraste, in lehko človeka umori. Dežni čer v v dežju iz zemlje prilize. §. 3. In jedem Wassertropfen, so auch auf jedem Stückchen verschimmelter Brotrinde wimmelt eine unzählige Schar so kleiner Würmchen, dass man sie ohne ein Vergrößerungslas nicht sehen kann. Nur Gott sieht dieselben und sorget für sie. — Es gibt auch Pflanzen, die einiges mit den Thieren gemein haben, z.B. die Polipea im Meere, davon jeder Theii vom andern getrennt für sich leben kann. Auch den Badschwamm, den man zum Reinigen braucht, erzeugen die Meerwürmer. 21. 9tücfMicf auf i>a§ Styierreftft. §. 1. Die Welt gleicht einer Haushaltung, in weicher sich zahllose nothwendige und nützliche Geschöpfe befinden, und Gott ist der höchst weise und gütige Erhalter derselben. Ein Geschöpf dienet dem andern zur Nahrung oder zum VergnitegÄ:; kein Ding ist ohne irgend einen Nutzen, umöpl'e Geschöpfe sind zur Ehre Gottes, und dem Menschen zum Vortheile da, so lange wir solche mit Vernunft und Mäßigkeit gebrauchen. Die Hausthiere leisten uns i Aushilfe in unseren Geschäften, und geben uns Häute und Wolle zu unserer Bekleidung, Milch (Schmalz, Käse) und Fleisch zu unserer Nahrung; die Knochen, die Horner und die Gedärme wissen die Handwerker gut zu verwenden; auch die Abfälle derselben sind zur Diins'ung der Felder unumgänglich nothwendig. §. 2. Eben so nützliche und nothwendige Geschöpfe sind die Vögel. Die Raubvögel ver- §. 3. Vsaka kapljica vode, vsaka «korjica plesnovega kruha vsa gomezni tako drobnih živalic, da jih z golimi očmi ne vidimo', le Bog jih vidi in oskerbi. — So tudi rastline, ko jih je pol živali, kakor morski p o lipi, kterih vsak del odtergan lehko žici. Tudi morsko g o i o, ktero za pobrisati rabimo„ zaredijo morski červi. 21. Ozir na živalstvo. §. i. Svet je velikemu pohištvu podoben» v kojem je vse živo potrebnih in koristnih stvari, in dobri Bog je njega neskončno moder in dober gospodar. Ena stvar je drugi potrebna v živež ali v veselje; brez koristi ni reči, in vse služijo Bogu v hvalo, človeku pa v hasen, dokler jih modro zavziva. Živina nam pomaga delati, nam da svojo kozo in dlako za odejo, mleko, maslo, sir in meso v zivez; kosti, rogovje in čreva sesajoče živine so rokodelom koristne, tudi gnoj je za polje potreben. % 2. Ptice so nam ravno tako koristne in potrebne stvari. Zgrabljivi ptiči pojedo zehren die Äser, die sonst die Luft verpesten Vörden; die Raben setzen auf den Feldern deu Mäusen nach, damit sie den Pflanzen nicht schaden; die Sperlinge und andere Vogel reinigen die Bäume von Raupen und anderem schädlichen Ungeziefer, damit dieses uns die Früchte nicht verderbe. Die Vögel geben uns Federn zu weichen Betten, aber auch köstliches Fleisch. Die Singvögel ergetzen uns mit ihrem Gesänge. Es wäre grausame Bosheit, wenn man die Vögel quälen, und ohne Noth tödten würde! §. 3. Von den Fischen leben unzählige Familien, indem sie solche theils selbst genießen, theils frisch, gedörrt oder auch eingesalzen verkaufen; man kann daraus sogar Mehl, und aus diesem gutes, weißes Brot bereiten. Auch die Schlangen sind nicht ohne Nutzen; sie verzehren die hie und da liegenden giftigen Dinge, geben oft heilsame Arzneien, und dienen selbst andern Thieren zur Nahrung. — Die Bienen sammeln den Honig, welcher zu Arzneien und zum Meth verwendet wird, Wachs zu Kerzen für Beleuchtung; die Ameisen tragen den wohlriechenden Weihrauch zusammen. Die Insekten fliegen auf Blüten und Bäumen ■umher, vermehren die Fruchtbarkeit d<:r Obstbäume und anderer Pflanzen, indem sie den befruchtenden Staub auf andere Blüten übertragen, so wie die Vögel verschiedene Samen auf solche Orte ausstreuen, wohin kein Mensch kommt. §. 4. Wozu sind denn die Motten? — Sollten diese sonst keinen Nutzen gewähren, so sind sie doch in Bezug auf die Getraidewucherer mer kovino, da nam sape ne okuži, vrane pobirajo miši po polju, da nam žita in sadik ne podjedó; vrabeljni in drugi letavci obirajo drevje, da nam gosenice in škodljivi červi sadja ne ukončajo; nam dajo perje za mehko postelj, pa tudi dobro meso, in pa toliko veselja pevci i pevke. Pac bi bilo hudobno, jih terpinčiti in brez potrebe moriti! §. 3. Ribe cele rodove živijo, ter jih jedó in prodajajo suhe kakor tudi nasoljene; celé moko iz rib met jejo in pogače pečejo,— Tudi kače nišo brez hasna, nam strupne reči pobirajo, dajo vračtva ali zdravila in so spet drugim živalim v živež. — Bčele dajo sladki med v zdravilo in za medico, vosek za sveče najsvetejšemu opravilu; mravlje na- v našajo žlahno'kadilo. Zižci po cvetju letajo, in množijo rodovitost drevja in rastlin, kajti rastlinski prah seje jo , kakor ptičica zer-nice v take kraje zanese, kamor človek priti ne more. v §. 4. Cemu so pa molji ? Ako bi za drugo ne bili, so za žitne dragoletnike. — Pa nützlich. Und wozu ist die ungeheuere Menge der Fliegen, Fledermäuse, Käfer und Würmer? Dieselben sind den Vögeln in der Luft nnd den Fischen im Wasser eine nothwendige Nahrung; die Würmer durchbohren und durchwühlen die Erde, wodurch sie lockerer und fruchtbarer wird. Manche Thiere verzehren die uns schädlichen Dinge, andere ziehen aus der Luft und aus der Erde die giftigen Dünste an sich, und erhalten uns dadurch die liebe Gesundheit. Wenn wir auch von irgend einem Geschöpfe den Nutzen noch nicht erkennen, so können wir doch mit Gewissheit schließen, dass es zu irgend einem Zwecke da ist, indem es in Gottes weiser Schöpfung nichts ohne Nutzen gibt, sondern alles zur Erhaltung des Weltalls dienlich und nothwendig ist. §. 5. Alle lebenden Geschöpfe verkündigen uns aber auch die Allmacht und unendliche Weisheit Gottes, seine väterliche Sorgfalt und heilige Vorsehung. Alles, was da lebt, ermuntert uns, Gott zu loben, und vereiniget sich mit uns, den Herrn so vieler Wunder zu preisen. Schön spricht der fromme Job: „Frage das Vieh, es wird dich lehren , nnd die Vögel des Himmels werden dir's sagen. Rede die Erde an, sie wird dich lehren, und die Fische des Meeres werden dir verkündigen. Wer soll es nicht wissen, dass alles dieses der Herr gemacht hat." 22. $te ®eroäd)fe. §. l.Die Gewächse oder Pfl a n z e n ziehen durch die Wurzeln ihre Nahrung aus der Erde, čemu je toliko muh, mračnikov (nadeperjev), kukcov in červovt Mergolinci, muhe in červi so pticam pod nebom in ribam po vodah potreben živež, g lističe vertajo in rahljajo zemljo. Druge živali povžhajo nam škodljive reči, druge vlečejo strup iz zraka in zemlje na se, in nam ljubo zdravje ohranijo; in če ravno kake stvari hasna se ne spoznamo, ter ne vemo pokaj je, lehko sklenemo, da ima svoj dober namen, ker v modrem stvar-jenju Božjem ni nič zastonj, marveč vse je koristno in za ohranenje vseh. §. S. Vse žive stvari nam pa oznanujejo Boga vsegamogočnrga, neskončno modrega in dobrotljivega, in njegovo očetovo skerb, sveto previdnost Božjo. Vse kar živi, nas opominja Boga hvaliti, in nam pomaga častili Gospoda toliko čudov Božjih. Lepo govori pobožni Job: „ Vprašaj živino, in te bo učila, in ptice pod nebom ti bodo povedale. Nagovori zemljo in te bo učila, in ribe v morju ti bodo naznanile. Kdo ne ve, da je vse to Gospodova roka storila?u 22. Spoznava rastlin. §. 1. Rastline ali sadike (sadeii) vlečejo po koreninah svoj živež iz zemlje, mittels des Halmes tmd des Laubes aus der Luft an sich; die Wasserpflanzen aber auch aus dem Wasser. Sie wachsen von innen, aber empfinden nicht, und können sich nicht irei bewegt n. Auch die Pflanzen haben ein Leben, jedoch nicht ein gleiches mit den Thieren. Die Haupttheile einer Pflanze sind: die Wurzeln, der Stamm oder der Halm, das Laub, die Blüte, die Fracht und der Same. §, 2. Die Wurzel ist der untere Theil einer Pflanze, welcher in die Erde dringt und sich in derselben befestiget, damit die Pflanze aufrecht und gegen die Macht des Windes erhalten werde. Die Pfalwurzel hat viele Saugewurzeln; diese sind düDne Fäden (Röhrchen), vermittelst welcher sie nährenden Saft aus der Erde einsaugt, der aus Wasser-, Erd-, Salz- und Ö!-Theilen besteht. Der Stamm (Halm) entspringt aus der Wurzel, und zieht aus derselben den Nahrungssaft an sich, der sich von da in die Äste und Blätter vertheilet. Die Blätter sind sehr wichtige Theile der Pflanze; durch sie dünsten die überflüssigen Theile des Saftes aus, sie saugen auch neue Nahrungstheile aus der Luit, dem Regen und dem Thaue ein; daher wird auch der Baum im Wachsen gehindert, wenn man ihm an seinen obersten Ästen das Laub nimmt. 3. Die Blüten sind der schönste Theil einer Pflanze, sie geben ihr ein herrliches, fröhliches Ansehen; aus denselben reift seiner Zeit die Frucht. Die Blüten sind von der mannigfaltigsten Farbe und Gestalt, riechen gut oder übel, was uns Vergnügen oder Ekel verur. po steblu in perju pa iz zraka; povodne rastlike pa tudi iz vode. Od znotraj rastejo, pa ne občutijo in svojevoljno ne gibljejo se. Tudi rastlike imajo svoje zivlenje: pa drugačno ko živali i). Poglavitni deli rastlin so korenine, deblo ali steblo, bilika, lis/je, cvet, seme in sad. §. 2. Ko r eni na je spodni del rastlike, kteri v zemljo rije in se zemlje prime, da se rastlina na kvisko derži, in jo veter lehko ne podere. Korenina ima živnice, tenke nitke in cevke, po kojih živili sok iz zemlje vleče, kteri iz vodenih, perstenih, solnatih in oljnatih (mastnih) delov obstoji. Deblo (steblo ali bilka) iz korenin vstaja, živni sok iz njih vleče, kteri se po vejah in perju razdeli. Perje je krasno krilo raslik;po njem izhlapijo rastline preobilni sok, in navlečejo nove potrebne soke iz zraka, dežja in rose. Se perje obere, tudi rast drevja oslabi. §. 3. Cvetje, naj lepši del sadik, daj a rastlinam zalo, veselo podobo in ob svoji dobi sad dozori. Cvet je mnogotere barve in podobe, duha in smrada, nam dela veselje aH gnus. S a dje je ravna tako razno, mes-natof ali socnato, terdno in mehko, v lupinah 1) Kdo ve povedati, kako se razloči živlenje rastlin «d živlenja živine? — sacht. Eben so verschieden sind auch die Früchte, fleischig, saftig, hart oder weich, mit oder ohne Schalen, nützlich oder schädlich. Der in die Erde ausgestreute Same keimet bald und wächst empor, wenn er hinlängliche Nahrung, Wärme und Licht findet. §. 4. Der Schöpfer gab den Pflanzen eine erstaunliche Kraft sich zu vermehren. Eine einzige Pflanze erzeugt über tausend Samenkörner; an einer Tabakpflanze werden in einem Jahre bei 40.000 Körner reif. Da die Eiche ein Alter von 500 Jahren erreicht, so bekämen wir4 wenn sie auch nur 50mal zu 500 Eicheln «erzeugen würde, von einem Baume 25.000 Eicheln, wovon jede einen jungen Eichbaum hervorbringen kann, welche wieder Eicheln tragen. So bekämen wir schon in der zweiten Abstammung von einer einzigen Eiche einen ganzen Wald von mehr als 625 Millionen Bäumen. Noch schneller pflanzen sich andere Gewächse mittels Wurzeln, Knollen, Augen und Setzlingen fort. Obgleich man viele Tausende von Samenkörnern verzehrt, viele derselben verdorren, und bei ungünstiger Witterung in der Erde zu Grunde gehen, so bleiben doch noch hinlänglich davon am Leben. §. 5. Würden alle reifen Samenkörner in die Erde fallen, so wäre keines im Stande zu keimen und zu wachsen. Darum gab der höchstweise Schöpfer einigen Körnern die verborgene Kraft, sich in die Ferne zu verstreuen. Viele Kernlein verträgt der Wind, andere Samen haben Federchen, und spielende Kinder blasen sie auseinander; wieder andere sind beflügelt, (luščinah) in brez luž čin, koristno, pa tudi lehko škodljivo. P ride seme v zemljo, se hitro ucimi, in nova rastlika priraste, ako dovolj živeža, toplote in svetlobe dobi. v S. 4. Čudno moč se množiti je Stvarnik rastlinam, dal. Več ko po tisuč semenskih zern ena sama rastlika prinese; na eni rastliki tobaka v enem letu po 40,000 zern dozori. Dob po 500 let starosti učaka, in če bi le SOkrat po 500 želodov obrodil, bi od enega doba 25.000 želodov imeli, iz kterih vsakega lehko mlad doh priraste in še več želoda zaredi. Tako bi v drugem rodu že od enega doba lehko celo dobravo nad 625 milionov dobov imeli. Se berznej se množi veliko drugih želiš, po korenih, čebulicah, po okdh in sadežih. Naj se ravno veliko tisuč semenskih zern povžije, veliko v zemlji pozadušiin jih slabo vreme pokvari, jih vender še dovolj ostane. §. 5. Ako bi vsako zrelo zerno v zemljo padlo, bi nobeno ne cimilo in se uzeleniti ne moglo. Bo je vse to previdel An dal nekte-remu zernu skrivno moč, da se daleko razleti. Male zernca veter raznese, druge imajo mo-ličko perje, in otroci ga razpihajo, zopet ©rojjež gefeb. f. b. II. iti. flot'. Mf$. 14 wie der Same des Nadelholzes. Im Sturmwinde besäet die Natar die Höhen und Tiefen unserer Erde mit den verschiedensten Gewächsen. Der Staub dünget und der Regen befeuchtet sie, auf dass sie emporwachsen können, sobald sie die Sonne bescheint und erwärmet. Auch die Vögel vertragen einige Samenkörner, andere schwimmen auf Flüssen und Seen in fremde. Gegenden. Für alles dieses sorgt der allweise Schöpfer, und alle Geschöpfe, Blitz und Donner, die Winde und Wellen dienen ihm zur Erhaltung der Welt. §. 6. Die Gewächse haben auch ihre Krankheiten und Feinde : Die Würmer benagen die Wurzeln und den Stamm; die Iasekten fressen das Laub ab, oder setzen in dasselbe ihre Brut an. Die Bäum« bekommen wilde Auswüchse, Knoten, Brand; die Blätter Flecken oder schrumpfen zusammen; die Pflanze verblasset nach und nach, und endlich verdorret sie. Doch kann man diesen Übeln vorbauen, und selbst manche Krankheiten bringen uns einen Nutzen, wie z. B; der Baumschwamm, das Pech, die Knoppern u. s. w. 7. Die Pflanzen erreichen auch ein verschiedenes Alter. Einige werden im Herbste angebaut, grünen im Frühlinge, blühen im Sommer, reifen im zweiten Herbste, und verdorren dann wieder, wie das Wintergetraide. Die Bänme wachsen längere Zeit, blühen und' tragen Früchte, wie die Eiche. Es gibt ausländische Bäume, die gegen 2000 Jahre alt werden, wie die vornehmen Cedern auf dem Berge Libanon. Jeder Baum, jede Pflanze drugo ima svoje habice, p. seme černega lesa. V pisu in v hudem vetru obseva priroda našo zemljo po višavah in globnjakih z mnogo-verstnimi rastlinkami. Prah jim pognoji, in dež jih lepo pomoči, da lehko rastejo, kadar toplo sonce posije. Nekoliko semena ptice zanesč, drugo po rekah in po morju v p tu je kraje priplava. Za sve to neskončno modri Stvarnik skerbi, in vse stvari, blisk in grom, vetrovi in valovi njemu služijo svet ohraniti, §. 6. Rastlineimfijo svoje bolezni: červi podjedo korenine, oglodajo deblo, gosenice objedd perje, v koje mergolinci svojo zalogo (jajca) zaplodijo. Drevje dobi divje izrastelke, gerče, prisad; listje dobi pege, ali se zvije: sadika začne bledeli in se posuši. Pa tem boleznim se da v okorn priti, in veliko jih nam nov hasek prinese, p. goba, smola> šiske, i. t. d. §. 7. Tudi rastlike učakajo razno starost. So koje se v jeseni vsejejo ali vsade, se spomlad ozelenijo, cveto poleti, dozorijo drugo jesen, in se posuše, kakor zimina-Drevje dalje raste, cvete in rodi, kakor dob> (hrast). So v ptujih krajih drevesa tudi po> 2000 let stare, p. zla krti cedri na gori Libanon wird durch das Alter wieder zerstört. Die Gefäße werden hart und steif, die Säfte fangen an zu stocken, der Stamm und die Wurzeln vermodern, verfaulen, und geben der Erde wieder Kraft, andere Gewächse zu nähren. §. 8. Die Zahl der Gewächse ist sehr groß; man kennt über 100.000 Arten derselben. Wunderbar sind die Pflanzen nach ihrer Verschiedenheit der Farbe, des Wachsthums, der Gestalt und .anderer Beschaffenheiten; wer soll nicht staunen, wenn er betrachtet, wie schnell sie sich alljährlich vermehren, und die Erde so lieblich bekleiden, dass sich das Auge daran nicht satt sehen kann! Auf hohen Alpen, wie in den Thälern, auf steilen Felsen, wo nur eine Handvoll fruchtbarer Erde zu finden ist, grünen Gras und Bäume; sogar auf dem Dache findet das Kernlein seinen Platz, um zu keimen und zu wachsen. Die Pflanzen werden einge-theilt in Bäume, mit Einem Stamme, in Stauden (Gesträuche), deren niedriger Stamm sich sogleich ober der Wurzel in mehrere Zweige und Aste theilet, in Kräuter, deren Stängel oder Halm weich und schwach ist. Unter die Pflanzen zählt man auch die Schwämme und Moose. §. 9. Wenn wir um uns her blicken, so sehen wir Gewächse ohne Zahl, unter welchen die einheimischen Pflanzen für uns die nützlichsten sind; und jeder Halm, jedes Blatt, jede Blüte, jeder Kern, ja jedes Gräschen lehret uns, wie mächtig, weise und gütig Gott sein müße, der sie erschuf. Vsako drevo in vsaka sadika pa v starosti zopet razpade; žilice usahnejo, sok po njih ne teče, se jame terditi, deblo in korenine trohne, zgnjijejo, in dajo zopet drugim rastlinam živež. §. 8. Število rastlin je veliko; nad 100.000 razpolov se jih že razloči in pozna. Čudna je njih raznost boje (barve), rasti, podobe in drugih lastnčsti; in kdo bi se ne čudilr kako hitro se vsako leto množijo in zemljo krijejo, tako zeleno in lepo pisano, da se oko lepote napiti ne more! Po visokih planinah in dolinah, po stermern pečevju, kderkoli je peščica prazne zemlje, se trava in drevje vzeleni; celo na strehi najde zernce svoje mesto, in rastlika živlenje. Razdelimo jih v drevje, ktero iz korenine eno deblo —* v ger-movje, ktero več debel poganja; v zelisa, ako so stebla mehke in šibke. Med rastline se štejejo tudi gobe in mah. §. 9. Le malo se ozrimo po svetu, pomislimo iz brez broja rastlin le naj koristi ne j še nam domače sadike, in vsaka bilka, vsako peresce, vsak cvet in vsako zerno, dr& vsaka travica hoče nam kazati, kako mogočen, moder in veličastitljiv je Bog, ki jih je stvaril. 23. $ie Saume. §. 1. Unter allen Gewächsen sind die Bäume die höchsten und stärksten; sie haben Wurzeln, Stamm und Äste, einen oder auch ¿mehrere Gipfel, Zweige, Laub oder Blätter und Knospen, welche blühen und Früchte bringen. Äußerlich ist der Baum mit einer Jiinde bedeckt, zwischen der Rinde und dem 'harten Holze ist der Splint, dann das Weiß-liolz, Herzholz und in der Mitte das Mark. Öartes Holz liefern die Eiche, die Lärche, ©wöatie«. §. 1. Die Kräuter theilt man ein in Garten-, Feld-, Wiesen-, Arznei und Giftkräuter. Einige dienen uns zur Nahrung, andere zur Herstellung unserer Gesundheit, andere aber schaden uns, wenn wir ihre Wirkung nicht kennen, und sie nicht mit der erforderlichen Vorsicht gebrauchen. §. 2. In unsern Gärten und Krautbeeten wächst der Kopfkohl, der sowohl als Süßais auch als Sauerkraut verbraucht wird. Der Blumenkohl oder Karviol macht weißgelbe Blumen (Rosen), welche eine vortreffliche Grünspeise geben. Der Spargel, Salat, Spinat, die Bohnen, die weißen, gelben und Runkelrüben, sowie auch die Erdäpfel oder Kartoffeln, welche in Gärten und auf paprika, ktera rudeče. bučke ima. Riz raste po močirjih, in tečno laško pšeno da. Pavola ima zernje v volnato lopino zavito, iz koje se pavola nabira. Sladkorjev terst ima sladek sverž (steržen), iz kterega se sladkor kuha. §. 6. Po naših vertih zelenec grede gradi, in ima močen, neprijeten duh. Zelenikov • les, romen in terd za godčevsko orodje, raste v gorkih krajih. Is o p (sipanat) zeleno raste in čedno diši. 25. Zelenjad, žito in trava. §. 1. Zeliša delimo v vertne, poljske, travniške, zdravilske in pa v stropne zeli, ki nam slnžijo v živež, ali pa v zdravilo, pa tudi v škodo, ako jih prav ne poznamo, in modro ne rabimo. §. 2. Po naših vertih in kapušnikih raste glavati kapus, kterega glave v sladko in kislo zelje porežemo. Planinski kapus (Karviol) naredi rumeno cvetje, ktero žlahno zelenjavo da. Biluš (špargel), salato, škerpec ali spin a če, kakor peso, rone, repo in korenje vsakdo lehko pozna,, in tudi ko run (podzemljice, laški bob, podzemelske jabelka), * Feldern wachsen, sind tins allen gut bekannt. Die Zwiebel und der Knoblauch haben einen scharfen Geruch, und einen scharfen Geschmack, so wie der R e 11 i ch und der Kren. Die Petersilie wird, wie das Gewürz, des Wohlgeruches wegen in die Speisen gegeben. §. 3. Die Kürbisse wachsen auf den Äckern, die Melonen und G u r k e n in Gärten. Hülsenfrüchte nennt man die Bohnen, die Fisolen, die Erbsen, die Zisern und Linsen. Die rothen, süßen Erdbee ren wachsen auf sonnigen Hügeln, die Pröbstlinge in Gartenbeeten. Im Wasser wächst das Schilf oder das Reisig, den Fassbindern zum Gebrauche, der Kalmus den Pferden als Arzenei. §. 4. Auf den Äckern wachsen, blühen und reifen verschiedene Arten von Winter- und Sommer-Getraide, als der Weizen, der Roggen, die Gerste in Ähren, der Hafer in Halmen, dann die Hirse in Rispen und der Fenchel in Kolben. Der Mais (Kukuruz) wächst und reift in Kolben. Der Buchweizen (Heiden) hat scharfeckige Kerne, die Meerhirse gibt Reiser zu Besen. Vom Getraide leben die Menschen, das Vieh wird damit gemästet, und auch die Vogel ernähren sich davon. §. 5. Auf den Wiesen und Weiden wächst das Gras, welches grün oder getrocknet (Heu oder Grummet) dem Viehe zum Futter dient. Die Heublumen werden auch gebrüht zu Umschlägen als Heilmittel angewendet. Das süße Futter wird iür das Hornvieh, und das saure für die Pferde verwendet. Ein edles Futter, vorzüglich für Pferde, gibt sowohl ki po vertih in po njivah rastejo. Čebul, luk in česen imajo močen duh in ojster okus, kakor redkva in hren. Peteršilj se za dišavo v kuho deva. §.3. Buče ali tikve rastejo po njivah, d in je in murke ali kumare pa po gredah. V stročju nam zori bob, fižol (bažula), grah, cizara in leča. Sladke, rudeče jagode rastejo po sončnem bregovju, truskelice po vertnih gredah. — Po vodi raste rogoza in terstovje sodarjem v rabo, kolmež pa konjem v zdravilo. §. 4. Na polju zeleni, cvete in zori ster-neno zernje, ozimina injarina, pšenica, rež (erž), ječmen, pa tudi oves, ki v klasovju svoje zernje za meljo ima; v latovju pa proso (žito) in ber za kašo. Koruza (turšica) v strokih zori, hajda pa ojstro vo-glato zernje ima, sirk da sirkovino za metle. Zernja se ljudje žive, pitana živina redi, pa tudi ptice ga rade zobljejo. §. 5. Po senožetih in ledinah (tratah, livadah) zelena trava raste in živini ker me da, seno, otavo in otavič. Seneni drob se tudi pari za zdravilne obloge. Sladka kerma se govedini, kisla po konjem polaga. Zlahno pičo d£r rothe heimische, als auch der Luz er-ner-Klee. Die Schafgarbe dienet jungen Truthühnern, und die Brennesseln dem Borßtenviehe zum nahrhaften Futter; es gibt kein Gräschen, welches nicht zu irgend einem Nutzen wäre. §. 6. Als Handelspflanzen werden Hanf und L ein gebaut, welche den Flachs für Leinwand und Bast (Werg) zu Tauen und Stricken liefern. Der Mohnsame gibt gutes Öl, so wie der Reps und die Sonnenblume. Die Tabak pflanze für Rauch- und Schnupftabak wird in Kroazien und Ungarn gebaut. Die Hopfenblüte wird zumBiere verwendet. §. 7. Die schönste Zierde, die höchste Pracht der Gärten, Felder und Wiesen sind die mannigfaltigen Bltimen, die uns mit ihrem Gerüche erquicken, oder durch die wunderbare Schönheit der Blüte erfreuen. Wohlriechende Blumen sind die bunten Nelken, die blauen Veilchen (ein Sinnbild der stillen Bescheidenheit) u. s. w. Die weißen Lilien sind ein Bild der jungfräulichen Keuschheit; die rothen Tulpen und die bunten Georginen blühen zwar ungemein schön, sind jedoch geruchlos. — Auf sonnigen Hügeln blühen die gelben Schlüsselblumen oder Schmalzblümchen, welche uns den Frühling ankünden; auf den Fluren wachsen die freundlichen G äns e-b 1 ü m ch e n, an Bachufern und in nassen Gräben das Vergissmeinnicht; in Gebüschen die weißen, lieblich riechenden Pfingstnelken; alle Wiesen sind mit herrlichen Blumen bedeckt. §. 8. Arzneipflanzen sind in unsern daja detelja, domača kakor nemška. Sko-rocel daja purčetom, kropi ve (koprive) svinjam tečno pičo; ni je trave brez haska. §. 6. Na prodajo se seje konoplja in lan, ki nam dasta prediva za pert, pa tndi like za verve in biče. Makovo zernje da dobro olje, kakor tndi ogeršica in sončnica. Tobak za smodke in za dnhan šnju-pavec) po Ogerskem raste. Hmelj ev o cvetje (hmeljino) rabijo za pivo kuhati. §. 7. Kinč in krasota vertov, polja iri ledin so mnogoverstne cvetlice, koja nas s svojim žlahnim duhom, ali pa s prečudno lepim cvetom vesele. Dišeče cvetlice so pisani klinčki, sive violice, podoba pohlevne ponižnosti i t. d. Bele lilije (limbarji) so izgled diviške čistosti; rudeče tulipe, prižane geor-ginke krasno cvetejo, pa ne diše. — Po sončnih brežinah nam romene trobentice, bele šmarni ce in mali turčki z rndečimi čalmani, mlado leto oznanjajo, po livadah prijazne ledinčice in marjetice, za potokom sinje p o t o č n i c e cveto, po germovju bele binkoštnice lepo diše, in vsi travniki so prepižani zalih cvetlic. 1) §..8. Zdravilne zeliša so v naših 1) Kdo ve, kako se trava seje? Kako zelje? — repa? Ktere sadike se množijo po korenju? — po okah (ošesih)? i t, d. Gegenden: der Kümmel, der Anis, der Koriander, der Senf und der Majoran, wovon der Same gebraucht wird. Der grüne Rosmarin, der Quendel, der Thimian, das Kerbelkraut und der Lavendel haben einen starken Geruch; der Salbei, die Kamille und der Dill geben heilsamen Thee für Bauchbeschwerden. Die Eibisch blätter und auch die Wurzeln geben guten Thee für Husten und in Brustkränkheiten. Die Engel-Wurzel und die Arnika oder der Wohlverlei sind für Wunden, die Berglilie, das Katzengesicht und auch der Wermut für Lungenkrankheiten heilsam; die Melisse Stärket den Magen; der Sauerampfer reiniget das Geblüt, und die wenig beachtete Schafgarbe verwaret uns vor schwerer Erkrankung. Ebenso findet das Hündchen sein heilend Kraut, und der von der Viper gebissene Mensch das Schlangenbisskraut (dieAstromontana), damit er genese und dem Tode entgehe. §. 9. Schön sagt der heilige Geist: „Der Höchste hat aus der Erde die Arzeneien erschaffen, und der weise Mann wird solche nicht verachten. Die Kraft derselben hat sich den Menschen entdeckt, und der Höchste hat den Menschen Kenntnis davon gegeben, dass sie Ihn in seinen wunderbaren Werken preisen. Er, der Schöpfer, heilet mit denselben und kühlet die Wunden; der Apotheker bereitet wohlriechende Arzeneien und heilsame Salben, und seiner Erfindung ist kein Ende.4' — Es gibt aber auch schädliche und giftige Pflanzen, weiche wir kennen sollen. krajih ktimna, onež (janež), koriander, gorušica in majoron, kojih zernje ali seme se rabi. Zeleni rožmarin, babja dušica, timian, rutica in sivka močno diše; žalbej (kadulja, belostanec), gomilce (koper), pa melisa (mališnica) dajo čaj za ozdravilo vjedalce ali grizenja. S 1 e z o v o (ajbeža) perje in korenje -daja čaj za kašelj in persno bolenje. Aškarca, arnika al1 roža sv. Antona je za bolečine zlata roža. S v e d e r c (čantara) in tudi pelin sta za pljuča zdrava, metica želodec krepča. Kiselca (kisla detel) čisti kerv, in malo obrajtani konjski rep (arman) nas huje bolezni ovaroje, kadar bolehati začnemo. Tako najde psiček svojo p e s j o travo, kadar ga grize; pa tudi človek svojo kačjosmert (astromantano), kadar ga strupen gad piči, da se ozdravi, in smerti otme. §. 9. L3po uči sv. Duh: „Najviši je iz zemlje zdravila stvaril, in moder človek se jih branil ne bo. Njih moč se je ljudem zazna-nila, in Najviši je ljudem znanje dal, naj bi ga v njegovih čudopolnih delih hvalili. On z njimi ozdravlja in bolečine hladi; lekar (zdra-vilčar) pa dobro dišeče zdravila pripravlja, zdra-vivne mazila dela, in njegovega dela konca ni." So pa tudi škodljive in stropne zeli, ktere je potreba dobro poznati. 26. ©iftpftonjen. 1. Obgleich die ganze Erde voll der Gaben Gottes ist, so finden wir doch auch hinter jedem Zaune leicht etwas Giftiges, einen giftigen Schwamm, oder ein anderes schädliches Gewächs. Vorsichtige Kinder essen nicht Beeren, käuen nicht Kerne, berühren auch nicht solche Kräuter, die sie nicht kennen, um nicht zu verunglücken. 2. Der Stechapfel wächst an verlassenen Plätzen, an Rainen und hinter den Zäunen, hat schwarzgrüne, gezähnte Blätter, weiße Blüten und giftigen Samen, welcher in stacheligen Kapseln sich befindet. Wenn man diesen genießen würde, könnte man davon rasend werden. 3. Das schwarze Bilsenkraut findet man. hinter alten Gemäuern ellenhoch wachsen, ist rauh und übelriechend, und schon der Anblick erregt Ekel; es ist todtenblass und blüht rothgesprengt zwischen den Frauentagen. Wenn man das Kraut riecht, so verursacht es Kopfschmerzen, und die mit dem Bilsenkrautsamen eingerauchten Zähne zerbröckeln bald. 4. Die Tollkirsche (Belladonna) wächst in Wäldern, hat einen schwärzlichen, gegen 4 Schuh hohen Stängel, dunkelgrüne Blätter, schmutzige, bläulichrothe Blüten und glänzend schwarze Beeren, welche das schädlichste Gift sind. 5. Der Wasserschierling wächst an den Ufern und nassen Orten 3 bis 4 Schuh 26. Stropne zeliša. 1. Kakor je vsa zemlja polna darov Božjih, tako tadi za vsakim voglom rado kaj strup-nega raste, ali gobe ali škodljive zeli. Modri otroci ne jedo jagod, ne žvečijo zernja in ne prijemajo zeliša, kojega na poznajo, da v nesrečo ne pridejo. 2. Kristavec, svinjska dušica, poknulca ali kuželca (Stechapfel') raste po zapuščenih krajih, za plotmi in mejami, ima černo-zeleno, narezano perje,'belo cvetje za komolc visok, košat germ. V ojstri jezici ima černo, strttpno zernje; kdor ga zavžije, od strupa lehko iz divja. 3. Zobnik ali trava sv. Apolonie ([schwar-ves Bilsenkraut) raste za zidovjem po praču visoko, je kosmat in slabo diši; če ga pogledaš, se ti studi. Okoli velike gospojnice po mert-vaško bledo, rudeče-pis ano cvete. Kdor ga povoha, ga glava boli; kteri si pa z zobnikom zobe kade se jim potem radi hitro zdrobijo. 4. Pes j a, kačja ali volčja jagoda (Tollktrsche, Belladonna), raste po hostah, ima začernelo steblo po 4 čevlje visoko, podolgovato, černo zelenato perje, černo rudeče cvetje poleti, v jeseni pa černo svetle jagode, ki so naj hujši strup. 5. Trobelika ali lajnež (Wasserschier- hoch, hat einen dicken, hohlen Stamm, vieie Zweige am behaarten Stamme, und kleine Grübchen an demselben, nnd blühet zu Jakobi zwiebelähnlich. Der Wasserschierling hat große Wurzeln, und der Petersilie ähnliche Blätter; durchschneidet man eine Wurzel, so ergießt sich aus derselben eine gelbe übelriechende Flüssigkeit, die sehr ätzend und das schlimmste Gift ist. Selbst das "Vieh erkrankt schon von dem genossenen Wasser, darin der Schierling wuchs; auch ist es gefährlich aus dem Rohre desselben Hirtenpfeifen zu machen, wie es manche Knaben zu thun pflegen. 6. Der gefleckte Schierling wächst an Rainen in schattigen Orten, hat einen rauhen punktierten Stamm, und man entdeckt ihn schon von weitem durch seinen Maus-geruch, Welcher Kopfschmerzen verursacht. 7. Der Gartenschierling wächst ia Gärten, hat an der Unterseite glänzend grüne Blätter, etwas größer als die echte Petersilie, und wenn man ein Blatt zerreibt, so riecht es nach Knoblauch. Die Köchin soll den Garten-schierling gut kennen, damit sie ihn nicht zu den Speisen verwende. 8. Die Zeitlose, eine blassrothe Blume, die im Herbste auf den Wiesen blüht, und im folgenden Frühlinge Blätter ansetzt; sie hat eine 1% daumenlange Wurzel, welche gegen Ende dicker als am Stängel ist. Bei den Zeitlosen ist sowohl die Wurzel, als der Same giftig; auch die Blätter sind dem Viehe schädlich; deswegen reiniget ein sorgfältiger Hauswirt ßeiae Wiesen von diesem Unkraute. ling) raste za vodami in po močarjih pQ 3 ali 4 čevlje visoko, ima tolsto, votlo steblo, veliko verhov, po debli dolge lase, pa majhi-ne jamice. Cvete o sv. Jakoba čebla podobno. Korenine ima velike, peteršilju enako perje; jo prerežeš, iz nje romenkasta, smerd-liva voda teče, na jezika, zlo opeče in je naj hujši strup. Tndi na vodi, v koji trobelika raste, živina zboli. Nevarno je dečkom iz nje trobente ali piščale delati. 6. M i š j e z e 1 i c e ali smerdljivec [gefleckter Schierling) raste za mejami po senčnih krajih, ima kosmato pikasto steblo, in prav po mišje od daleč smerdi. Lehko od njega glava boli. 7. Pesji ali divji peteršilj (Gar-tenschierling) po vertih raste, ima vekše pe-resca od pravega peteršilja, od spodej svetle; ako ga zmeneš, po česnovo smerdi. Dobra ga je potreba kuharcam poznati, da ga v kuho ne denejo. S. Podlesk, čmerika ali ušivec, smeri-njak, tudi golobnjak imenovan (Herbstzeit-lose), bledo rudeča roža, cvete v jeseni po travnikih, in prihodno vigred lepenje požene. Korenje ima po pol drugi palec dolgo, zgo-rej tenko, spodej pa tolsto, hudo strupno tudi zernje. Perje živini Škodi; torej ga pridni gospodarji skerbjo potrebijo. 9. Der Seidelbast (Hundskirsche oder Wolfswurzel) wächst auf wüsten Örtern, aber auch in Gärten, wird gegen 3 Ellen hoch, und macht einen ausgedehnten Strauch. Sein Stängel ist glatt und etwas röthlich, blüht schon in der Fastenzeit; gewöhnlich macht er zu drei Blüten in einem Büschchen, und ver-räth sich durch seinen widrigen, giftigen Geruch. Wenn du ihn beriechest, so schwillt dir die Nase an, und du bekommst auch Kopfschmerzen. Der Seidelbast bringt seinen schönen, rothen Samen zwischen den Frauentagen zur Reife. Von den Beeren bekommt man einen offenen Mund, und auf der Haut zeigen sich Bläschen; sie verursachen Durst und versetzen den Menschen oft in Wuth. 10. Der schwarze Nachtschatten wird an Rainen und Hügeln angetroffen; er hat blasse Blüten, welche jenen der Erdäpfel ähnlich sind, und in deren Mitte einen gelben Zahn; wächst niedrig und macht mehrere Äste, die Blätter sind schwärzlich und kantig; er macht grüne Beeren, wie die Erbsen; ausgezeitigt sind sie hellschwarz , wie die Schwarz- oder Brombeeren, und sind Kindern sehr gefährlich. Der Genuss jener Beeren bringt auch den Schweinen, Kälbern und Hühnern den Tod. Noch giftiger ist der Waldnachtschatten, der auch an den Ufern wächst, sich auf die Bäume schlängelt, im Sommer blüht und zu Kleinfrauentag reift. Seine rothen Beeren sind das schärfste Gift. 11. Die vierblätterige Einbeere oder das Teufelsauge, hat einen dünnen Stängel, am Gipfel vier grüne Blätter, zwischen denen im 9. Maslavnjak ali volčji koren (Seidelbast) , raste po pustih krajih, pa tudi v ogra-dih po 3 vatle visoko v obširnih germičih. Re-celj ima gladek, nekoliko rndeč, že v posti prav lepo cvete po tri cvetlice v šopi, in se po pustem, strupenem duhu lehko pozna. Ako ga povohaš, ti bo nos otekel in te glava bolela. Zernje o gospojnici dozori lepo rudeče. Od jagod se usta izpišijo, po koži mehurci izpuste, veliko žejo in grozoviten masljak naredijo. 10. Čer lenk a (schwarzer Nachtschatten) se najde za mejami in po bregih, bledo cvete kakor korün, nizko raste in ima veliko vej, perje začernelo in robasto, v sredi cvetja romen zob, zelene jagode ko grah, dozorele pa svetlo černe kakor černice ali malince otrokom zlo nevarne. Tudi svinje, teleta in kure od njih pocerkajo. Veliko strupneja je še hostna čerlenka, ki za vodami rada raste, se po drevju opreza, po letu cvete, in dozori o mali gospojnici. Njene rudeče jagode so živi strup. 11. Volčjek ali hudičevo ako (vierblät-terige Einbeere) ima tenko steblo, v verhu štiri zelene peresca, iz kojih'spomlad roža pricve-te, iz nje pa černo plavkasta jagoda dozori, Frühjahre eine Blume zum Vorschein kommt, aus der eine schwarzblaue Beere reift, welche innerlich roth, und voll giftiger Kerne ist. Sie wächst häufig in schattigen Wäldern. Schädlich ist auch die Wolfsmilch, obwohl sie schön gelb blüht. 12. Das Tollkorn und der Raden wachsen im Wintergetraide, besonders in nassen Jahren, Sie blühen zu Philippi, machen Ähren, und tragen bräunliche und süßliche Kerne, etwas größer als die Getraidekörner. Es thut noth, dass solch Unkraut aus den Äckern gejätet, das Getraide ausgewunden und vom schlechten Samen gereiniget werde. _ Wenn sich im Getraide viel Raden einfindet, wird das Brot und jede Speise ungesund. Auch sind das Mutterkorn (Taumellolch) und der Brand im Getraide schädlich. 13. Der blaue Eisenhut wächst wild auf Bergen, aber auch in Gärten zur Zierde; er hat einen geraden, dunkelgrünen, gegen 4 Schuh hohen Stängel, worauf im Sommer blaue Glöckchen reihenweise blühen. Man findet auch gelbblühenden Eisenhut. Auf den Bergen wächst an schattigen Orten der rothe Fingerhut, mit scharlachrother Blüte. Betäubend und giftig ist auch die Tabakpflanze. 14. Damit die Kinder nicht irgend etwas Giftiges genießen, sind denselben drei Regeln nöthig: a) Blumen und Pflanzen, gegen welche wir einen Ekel haben, die mit einem zähen Schleime überzogen sind, todtenblass und matt blühen, und schwärzliche, glänzende Beeren haben', sind gefährlich; b) Pflanzen, welche das znotrej rudeča, polna piček ali semena, kar je vse strupno. Po senčnih hostah rada raste. — Škodljivo je tudi kačje mleko ali mlečika (Wolfsmilch), če ravno lepo romeno cvete. 12. Kokolj in pijanka (Tollkorn, Raden) rasteta po vseh sternenih žitih, strupena zel, posebno kadar je mokra letina. Cvete po Filipovem, klasje požene, in ima rjavkasto, osladno zernje, nekoliko bolj- tolsto od žita. Potreba je pleti in berstiti, vejati in dobro činiti, da se žito očedi. Je v zernju veliko kokolja, bo slab kruh in vsaka jed nezdrava. Škodlj ivi so tudi klasni rožički (Mutterkorn), ljuljka (Taumellolch), in vse rjasto, snetjavo žito. 13. Ur a j ni ca ali lesjak (blauer Eisenhut) raste divji po hribih, pa ga tudi po vertih za kinč imajo. Steblo ima ravno, temnoze-leno po 4 čevlje visoko, poleti zale plave zvon-čike po versti napeljane. Najde se tudi ro-menkast, ki mu pesja smert pravijo. Po hribih raste v senčnih krajih rudeči naperstek, ki ima cvetje ko skarljat rudeče. Vsi ti so nevarno stropni. Strupen je tudi tobak. 14. Da se kaj stropnega ne vžije, so o-trokom trojni naoki potrebni: a) Rože in ze-liša, do kterih nam merzi, ktere se vlačno slinijo, po mertvaško. žalostno cveto, in za- ©ro^e6 geffb. f. b. TI. Stl floto, btfdj. 16 Vieh im Heue oder auf der Wiese zurücklässt, die auch die Schweine nicht genießen, sind giftig; c) nimm nie Beeren, Wurzeln, Kräuter oder Blätter in den Mund, und käue auch keine Kerne, die du nicht kennest. 27. 3>ie Sdjmmme unb SWoofe. §. 1. Die Schwämme, fleischige, zum Theile saftige Gewächse, welche aus feinen Fasern bestehen, wachsen auf der Erde, unter der Erde, an den Bäumen, und unter dem Wasser. Einige Schwämme sind genießbar, aber noch mehr gibt es schädliche und sehr giftige. Es ist daher nothwendig, dieselben unterscheiden zu können, um sich durch deren Genuß nicht etwa ein großes Übel oder sogar den Tod zuzuziehen. §. 2. Essbare Schwämme sind die Pilze, die oben braunroth sind, und einen schönen weißen Stängel haben; auch der Bratling, der Nagel schwamm, die Morchel, die Trüffel werden frisch und gedörrt genossen. Die Trüffeln sind kugelförmig, haben die Größe einer Wallnuss; man findet sie unter der Erde, und sie werden durch die Schweine und abgerichtete Hunde ausgegraben. Der Baum-schwamm wächst an alten Bäumen, er wird gekocht, gebeizt, und als Zunderschwamm, aber auch zur Stillung des Blutes bei Wunden verwendet. §. 3. Die Giftschwämme sind größtenteils von hässlichem Aasehen, haben über- Čemele svetle jagode imajo, so nevarne, t) Vsako zeliše, kojega živina pušča, naj si bo v kermi ali na paši, in ga tudi svinje ne jedo, je strupno. c) V usta ne jemati jagod, ne korenin, ne zeli, ne peres; ne zernja žve-kati, česar ne poznaš. 27. Gobe in mah. §. 1. Gobe in glive so mesnate, nekoliko sočnate rastline, iz tenkih nitek spletene, ki po zemlji, pod zemljoj, po drevju, na vodi in pod vodoj rastejo. Gobe so nektere dobre, pa še več je škodljivih in hudo strupnih. Dobro jih je potreba razločiti, da si kdo hudega betega ali celo smerti na gobah ne najé. §. 2. Dobre gobe so globanje (gliban-je), ki imajo rijavo-rudeč klobuk in lepo-bel recelj. Tudi dedeci, rajčki, smerčki (mavrohi) in jajčnice se suše in jedó. Gomoljke ali jajčnice so v oblicah laškega oreha velike, pod zemljoj rastejo, koje svinje in pa v to učeni pesi izkopljejo. Drevesna goba po starem drevju raste? se kuha, tolče in za kresanje, pa tudi za rane rabi, da se kerv ustavi. §. 3. Strupene gobe so večidel gerde vi-diti, in imajo sploh gnjil, omamljiv smrad, haupt einen fauligen, betäubenden Geschmack, und sind schlüpfrig und klebrig zu fühlen. Der Fliegenschwamm ist schön bunt, weiß und roth, aber sehr giftig; er wird den Fliegen vorgesetzt, welche davon umkommen. Der Schim-m e 1 besteht aus vielen kleinen Schwämm-chen, welche sich als feiner weißlicher oder schwarzgrüner Staub nach und nach an das Brot, den Käse, das Holz und andere Dinge ansetzen und solche verderben. $. 4. Das Moos hat feine Blätter, Blüten und Früchte; es wächst an den Bäumen, auf den Steinen und auf der Erde. Das Moos überzieht oft ganze Wälder und Wiesen, wo es dann schädlich ist. Aus dem Moose macht man weiche Betten, und auch andere Polster und Kissen werden damit ausgefüllet, nachdem es gereiniget und getrocknet worden ist. 28. 3itici&licf auf bas $flattjentetc&. 1. Warum lässt wohl der liehe Gott unter den nützlichen Pflanzen so viele giftige und schädliche Gewächse, und so viel Unkraut wachsen? Desswegen, dass sie das Gift an sich ziehen? und in Krankheiten uns helfen. Dem Menschen aber gab Gott Verstand und Vernunft, dass er die schädlichen Gewächse von den guten zu untersheiden wissen, und da- so polzke in sprijemkaste za potipati. Lepo pisana je mušnica belo rudeča, pa zlo strupena. Muham jo nastavljajo, da od nje počepajo; za to se tudi muhomor zove. Tudi plesnovec obstoji iz mnogo majhnih gobic, kteri se kakor tenek, belkast ali černo- zelenkast prah pomalem kruha, Sira, lesu in drugih stvari prijema in jih spridi 1). §. 4. Mah ima tenke listke, cvet in sad, raste po drevju, po kamenju in po zemlji. Mah povleče cele dobrave, pa tudi travnike, in je travni močno škodljiv. Iz maha se napravijo mehke postelje in blazine, ako se lepo od. bere in posuši. 1) Po čem razločimo strupne g obe odzdravili? Kaj je storiti, če gob prav ne poznamo? 28. Ozir na rastlinstvo. / mit er lerne, sie %u seinem Vortheile anzuwenden, und sich vor Schaden %u hüten. Ein jedes noch so unbedeutende Kraut, eine jede Blume hat irgend eine heilsame Kraft in sich, Menschen oder Thieren in Krank-heiten %u helfen, oder eine gefährliche Wunde zu heilen, und so den Schaden aufzuwiegen, den die Menschen durch unvorsichtigen Gebrauch derselben sich zuziehen können. Die heilige Schrift sagt: „Gott sah alles9 was er erschaffen hat, und es war recht gut." Nur der Mensch verwandelt , entweder durch Unverstand oder durch Bosheit das an sich Gute in's Böse. Vor diesem wolle uns Gott behüten ! §. 2. Wozu gibt es denn so viel Trespe, Jätgras und Unkraut unter dem guten Samen? Das ist die Strafe der Sünde, wornach uns die Erde Disteln und Dornen, Ackerwinde und anderes Unkraut hervorbringt} aber auch deswegen, damit es den Menschen zum SPleiße und zur Sorgfalt anhalte. Ist eine Pflanze einerseits schädlich, so gewährt sie uns anderseits wieder Nutzen. So macht uns — 247 — aétennèfe tn <>e of.aefe unMfivatt, /a/io mafa ^lovetfna «i/ afe voza, fft ne ztfvavefna cfo afevne. ¿/eyee ne efey f jP 2. c^ofuty yia ye toftfa âfoffa= éct, yifeuefa en yfofe mer/ efofhtem oe~ ? Čfo je fazen, anena, no Ao/em menam »tam zemya ooa f in fenny e, o fan, vna* aeo en Aoatnevo e'ftf. norfe, yitt turf t ti to, tfa efouefa ywetfno cfefaft en ôÂenfeft uct. zeft'aa na enëm Âneya <>fiatff/t= tta, nam na efnaye <>tnane Aadnyo. Ja, das Farrnkr aut auf dem Felde Schaden; gibt uns aber auch gute Streue; das Rauchen des Tabaks ist manchem sehr schädlich, doch ist die Tabakpflanze ein heilsames Mittel für manche Krankheiten. Wenn wir auch den Nutzen mancher Dinge jetzt noch nicht kennen, so werden wir denselben vielleicht erst kennen lernen; denn was Gott macht7 ist alles wohl gethan. §. 3. Alle Theile der Bäume und Kräuter sind uns nützlichJ der Same, die Frucht, das Laub, die Rindedas Mark, der Stamm, so auch die Wurzeln und die Abfälle; sie dienen dem Viehe zum Futter, ' zur Streue, dem Felde zur Düngung, oder dem Menschen zur Nahrung, Bekleidung oder Bedachung. Überhaupt aber reinigen die Bäume und Kräuter die Luft, indem sie im Sonnenscheine die Lebensluft ausdünsten und verbreiten. Daher kommt es, dass es auf dem Lande, zwischen den Bäumen und Kräutern, vorzüglich im Sommer, gesünder und angenehmer zu leben ist, als in den Städten, /a nam ytvaytra/ nayia^a a/e^e/o e/e= /a, yia nam e/a/xo nctôùÇa e/cy'af /n= dee 4 /ae/i/i ni uaa/ema le/rava, ye ym za ne//ene /e/eye ^ie/ne/na ura ¿/ne. 2m ai raun a Jive'r/a neA/eri/ ae ne Jiazmamo, y'i/ yia ae /amo ayt>o«nee/e, e/a ao Aovea/ne. &foy Aa» o /ewe', tiae yira h nanee/e. ^jp. 3. tyfae' e/e/i t/reya en ze/ta ao nam « /ewe'&/na ra/o / aeme aar/, /tatfe, a/aya, a/en* a/i movey, e/e//a, A a Aar / « « r • /I. r. m . // Konerye, en aoaiye • aa ale venene ti yo, u nar/e/f, en yia^a « /lfe o/ave Au u venez, za a/ne/o en o//e/o. Syt,/(,A nam yla e/rewye en ze/eia znaA iea/yt, Aey/e o/ ao/nou zeunt ztiaA e%e/e= Aryo en ratym na/trtyo. /o-r/e yirie/e, e/a ye na /me/e'/ mee/ f/retyem in ze/evyem jioáe/no y i, a/e/i ve/i/a /(>/f ve/a*ta en yme/na /eua/e, /a/or yia mea/e'/. §. 4. Auf breitästigen Bäumen wohnen Vögel, im Gebüsche ruhen andere Tili er das Gras gibt ihnen Futter, und die Körner Nahrung} den größten Nutzen hat aber der Mensch von den Pflanzen. Die Bäume geben uns Holz zur Heizung, zu Werkzeugen und Hausgeräthen; die Rinde gibt die Lohbeize, das Laub Streu und Dünger, auch die Kohlen und die Asche werden verkauft und verwendet. Ergibt kein Gebüsch, keinen Halm, &o uns nicht Nahrung oder Arznei gebe Auch die Moose, die den Bäumen und Wiesen schädlich sind, saugen auf den hohen Gebirgen das Regenwasser aus den Wolken in sich, füllen die Quellen und die Bäche, schützen die Bäume vor übermäßiger Kälte, erhalten die Erde und den Samen auf den steilen Felsen, dass solche der Wind nicht abwehet, und diese nicht kahl dastehen. Das weiße Bergmoos ist das beste Mittel gegen die Auszehrung. Welche Freuden und welches Vergnügen gewähren uns die Blumen, die wir oft nicht genug besehen und beriechen können! Jedes Blümchen, das so fröhlich gegen den jj! 4. c^atA Aoóatim t/weiy'evn yweAé= • /» ' y ueyti yiíece, yio yevmoiya yiocenee ztienta na; fvava yem e/cya Aewmo, en zevty'e yieoo / nty -ueAat t/oAtoeA or/ waat/fn y ta otoneA tina, t^weiye t/rya tea za Aavyavo za tiaaAa enorme en, Atono^iviytvaoo, aAovya tAe cvenaa, ft'afye naatefyo, yntyfeit/f oy^e en yieyieA ae yi-xot/a en yiavaAt. yev- meca, ne Ae/Ae, Afeva Ae nam ne t/a/a zmezee a/e* yia zcfvate ÜDte talle eríennet man an ihrer ©Ribete, an einem eigentümlichen ©tanje unb an ihrer ©chmelsbarfeit. &ie meiften taffen flci) unter bem Rammet jtreefen. ©te toerben in eingruben gefunben, entoeber rein ober mit anbetn törpern »ermengt, in ©dpeljöfen gefdjmoljen unb unter bem •Jammer auf bem Slmboffe ju mancherlei nützlichen SDtngen »erarbeitet. 3Man fennt meljr alé 20 Sitten ber 2MaUe. 3)te befannteften ftitb: §. 2. 2>aé© o I b, gelb bon fiatbt, ift außer ber platina baé f^merjte unb gef^meibigfte SDÍetall unter allen; es läfft ftd> ammeiften auébehnen unb tm Duecfftlbet auflöfen. Qlué einem Sbufaten toerben bon einem ©olbfdjläget 300 ©olbblätter gemalt beten jebeS brei Quabrat=3oll fyat. 25a$ ©prichfoort fagt, baf$ man mit einem Sufaten $ferb unb Leiter betgolben fönne. SDaé ©olb bewährt jtdj tm geuet* ofen mie ber SDienfd) in Srübfalen. §.3. ®a$ Silber ift fc^dn toetfj, unb toirb rein ober mit anbern Äörpern bermiftyt gefunben. ©echje^n Soih reines (Silber nennt man eine 2)íar!. SBenn aué bem ©Uber ©elb geprägt ober Söffet unb anbete ©adjen gemacht »erben, tottb ei mit tupfet di žveplena sol. Svinčnik se ko svinec lisci, je nekoliko tolst, in v ognju ves zgine; iz njega se olovke ali čerčki za pisati delajo. 31. Rudnine. <§. 1. Rudnine še poznajo po teži, se posebno svetijo, se dajo v ogtji raztopiti in kovati. V rudnikih 8ekopljejo ali čiste, ali z drugimi stvarmi pomešane, ter se v plavžih cedijo, in pod kladvomna ko valu v mnogo koristnih reči porabijo. Nad 20 razpolov rudnin poznamo; naj bolj znane so: §. 2. Zlato, želto ali romeno, med vsimi rudninami naj tejfje, razun platine, je naj či-steje, se da naj rajši kovati iu raztegniti, ter se v živem srebru stopi. Iz ednega zlata (cekina) napravi zlatar po 300 zlatih listkov, ko-jih vsak po tri čveterovogelne pavce (cole) obseže. Pregovor pravi, da se z ednim zl atom cel konjnik pozlati Zlato se čisti v peči ognja, človek pa v peči terplenja. 3. Srebro, lepo belo, se najde čisto ali z drugimi rudami namešano. Šestnajst lotov čistega srebra se marka imenuje. Kadar dnarje ali žlice in druge sreberne reči iz njega delajo, ga s kotlovinoj mešajo. P etnajst lotov srebra in zravno en lot kotlovine se werfet, Sünfahn ©über unb ein Soth Kupfer gibt fünfjehnlöthigeS, breijehn Soth ©über unb brei 2otl; Kupfer breisefjniötijtge^ ©über, §. 4. Sag Tupfer Wirb ebenfalls rein ober mit anbern Körpern »ermifcf)t gefunben. (Sin $funb lupfer mit ad)t Soih 3 in ? betmengt, gibt baS fd)ön gelbe SJieffing; ein $funb Kupfer, gemif^t mit 26 Sott; 3inf gibt frönen golbähnltchen %om bat. ,9luS © ( od enmetaII, bag aug 3inn unb Kupfer> ober SJleffing befielt, merben ©loden, Kanonen unb bergleid)en Singe gegoffen. (Sfftgfäure mit Hupfer erzeuget ben giftigen ©rünfpan; fupferne Koch* gefd/irre mufü man besmegen gut berjimten, bamit bie ©peifen unb ©etränfe bartn ber ©efunbljeit nicht nachteilig merben. , §. 5. SaS 3 inn mirb gewöhnlid) bereit gefunben, unb mirb oft mit 93Iei oermengt; barum ift eg gefährlich, gefallene unb faure ©peifen in Sinngefcbirren aufjubemaren, weil bag 33lei ftd) burch ©äuren auflöfet unb ber ©efunbheit fchabet. Sag 93lei ift nach *>em ®olbe baS f^merfte, aber aud) bag Weiche SRetatf. Sag Viei mirb auf Kugel unb ©chrot ¿um ©djiefjen betWenbet; aber auch für anbere Kunftfad)en Wirb eg gebraust; jebod) mit Vorficht, bafg eg nid)t in ©peifen ober ©etränfe gerathe, unb bie SDienf^en bergifte. §. 6. SaS (S i f e n ift ba« nüijlichfte unb ergiebigfte SDietaU unter allen; eg mirb au« ber (Erbe gegraben, in Hochöfen gefchmoljen, in Hammergewerfen fcear* beitet, unb auf bent 2lmboffe ju unzähligen Singen b erarbeitet. Ser © t a h l ift feines unb ftarf gehär* teteS (Sifen, Woraus 3Jleffer, ©enfen, ©idjeln u. f. w. berfertigt Werben. Eifert unb ©tahl roften in freier Suft unb imSBaffer. Unter bie (üfenerje jählt man pravi petnajstlotno srebro ; trinajst lotov srebra in tri lote kotlovine pa trinajstlotno srebro. §. 4. Kotlovina (kufer) se najde čista ali v drugej rudi zmešana. Ena libra kotlovine zmešana s osmimi loti cinka da lep želt mesing ali med (toč, pirinač); ena libra kotlovine in26 1ötov cinka da lep tombak kakor zlato. Zvonovni bron se stori, ako se kotlovina ali mesing s činom stopi, iz kojega se zvoni, topi in več drugih ropotij zlije. Kislina ali jesih v kotlovini naredi strupen z e-lenjak ali volk (Grünspan)', zato se mora kuhinska posoda iz kotlovine dobro pociniti, da kuha ali po jača iz take posode ne bi zdravju škodila. §. 5. Kositer (ein ali olov) se v rudi najde ; in je pogosto s svincom namešan; nevarno je torej slane in kisle jedi v cinasto posodje devati, kajti se svinec s kislotoj zje in zdravju škodi. Svinec je za zlatom naj težji, pa tudi naj mehkeji. Naj več se svinca za strel porabi, pa tudi v loš posode in v druge ume-talne reči, ktere je varno rabiti potreba, da se med jedi ali pijo ne primeša, in se ljudje ne ostrupijo. §. 6. Zel6zo je naj koristneja ruda, se pa tudi naj obilniše najde, ktero se v rudnikih koplje, v plavžih cedi, v fužinah obdeluje in v kovačnicah pod kladvom v mnogoverstno železnino pokuje. Jeklo je čisto, zlo uterje-no železo, iz kojega se noži, kose, serpi i t. d. delajo. Rja se ga na zraku in v vodi prime in železo zje. Tudi magnet se k železni ru- audji benäJtagnet, toel^et bai dtfeit ansieht, uttb Wenn er frei f^webt, ftd) immer nad) einer unb berfelben SBeltgegenb fyinwenbet. ®te üftagnehtabel jeigt mit bern einen dnbe immer gegen Horben (ÜJtitternacfyt), unb btent ©cfyiffsleuten auf bem Htteere als SBegweifer. . §. 7. $a$ QuetffiIber Ijat einen ©Uber» ^lanj, ijt ferner unb fiüffig; es wirb als Heilmittel unb bei Äunftwerfen »erWenbet, unb fann benen, bie jtdj bamit befc|äfttgen, als ©ift fdbäblt^ Werben, wenn jte nidjt befyutfam jinb. 3m Barometer jeigt es bie ©$were ber 8uft unb bie süeranberung ber Söitterung •an, tm Sljermometer aber bie ffiärme unb Äälte na ber Hanbel erteid^tert wirb; aber aud) bie ©olbarbeiter »erarbeiten »tel ©olb unb ©ilbet $u ©djmucf unb »ergebenen anbern foftbaren ©erätfyen. 32. 9tücfblicf auf baS ÜRineralcctc^. §. 1. SBunberbat ijt baS dntftefyen unb bie S3ermefytung ber @tje in ben geheimen ffierffiätten ber Statur; aber eben fo wunberbar ift ifyr3erfall, wie ftd? biefelben wieber in ©taub »erwanbeln. 5iudf> ber ©tetn jerfäHt, ©olb unb ©Uber »erfcfywin&en mit ber Seit: btefi beWeifet, bafS unter ber ©onne alles ber Seränberung unterworfen fei. äöunberöoll ftnb aud> bie geheimen Äräfte, wel$e ber ©c&öpfer ber Statut dnini šteje, kajti železo na se vleče, in prosto viseč (kalamito) te vsigdar s svojim koncom v eden in ravno tisti kraj sveta (v sever) oberne. Kalamičnica (magnetička igla) & enim koncom vedno v severni kraj kaže, in mornarjem v kažipot služi. §. 7. Živo srebro se belo sveti, je težko in tekoče, se rabi v zdravilo in v umetalne reči; je pa tudi strupno umetalnikom, ako se ne varujejo. V zrakomerih nam kaže težo zraka in vremen a premeno, v toplomerih pa toploto in mraz po svojih stopih. §. 8. Zlato, srebro in platina se žovejo dragine ali žlahne rudnine; nežlahne so kotlovina, železo, cin in svinec. Iz zlata, srebra in kotlovine se dnarji kujejo, da se kupčija polajša; pa tudi zlatarji veliko zlata in srebra za kinč in za drage posode porabijo. 82. Ozir na rudstvo. §. 1. Čudna je rast rudnin v skrivni delavnici prirode ali natore, čudno, kako se vekšajo; pa tud čuden je njih razpad, kako se zopet v prah spremene. Tudi kamen se zdrobi, zlato in srebro pogubi, ter nam priča, da ni nič stanovitnega na svetu. Čudne so skrivne moči, t>erttef>en Ijat; überall ftefyt man, baf« bic Statur i^ci^fam eine reidt>e @d)a£famtner boll göttliche t SBunber unb ©aben ijl §. 2.2Sie beWunberungSWürbig finb biefe 3teid}= Runter ber Statur auf ber ganjen (Srbe »erteilt! 3n ben tieften 'Jibgrünben unb Ijotyen ©ebirgen finb biefe ©üter für unö hinterlegt, bamit fte bie Menden auffud)en, gewinnen unb ju ifyrem 9tui$en toerwenben. §. 3. Dljne 27iül)e fann man auf ber SSßelt Weber 23rot nodj) irgenb einen Serbienjt f)aben; aber ber Sleifjige unb Serfiänbige ffnbet überall bie reid;e «Ölutter, biedrbe, weldjeifyn nähret, unb if;m prüft: Arbeite, o Menfdj; l;itf bir, unb ©ott wirb beine Mut>e fegnen. liberal! auf ber drbe unb unter ber drbe, in Sergen unb Skiern ftitbeft bu ber ©üter genug; alles ifi ¿ur Gljre ©otteS unb ju betnent löofyic erraffen 1 kiere je Stvarnik prirodi dal; cela narava je bogata skladnica čudežev in darov Božjih. § 2. Ivako prečudno je bogastvo narave po celej zemlji razdeljeno! V globokih jamah in visokih gorah ima natora skrite svoje zaklade, naj si jih ljudje iščejo, in najdene v p id obdelujejo. 3. Brez truda na svetu kruha in zaslužka ni, pa tudi marljiv in umen človek povsod bo-* gato mater zemljo najde, ki ga redi in mu pravi: Človek le komaraj, in Bog ti bo pomagal. Najdel boš na zemlji, pod zemljoj, v gorah in brejdpih dovolj blaga; vse je v Božjo čast in pžMPtVoj prid stvarjeno. III. 9taturle5m 33. SBon fecr SRaturleljre überhaupt. §. 1. 2Bo wir hinbliden, fefyen wir bie mannigfaltigsten ©ef^öpfe ©otteS, bie Jm mit dinem Söorte bie Statur uenuen. $>te 9t at Wehre lehrt uns bie ßigenfchaften unb bie Veranbetungen ber Siaturgegenjtänbe fennen, jeiget uns bie Utfachen unb bie ©efefce ber Veranberungen, unb fagt uns, bafS uuter ber ©onne nid)tS ohne Utfa^e gefeite. £ie 9iatutlel)re ijt ber wmtberfchöne ©piegel, worin wir fehen, wie weife, mächtig unb gütig ©ott fei, ber alles fo Wunbetbar eingetütet hat, unb alles erhält; fte jeiget uns au$, Wie fdjatf ber Vetftanb beS ÜDtenfchen fei, ber fo biete wunbetbare (Srjinbungen ma^t; aber auch Unberfianb beSjenigen, ber auf Aberglauben fyält unb baut. §. 2.j 2llIeS, Was einen SRaum einnimmt, Was man fteht unb fü^lt, heißt ein Körper, welcher feine aligemeinen unb befonbern ß'igenfchaften hat, j. 23. bcS SBaffer, bie Suft, ber ©tein. förper mit »ielen $oren Reißen 1 o d e r e, bie mit wenigen b i d) t e unb fefte. @o fte^t man am 23rote, am & ä fe, am III. Naravoslovje. 83. Naravoslovje sploh, * §. 1. Kamor pogledamo, vidimo mnogoterih stvari Božjih, kojim ob ednem pravimo natora, narava ali priroda. Spoznava tih stvari se zove naravoslovje, ki nas uči njih lastnosti in spremenke, nam kaže vzroke in zakone ali postave, po kojih se spreminjajo, in nam zvedoči, da se pod soncom kaj ne pripeti brez vzroka. Naravoslovje nam je prečudno lepo ogledalo, v kojem gledamo, kako moder, mogočen in dobrotljiv je Bog, kteri je vse to tako čudno s t varil in ohranil; nam tudi kaže, kako bister je človeški um, ki toliko čudne reči iznajde in spozna; pa tudi neumen, kdor na vraže vero in upanje ima. ¥ §. 2. Vse kar prostora vpotrebuje, ter se videti in čutiti da, še telo ali truplo zove, na pr. voda, zrak, kamen itd., ki ima svoje občne in posebne lastnosti. Telesa, imajoče veliko luknjic po sebi, se pravijo rahle, ali ©roBee Sefe&udj f. b. II. ti. flot. btf$. 18 Suffjteine »tele Söcfyer, am garten ©teilte (5Dtarmor) hingegen feine. SDte Haut beS 2Jienfd)en fyat fo Diele $oren, bafs man mittels eines guten 9SergröfserungS= gtafes an berfelben im föaume eines ©ilbergrofd)en über 100.000 $oren jäfylen fönnte. §. 3. Seber Körper, ber aus mehreren feilen befteljt, Xäfft ftd) aud) in feine Steile auflöfen, unb fyetfjt tfy eilbar. Sene Siraft, weldje bte Sfyeile etneS ÄörperS jufammenljält, nennt man bie 5lnjtefyungS= fraft. Halten ftd) bie Steile locfer an einanber, fo fyeijjen fold)e ftörper flüffige, j. 93. baS Dl; wenn aber beren 93ejtanbtfyeile fejt an einanber galten, fo werben jte bid)te Äörper genannt, j. 93. baS Hotj- Hart ijt aüeS, beffen Steile ftd) efyer burd) ©plagen als burd) ©conciben trennen laffen; fpröbe, mas efyer bridjt, als eS ftd) biegen läfft; weid) tft aQes, beffen Steile efyer burd) baS ©d)neü>en als burd) ©d)lagen'getrennt Werbenfönnen; elaftifd) baSjenige, was, wenn es gebogen ober gebrüeft wirb, »on felbft feine natürliche Sage wiebef einnimmt, wie bie gebet. §. 4. SBunberbar beränbert bie SB arme bie ©genfefjaften eines ÄörperS. 93ringt mau baS pfer ober baS (Sifen in bie geuerfyi^e, fo werben fte meid) unb beim fyöfyern @rab ber Ht^e gleid) bem SBafíer fliegen; füllen ftd) biefe ©egenjiänbe ab, fo werben fte wieber I>art. SBirfjt bu einen glüfyenben Stagel in'S ffiaffer, fo Wirb er fpröbe, unb jerfällt unter bem Hammer. 3Me SBärme (Hi£e) befynet bie ftörper aus, bie feilte hingegen jiefyt fte jufammen. GS ift gut unb notljwenbig, biefe SBirfungen ju fennen. §. 5. 3eber Körper wirb gegen ben üJtittefyunít ber (Erbe angezogen unb biefe (tigenfd)aft nennt man bie ©djwer e. SDie ©<$were macfyt es, bafS ber in bie netverde; goste in čerstve pa, ktere le malo luknjic imajo. Tako vidimo luknjice na kruhu, siru, na lehkem kamenu, ne pa na tverdem ka-menu. Koža človeška je tako luknjasta, da najdemo skoz dobro oboroženo očalo na prostoru kože za srebern groš velikem nad 100.000 luknjic. § 3. Vsako telo, ki iz delov obstoji, se tud na dele razdeli, in se zove razdeljivo. Moč, ktera dele telesa skupej derži, se pravi vlačnost ali vlačivnost. Se deli slabo derže drug druga, so telesa tekoče p. olje; se pa deli močno deržijo, se velijo telesa čverste, p. les. T e r d o (tverdo) je, kar se lože raztolče, kakor razseka; kerhko, kar se da raje ulo-miti, ko ušibiti; mehko da, kar lože raztegnemo kakor raztolčemo. Vlačivnoje, kar se vsločeno zopet samo zravna, kakor pero itd. §. 4. Čudno premenja vse te lastnosti télés gor kot a. Razgreješ kotlovino ali železo, bo mehko in teklo ko voda; se ohladi, se uterdi. Verzi žereč žebelj v merzlo vodo, postane kerhek in s ti pod kladvom zdrobi. Gorkota ali vročina telesa nategne, mraz ali zima jih skerči in stisne; kar je človeku vedeti lepo in koristno. §. 5. Vsako telo na dno srede zemlje tišči in to lastnost imenujemo té ž o. Teža stori, — 27tf — Suft gemorfene Stein töieber ju (šrbe fallí, unb obgleich ftd) bie (Srbe brctjet, toir boch fefi b«auf flehen unb nicht umfallen, inbem uni bie ßrbe an ft$ jteht. — SBirfjt bu einen ©tein in tie &öhe, fo nimmt feine ©d)nellig!eit naö^e in bie Siefe fallen, fo mä<$jt feine ©d)nelligfeit, unb je tiefer er fällt, befto gemaltiger ift ber gall. SDeéíjaíb jerfc^lagt unb bermüpet ber £agel fo fefyt, meil er hoch aui ber Suft auf bie (Srbe fällt; audj ber ÜKenfch fälft leichter alé er auffielt, unb ber ©tein rollt mit junehmenfcer ©chnelligfeit bom Serge t>inab. Stach eben biefct ©chmetlraft bemegt ftch auch bai Ulirpenbel; unb man bejtimmt mittel« bei ©enfbleiei bie {entrechte ober f^iefe Sage. §. 6. Seber fejte Äörper ruhet mit bem ©chmer» punfte auf fetner ©runbflä^e; tritt biefer barüber tjinaué, fo berliert ber Horner tai ©leich» gemicht, fchmanft unb fällt um. j)arum flet>fi bu auf beiben gußen gerabe aufrecht; h^bfi bu aber ben linfen $u§ auf, fo neigft bu btd) red)ti, bamit bu ntdjt umfälljt; unb menn bu auf bem ötücfen einen ftorb trägjt, fo ^ättft bu bich bormärti gebeugt. SSenn tu eine gerabe ©tange in ihrem ©ch^erpunfte unterp^ejt, fo entfielt ein gleicharmiger £ebel, mie bei einer SBagfchalej-mmn bie beiben ilrme nicht bon gleitet Sänge ftnb, fo mirb, um bai ©ieichgemicht tjcrjuflcUen, an ben für^ern 2lrm eine um fo größere Saft angehängt, ali er £üjjet ift mie ber längere 5lrnt, tote bei einer © $ tve Ilm age. — ÜJitt ber Sänge bei ^ebelarmei mächft aud; bie Äraft; beihalb ber ^ebel beim #iben b^i #oljci, ber ©teine, u. f. m. fo fcielfältig angetoenbet mirb. §. 7. Sebe glüfftgfeit fteht im ruhigen 3uftanbe da kamen na zemljo pade; in naj se ravno zemlja suče, vender lehko terdo stojimo in ne pademo, kajti nas zemlja na se vleče. __ Veržeš kamen na visoko, njegova hitrost pada ali se manjša; izpustiš kamen iz višine na globoko, njegova hitrost raste, in globokoje ko pade, težej telebi. Zato toča tako hudo po-tolče, kajti visoko pade; tudi človek lehko pade in težko vstane, in kamen po bregu čedalje hitreje se taka. Po ravno tej teži se tudi kecalo na uri maja,, in cveketalo aH olov-nica na meri kaže ravno in krivo. §. 6. Vsaka terda stvar na svojem težišču stoji ali leži; zgubi svoje težišče, omahuje in pade, ako se ne podpre. Tako na obeh nogah ravno stojiš; vzdigneš levo, se na desno nagneš, da ne padeš, in če na herbtu koš neseš, se naprej deržiš. PodložiS podolgovato težo na sredi, narediš z v o d na dve enake rami, kakor tehtnico na dve to-rili; niste rami enako dolge, teža za to~ liko raste, zakolikor se težišču podloga odmika, kakor na tehtnici z eno ramo, na kojo kembelj (knebelj) po zarezah obešamo. Po dolgo ti z voda od podloge težišča raste s te-žoj tudi moč; po zvodu se torej toliko lehko vzdiga les in kamen itd. §. 7. Vsaka tekoča stvar, ako jo pri miru, h>agere$t, ober im ©letd)gewi$te, unb n>enn bu fte mittels eines £ebetS aus einem ©efcfytrre tn baS anbete leiteft, fo fliegt fte butd) baS fo lang baljtn, bis fte in betben ©efcfyitren gletcfy Ijod) ftefyt. Diad> btefent ©efefce beS ©leicbgeWicfyteS übet» jcfyenft man mittel« beS Gebers ben SBein aus einem Saffe in baS anbere, leitet bas SBaffer bon einem Serge auf ben anbetn, mad)t Springbrunnen u. bgl. — SBie nmnbetbar ftnb bie ©efejje ber 9tatur, unb Wie gut ijt 'es, jte fennen ju leinen jut (Sfjre ©otteS unb jum eigenen 33ortfyeile! 34. Saft. §. i. ®te 8uft ift ein flüfjtget Ädtper, Welket bie ganje (Stbe umgibt unb alles belebt; fte bringt in alle 3wif$enräume unb futigfett unb fcijäblicfjer SDünfte. §. 3. Sie 8uft läfft fid) ¿ufammenprejfen unb bebnt fid) toieber au« — fte ifi elafiifd), unb hat auch ihr ®etoid)t (©d)Were), baS jebod) geringer ifi, alé baS Dom2Bafferunb anbern $lüffigfeiten. Surd) bie©chmere unb ben Srud ber fiuft geflieht es, bafs ber ©ein mittels eines Lohres (#eberS) aus bem gaffe — baS SBaffer aus bem Sutnnen mittels ber 5ßumpe gejogen mirb; bafs man baS SBaffer in eine ©pri^röhre gießen unb es meit unb hoch hinaus treiben fann. Ste Suft läfft fid) in einen engeren 9taum jufammen= brüden, behnt ftd) aber fchnell wieber auS, Wie j. 23. bet einer 2öinbbüd)fe, womit man fd)ie§t. 2lud> baS ©d)ie£puloer erhält feine Sötrfung »on ber in bemfelben eingefchloffenen Suft, bie bei bem Qint¿ünben beS $ulberS fid) fchnell entwidelt unb mit großer ©ewalt fich ausbreitet, baher ber Knall entfielt §. 4. 3e nad)bem bie fföitterung ifi, hell ober Wolfig, h^r ober regnertfch, fo ifi aud) bie Suft leichter over fd)werer. Semnadj jeigt uns auch baS £}u<"dftlber im ©laSrobre beS ÜBarometerS, Welches am obern (Snbe berfchloffen, im untern 25uge aber offen ifi, bie ©cf)Were ber Suft (5ltmoffäre) an. Síad) bem ©tanbe beS Barometers Wirb auch ^e SBitterung borauSbejttmmt, nämlich beim ^of>en ©tanbe beS DuedftlberS ifi es gewöhnlich fd)ön unb heiter, bei mittlerem oeränberlich, unb fällt baSfeibe tief, pflegt Siegen ober ©türm ju folgen. pojo. Čisteji ko je zrak, bolj je nam zdrav; nezdrav pa poln prahu, mokrih škodljivih so-parjev. §. 3. Zrak ali podnebna sapa se nategne in se skerči, ter svojo težo ima, to da je veliko bolj lehka od vode, ali kake druge te« kovine. Tako vina po cevki lehko iz soda — vode iz vodnjaka potegneš, pa tudi vodo v brizgljo zajemaš in po cevi goniš daleko in visoko. Sapa se da v ozek prostor stisniti, pa fle tudi spet naglo nategne, kakor v veterni puški, iz koje vstreli. Tudi smodnik ima svojo moč od sape v njem zaperte, lctera se naglo raztegne, kadar se posmodi, in pokne z veliko močjo. §. 4 Kakor je vreme jasno ali oblačno, vedro ali deževno, je sapa ali zrak tudi leh-keja ali težeja. Po tem nam kaže živo srebro v stekleni cevki, ki je od zgoraj zaperta, od spodej v zavihi pa odperta, težo podnebne sape. Po takem vremeniku (zrakomeru) se vreme prerokuje, tako, da bo po navadi vedro, kadar srebro visoko stopi; če sredno stoji, se vreme rado premeni; pade srebro zlo globoko, bo lehko vihar in dež. Bolj naglo ko srebro vstaja al pada, hitreje bo drugo vreme. 4) Vse to in tako je dobro učencom pokazati, če se ima. §. 5. 2K bei Regenwetter ju- unb bei heiterem, fernem SBetter abbeeft. 2öie fommt baS? 3nWenbig, wo bte &anb an ben Äörper hält ift eine 25armfaite burd) ein fööhrchen gebogen, fett« wärtS aber bte #anb mit bem «jpute angeleimt. SDurdj baS 3ufammenjieiKn ber ©aite beim Regenwetter mirb fem 2Rännte §. 5. Imajo na oknu možunca, kteri se pred dežem pokrije, in odkrije, kadar bo vreme lepo. Kako je to? Znotrej, kder se roka telesa derži, je struna vdjana po tenki cevki, na struni pa roka s klobukom prilimana. Je ob deževju zrak inočarn, se struna stisne in toliko zasuka, da možunec klobuk na glavo potegne. Se vreme zvedri, se tudi struna nategne in kakor sveder toliko posuče, da se možek odkrije. V nekih krajih obesijo na okno velik pesji stric ali osat, in pravijo, da če se stisne, bo dež, se razšopiri, bo lepo vreme. Tudi stare rane in slabi zobje z bolenjem po zraku drugo vreme napovedo; pa na vse to se ni vselej zanesti; kajti vreme se ne spreminja samo po teži zraka, po kerčenju ali raztezanju reči, temuč tudi po še druzih raznih okoliščinah. §. 6. Veter vstane, kadar se podnebna sapa ali zrak omezi, in tako dolgo piha, dokler se zrak ne vravna, kakor voda, v kojo kamen veržeš. Spremembe v toploti ozračja na-rejajo veter. Vetrov je veliko, kteri se po krajih sveta zovejo, iz kojih pihajo. Nam naj bolj znani so: topli jug, merzli sever, suhi vo-geršek ali vzhodnik, in mokri z dole. Po zdolcu in jugu pravimo, da bo dež, po voger-šeku in krivcu sneg, po gornjaku pa lepo vreme. Ako o jeseni ali spomladi na večer sever ali gornjak diho, bo rada drugo jutro slana; piha po zimi jug, sneg kopni in se led tali. — Vetrovi so velika Božja dobrota, ki nam sapo 6) Imajo vetri v kakem kraju druge imena, naj se deci povedo. —Kteri veter pri nas naj buje piha? Kdaj? Söinbe ftnb eine gro§e SBo^it^at ©ottei, inbem fte ben Suftfreii bon fcf>äDltchen ©ünften reinigen, auf bern iroefenen Sanbe bie Sßinbmühlen belegen, unb auf bem SDieere bie «Skiffe treiben; ©türme fön-nen aber audj 93äume befd:äbigen, Häufer abbeien unb felbjt grofie, fchmerbelabene Sagen umftütjen. 3n Ajten unb Afrifa me^t aber auch oft ein febäb» lieber Sinb, ber SDtenfdjen unb £f)iere augenblicflid) tobtet, menn fte ftd^> bor bemfelben nidjt ju ftc^eru miffen. §.7 ©er ©d)ci§t man Staufd^n ober auch ©aufen. prallen bie ©d?all-metten bon Reifen, Säumen ober anbern hatten , brei» ober nod> mehrmal, mag borjüglich bie fttnber fehr ergöfcL ©er ©chaH pfTanjt ft<$ nach allen ©ei», ten fort, unb läuft in einer ©efunbe über 1040 9tad) bem ©chatte ift ei leidet ju urteilen, ob ein ©chuf« nahe ober entfernt bon uns gesehen ift, fo auch menn ei bli&t unb bonnert, ob ei nahe ober fern mag eingefchlagen haben, ©in ju t>cftiger unb Vlöjjlicher ©ie fcfclechtejie fiuft iji in großen ©täbten, in t>erfd)Ioffenen 2Boi>nungen unb ©ewölben, Wohin fein Sföinb gelangt. SBenn in einem bef^tänften ütaume Diele Sichtet brennen, ober toiele üWenfchen Wohnen, wirb bie gefunbe SebenSluft erfcfyöpft; in ungefunber Suft brennen bie Siebter büjter, unb bie 3Jtenfd)en füllen 93eflemmung. 2Ber in gefunber Suft wohnen will, offne häufiger bie ^enjter, befonberS bei ©onnenfd;ein, unb lüfte täglich bie Sßobnjtube. 3m grühlinge unb im Herbjie iji es ber ©efunbfyeit nicht juttäglich, am frühen borgen, abenbs in ber SDänt' merung ober bei feuchtem SSSetter bie SBotjnftuben ju öffnen. §. 9. SDie ¿um 2tthmen untaugliche ©tiefluft ftnbet ftdj) in lange oerfcbloffenen fellern, tn $run» nen unb unterirbifc^en Höhlen. Sftan hat auch brennbare Suft, bie in ©täbten ju ber ©aSbeleuchtung gebraust wirb. (Sine gleich unathembare Suft ent* widelt fid) au« fiohlenbunjt unb in feilem burd) ©ärung bes SBeineS. 3n folget Suft lifd)t baS Sid)t aus, Spiere unb 33ienfdjen erftiefen, Wenn fte ftd) nicht fchneU genug barauS entfernen, ©lühenbe fohlen in bie ©^laffammern ju fe^en, um btefe ju erwärmen, iji immer lebensgefährlich. §. 10. 33ijt bu genöthiget, in eine faule, fd)äb» liehe Suft ju treten, fo öffne früher beriet Orte, bafs bie gefunbe Suft einbringe; in unterirbif^e Höhlen unb fetter, wo feine geuerSgefatyr oorhanben ift, werfe angejünbeteS ©troh, tränfe einen Sab« fchwarnm mit f^arfem (Sffige unb binbe benfeiben unter bie 9iafe, befeftige ein Sicht an eine ©tange to so ljudje v takih krajih čversti in rudeči ko mleko in kerv. Naj slabša sapa je po velikih mestih, po zapertih izbah, v zidovju, kamor veter ne more. . Gori v kaki sobi veliko sveč ali svetilk, je preveč ljudi v tesni bi, se zdrava sapa povžije in oslabi, luči začno mračno goreti in ljudi težava obhaja. Kdor hoče v zdravi sapi bivati, naj okna odpre, posebno kadar sonce sije, in naj vsak dan prebivavni-co prevetri. V jeseni in o vigredi sobe prezgodaj ali pa prepozno v mrak odpirati ni zdravo, in tudi ne, kadar je vreme deževno. §. 9. Gnjila sapa, živlenju nevarna se najde po dolgo zapertih kletih, v vodnjakih in v podzemeljskih dupljah. Po močarijah in mlakah se tudi goreča sapa naredi, ktera po močarnih krajih leta. Z ovoj sapoj po mestih ulice razsvetle. Huda, kisla sapa se učini iz tlečega oglja, in pa po kletih, v kojih se novo vino kisa. V ovaki sapi luč ugasne, človeka in živino zaduši, ako se hitro iz nje ne potegne. Oglje v sobo nositi, jo zagreti, je smertoa nevarnost. §. 10. Kadar moraš v hudo sapo iti, odpri poprej take kraje, naj zdrava sapa skoz vleče. V podzemeljske berloge ali štirne verzi goreče slame, ako se nima kaj vneti. Gobo v dober kis ali v jesih pomoči in pod nos unb halte eS cor biet). Stfät bir baS Sicht aus, fo fliehe juificf. gs ift auch gut, in foldje gefährliche Zäunte ju fließen, ehe man ftch barein begibt. §. 11. Sei bemilthmen jiehen wir bie gefunbe Suft in uns, bie {ich in ber Sunge mit bem Stufe bereinigt, unb bie flechte athmen mir auS. 2)er berborbene 3Uhem ried)t übel aus bem SDierfeijen. Wenn berfelbe innerlich fault, ober Wenn man ben SJtunb rächt rein hält. 3e befdjränfter ber Otaum ijt, unb je mehr 2Jienfd)en barin beifammen Wohnen; befto eher öerbirbt bie Suft unb wirb ungefunb. 3« fumpftgen ©egenben ift eS ungefunb ju Wohnen; man bulbe in ber Nähe feine ^füijen, in ©d)laf> iammern feine ftarf ried)enben Slumen ober Dbft, noch weniger Sröge unb unfa'ubere Äafpelf^äffer in ber SBohnjtube. geud)te SBohnungen ftnb fehr un= gefunb, fo auch frifd> auSgeWetfjte ©tuben, fo lang biefelben nicht gut troefen ftnb. ©dablieb ift es, bem Suft^uge am $enfter ober am £h°re ftch aus^ufe^en, befonbcrS wenn man fd)Wi£t. griffe, fühle Suft ift ber ©efunbheit juträglid)er als ju warme; fcod? hat man ftch *>or ßrfältung in 3ld)t ju nehmen. 3)aS befte irbifche ®ut ift bie ©efunbheit; baiunt foll aud) bie ©orge bafür groß fein. 35. $te SBärnte unb ba8 Steht- §.1. £)ie ißärme ifi in,, allen fördern befbreitet; j. S. im Söaffer; im Öle, im Duecf-ftlbcr. 2Strb tiefen ©toffen bie ffiärme entzogen, fo bethärten fte; baS ¿Baffer wirb Quecf* ftlbct hartes 3Jietall. Dtine SBärme lebten privezi, napravi luč na dolgo palico, in pred seboj sveti. Ugasne luč, hitro, nazaj izbeži. Tudi pomaga v take nevarne kraje strelati. §. 11. Kadar dihamo, zdravo sapo na se potegamo, ktera se v pljučih kervi prime, nezdravo pa izdihamo. Sapa torej hujše smer-di od človeka,, kteri znotrej gnjije ali pa čednih ust nima. Manjši ko je prostor, in več ko ljudi v njem biva, poprej se sapa spridi, in je nezdrava. V močarnih krajih prebivati ni zdravo, tudi ne gnojnice pred pragom imeti, ne dišečih rož ali sadja blizo glave de-vati, še manj korit in smerdljivih pominja-kov v stanici terpeti. Mokrotne čumnate so zlo škodljive, tudi z apnom vnovo pobelene, dokler se ne posuše. Škodljivo je pri vratih ali na oknu biti, skoz ktere sapa vleče, posebno če se potiš. Hladna sapa je vedno bolj zdrava ko pretopla, samo varovati se imaš, da se ne prehladiš. Naj dražej blago je zdravo telo: naj bo tudi skerb za zdravje velika. i 35. Toplota in luč. §. 1. Toplota se nahaja v vseh rečeh, na pr. v vodi, v olju, v živem srebru. Se tem stvarem toplota vzame, se sterdijo, vode bo led, 11) Kaj je storiti, da ram sapa iz ust smerdela ne bi? (gtofcž Sefeb. f. b. II. ili. flot), bifdj. 19 meber a)tenfd;en nod) fönnte nidjts warfen, unb alles märe eiöfalt unb fteinhart. ©ro§e Särme nennt man mo feine SBärme ift, bort friert c$ unö, bort ift ftroji unb SBinter. §. 2. ÜJtan ermeeft bie SBärme unb entjünbet baS geuer an ber ©onne, menn man mit bem 93renn= glafe bie ©onnenjiralen auffängt unb fte auf einen Bunber leitet. 2)aS geuer mirb mit bem ©taftle aus bem Äiefel gefölagen ober burefy Oteibung herbor-gerufen. 2luch bie fogenannten 3nnbi)ölj^en entjünben ftd> mittels bei ©treiben« unb geben geuer. 0eud;teSgutter entjünbet fid> »on felbft. 3m 93r a n nt= meine befinbet fxc^> ein berborgeneS geuer, barum nennen ihn bie SSilben mit Dted)t $euermaffer. 3lud) ber SJtenfcb ha* ein eigenes geuer in feinem Äörper, unb er lebt um fo länger, je meniger er ei burd) 3<>rn, ttnfeufd)beit unb anbere Seiben* fdjaften ober burch ben ©enufS jiarfer ©etränfe an* fad)t. ©emöhnlid) lebt jener SRenfd) länger, ter ein fältereS, als'ber, meld;er ein ju i^i^tigeg ©etlüt hat. §. 3. £>aS geuer ijt unfd)ä|bar, fo lange mir auf baSfelbe 5ld)t hflben; beim geuer fod)en unb braten mir bie ©peifen, mit bemfelben ermärmen mir im Sßinter unfere ©tuben. $tit bem geuer arbeiten bie Äünjiler, fte fd)mel}ett (Stfen, ©über, ©olb unb anbere 9Jict.ilIe, unb nicht leid;t ftnbet man einen Sförper, mit bem ftch bie SSärme nid)t bereinigte unb ben baS geuer nicht beränberte. 2)aS geuer äfchert aber aud) unfere Käufer ein, mofern mir es n;djt forgfältig bermaren. ®aS geuer živo srebro terda ruda. Brez toplote bi ne živeli ljudje, ne živina, bi ne rastlo kaj; vse bi bilo terdo ko led in kamen. Nas toplota močno greje, ji pravimo vročina; ni toplote, in nas zebe, je mraz in zima. §. 2. Toploto oživiš in ogenj vnameŠ na soncu, ako s steklenim očalom sončnih žarkov nabereš, ter jih na dobro gobo ali kaj suhega napelješ. Ogenj se ukreše, in divji ogenj učini, če dva lesena hloda glodaš. Zve-pleni klinčki ali vžigalice se na ders vnamejo in ogenj dajo. Mokra kerma se sama užge, ako suhe ne spraviš. Skriven ogenj žganje ima, in po pravici ga Indiani ognjeno vodo zovejo. Tudi človek ima poseben ogenj v svojem' životu, kteri za toliko dalje živi, za kolikor manj z jezo, nečistostjo in drugimi strastmi va-nj pihaš, ali ga s hudoj pre-močnoj pijačoj ne polivaš. Po navadi človek dalje živi, kteri je bolj merzle, kakor on, ki je preognjene kervi. §. 3. Ogenj je žlahna stvar, dokler ga varujemo; pri ognju živež kuhamo, pečemo, ž njim netimo sobe po zimi. Z ognjem ume-talniki delajo, cedijo železo, srebro in zlato, kakor vse druge rudnine; in težko najdeš stvar, koje bi se toplota ne prijela, in jo ogenj ne premenil. Ogenj nam pa tudi posestvo vpepeli, ako ga ne okovarimo. Ogenj 2) Zakaj ni otrokom zdravo kave, vina ali pa clo žganja pili ? 3) Kako otroci naj hitrej zažg-ejo in pogorenje na-činijo? Cesa se otroci imajo pri ognju varvati ? erfcheint in ber ©lut ober in ber flamme, wenn fiuft baju fommt. SDariim brennt eS liebe^ beim Sinbe, unb je -prfer btefer bläft, bejto mehr flammt, es. 3e mel;r flamme, bejto weniger gibt eS Manch, b« auö 1)6111 Srennftoffe aufjleigt. §. 4. ®a bie 2Bärme bie Äörper auSbefynt, bie Äälte aber jufammenjieht unb härtet, fo fteljt man am Sßärmemeffer (Thermometer), wie Otel . ©rabe bie SBärme ober bem ßiepunfte, ober wie viel ©rabe bie Stalte unter bemfelben hat- 3e wärmer ei i{i, bejto mehr behnt ftd) baS Quecfftlber aus unb fcefto mehr jteigt eS; je fälter eS ift, um fo me^r jieht eS fid) jufammen unb fällt in ber ©las» * röhre. Stach bem Shermometerjtanbe fann man fchon am 2lbenbe beurtheilen, ob fommenben ÜJtorgen ein 3teif fallen werbe. §. 5. Erwärmet ftd) baSSÖaffer bis jum ©ieben, fo entfteht ber £)amj>f, Welver eine fo grojje * traft erreid)t, bafS er ben SDetfel fycbt unb »er« fchloffene ©eichirre auSeinanber treibt, aber auch bei großer £ifse bie Ijärteften ftörper Weich fodjt wie 93rei. ©o läfft man baS ffiaffer in großen Steffeln fteben, bafS es bampft, unb bie wunderbare $>ampffraft, Weife .bewältiget, treibt Sofomotibe auf ben (Sifenbahnen, 2)a mpffchiffe auf ben Söaffern unb ungeheuere SOiaffyinen in $abrifen. §. 6. $aS Seuer enthält nicftt nur SBärme in fid), eS gibt auch eine £elle bon fid), welche baS Sidjt bewirft. 2)aS Sicht erfdjeint uns als ein äujjetft feiner, elajlifcher «Stoff, Welver bon ber Sonne unb anbern leuchtenben ©egenftänben aus» . ftrömt unb macht, bafS wir fehen. (ts gibt Körper, se nam pokaže v žerjavki, ali pa v plameni , pa mora sape ali zraka imeti. Zato rajši na vetru gori, in huje ko piha, bolj plameni. Več ko je plamena, manj je dima, ki iz kurjave vstane. § 4. Ker toplota telesa razprostira, zima jih stiska in sterdi, se vidi na toplomeru, koliko stopinj ima toplota nad ledom, ali mraz pod ledom. Topleje ko je, bolj se živo srebro natega in raste; merzleje ko je, za toliko huje se stiska in pada po stekleni cevki. Po toplomeri se lehko že na večer sodi, jeli bo prihodno jutro slana. §. 5. Se voda ugreje in kipi, toplota so« puh vzdiga, kteri toliko moči dobi, da pokri-vavko privzdigne, in zaperto posodo razžene» p j, tudi v veliki gorkoti še tako terde kosti mehko skuha ko kašo. Take parijo vodo v velikih kotlih, da hlapi; in ta čudna moč so-puha modro vravnana goni hlapone po železnicah, parobrode po vodah, in čudno velike parostroje v tovarnah. §. 6. Kakor ima ogenj toploto, tako tudi svetlobo ca in lač stori. Luč se nam zdi čudno tenka, tekoča stvar, ktera od sonca in 5) Kdo je že videl železnico? Kdo goni in vleče vozove ? burd) Welche ba$ Sidjt leuchtet; wir nennen fie burch* fichtige Körper, wie baé ©laé; anbere fxnb un» butdjficfytig, wie unfere (Srbe. Sie 2id>tfiralen jtnb äufjerft fein, unb verbreiten fid> gerablinig; nod). wunberbarer aber ift bie ©efchwinbigfeit bei Sietes, biel fchueller alé jene beé ©galleé; ba^er fe^en wir früher ben alé wir ben Sonner hören, wefin eé weit bon uñé einklagt; barum fleht man and) beU ©chie^en baé geuer eher, alé man ben finall hört. Sa« ©onnenlid)t brauet bis jur (Srbe 8 SDli* nuten unb burd)läuft in einer ©elunbe 40.000 teilen. §. 7. ÜberaE auf unferer @rbe, eben fo wie aud) in ber Suft ijt eine ganj eigene, feine üDtaterie Dexbreitet, bie man bie eleftrifd)e SDfaterie ober bie ßleftrijität nennt. SBenn fíd) biefe Materie in ben SBolfen ankauft, unb biefen eleftriften Söotfen anbete uneleftrifdje fich nähern, fo bti£t eé. Kommt bie cleftrifd£>e Bolfe ©egenftänben ber ßrboberfläche nahe, welche bie (Sleftrijität aufnehmen, fo über» fimngt ber 33Ii£ auf biefe; man fagt bann: eé ha* eingefd)lagen. Uluf ben folgt ber Sonn er, aeldjer baburd) entfielt, bafé bie Suft burch 6en SJlifc, ber fte burchbringt, erfchüttert mirb. Set 331t£ fdplägt am häufigften in Sürme unb S3äume ein; barum ift eé nicht rathfam, in türmen fich aufzuhalten ober unter breitäjtigen 93äumen bor bem Otegen ©d)U^ ¿u fud)en. Sei einem Ungemitter fo0 man bie $hwten Su fyäuftS auf* uni) pwachen, bamit fein Suftjug entfiehe; man foH nicht nahe an einem dragih svetlih predmetov izvira, in nam stori da vidimo. So telesa, skoz koje se luč sveti; pravimo jim prezir ne (ali svetle, prozračne) telesa, kakor steklenina; druge so neprezirne kakor naša zemlja. Žarki so čudno tenki in na ravnost šinijo; pa še veliko čudneja je luči hitrost, veliko hitreja ko glas; in potem se nam poprej zablisne, ko zagromi, kadar daleč od nas vdari tudi poprej ugledaš ogenj, kadar ustreli, in pozneje pok zaslišiš. Luč od sonca na zemljo v 8 minutah, šine, in v 1. sekundi 40.000 milj daleč pride. §. 7. Povsod po zemlji in pod nebom je razširjena tenka stvar, kojo divjo ognjino (električnost) imenujemo. Se te ognjine ali elektrike v oblakih dosti nabere, v druge šviga, kteri je nimajo, in se bliska. Kadar se električni oblak približa takim rečem verh zemlje, ki jemljo v se električnost, preskoči na-nje blisk, in pravi se: treščilo je. Za bliskom sledi grom, ki postaja odtod, da blisk prešine ozračje in ga strese. Blisk ali gromska strela naj raje vdari v visoke stolpe in drevesa; ni torej varno v zvonikih biti, ali pod košatim drevjem vedriti, Kadar se bliska, tudi ne vrat 7) Kaj je na paši storiti, kadar hudo germi ? Kamine fielen, ni$t fdjnell laufen, fahren ober reiten, Weil ber Suftpg ben »Hfc na$ stehen fönnte. ©ut ijt es aber, bei ©etoittern ein genjter ober eine Sljür offen ju galten, bamtt, im galle «S einklagt, ber 2>unfi beS SlifceS bie im Ülntoefenben nldjt erftkfe. ©er 93ti£ unb ber Bonner teinigen bie Suft, er füttern bie drbe, befötbetn baS 3öad)Stijum unb bie grudjtbarfett, unb ftnb ■baijer eine grofje SBoljltfyat ©otteS, obwohl fie uns $urd)t unb Bittern oerurfa^en. §. 8. (Sine gute ©cfyufjWefyre gegen ben ftral ijt ber Sli^ableiter, Welver an einer eifernen ©tange eine bergolbete, fupferne Sanje fyat, unb auf bem ©ebäube befeftiget Wirb. 2)er Sltfc fäfyrt in biefe aufgeridjtete ©piije, unb wirb mittels eines eifernen ober fupfernen ¿rates in bie drbe abgeleitet. — löefonberS wunberbar ijt bie SerWenbung ber dlef« irijität bei ben Telegrafen. SBon großen ©täbten aus läuft bie ©trafje entlang in entfernte Orte an botyen Stangen ein fupferner ©rat, nad) meinem ft bie (Sleftrijttät fortpflanzt unb an beftimmten ©tajionen mittels eiferner ©tifte an ©löc!d)en gewiffe 3eid)en gibt, nadj benen man bie 5Racfyrid)ten lieft unb fdjreibt. Stuf biefe 2lrt fann in einer ©eiunbe 40.000 teilen Weit etwas berietet werben. 21$, toeld) eine munberbare Äraft fyat bod) ©ott erraffen, ttnb ben SOtenfdjen mit SBerftanb begabt, biefe unb fo oiefe anbete ®inge ju etfinben, unb fte ju feinem Siujjen anjuwenben! odpirati in zapirati, da bi veter skoz vlekel, ne blizo dimnika biti, ne naglo letati ali voziti se; po vetrn rad blisk potegne. Dobro pa je o hudem vremenu edno okno, ali pa same vrata odperte imeti, naj če bi vdarlo, sopuh strele ljudi ne zaduši. Bliskanje in ger-menje nam čisti zrak, pretrese zemljo, pomnoži rast in rodovitnost, ter je velika dobrota Božja, naj si nam ravno dela strah in trepet. §. 8. Dober varh pred streloj je blisko-vod, kalamit ali potegač, ki na visokem drogu sulico iz kotlovine pozlačeno ima. Blisk v to nastavljeno ojstrico šine , in se po železni ali kotlovinski liki v zemljo odpelja. — Posebno čudno se ta ognjena moč po telegrafih ali dalekopisih rabi. Od velikih mest gre za cestoj po visokih stebrih lika, iz kotlovine sukana, v daljne kraje, in po tej liki šine ognjena iskra iz kraja v kraj, kakor da-lekopisec hoče. Iskre po nastavah na zvoncih kladvice majajo, po njih se čerke štejejo in besede bero. Tako se v 1. sekuodi po 40.000 milj daleč lehko pove. — Oh, kako čudne moči je Bog stvaril, ljudem pa dal, take in tolike reči iznajti, in v svoj prid oberniti! §. 9. 3tt ber Suft befinben ftcf> mancherlei Stoffe, woraus ber ber #agel, ber Otegen ober «Schnee entjlchen, je nachbem bie SBtnbe unb SahreSjeiten ei mit fich bringen. 33ilbet fich ¿uweilen irgenb etn Srennftoff ju einer Äugel, gleich einem «Schneeball, unb entjünbet fich tiefe, fo leuchtet fte hell; ber= gleichen drfcheinungen nennt man fteuerfugeln. ®ie feurige Shtgel jerplajjt oft, oerfyrüht ober fällt ¿ur (Srbe herab. ^uf gleite SBeife mad)en es bie geuerwerfer, bie mit geuer fpielen unb t>erfd)iebene Äugeln, gleich ben fd)önj}en (Sternen hoch in bie Suft fahren laffen, bie eine3eit lang leud;ten, bann aber erlösen. §.10. SBaS ifl aber baS Nor blicht? 6S ftnb fäulenartige $euerftralen, welche in nörbli^en ©e* genben leuchten, wo bie Nächte fehr lang ftnb unb bie Sonne nur einige Sionate im Sah" fd^eint. $aS Storbli^t Wirb in unfern ©egenben fehr feiten gefehen. • §.11. 2öaS ftnb aber bte fogenannten Sir® li^ter, Welche fich ¿eitwcife an fumpfigen Stellen bewegen? ®S fmb eittjünbete fünfte, bie aus Sümpfen unb 23egräbnieftätten aufzeigen, unb je na^bem ber Suftjug geht, h»n unb her fte? fflcnn bie (Sonne aufgebt unb burdj i^re ©traten bie ©ünfte unb SBotfen in ber Suft erteud;tet, bann entfielt bie fdjßne SOiorgenrötijc, bie ftd? über bie ©ebirge ergießt. (Ein gteid;e« geflieht menn bie legten ©traten ber untergetjenben ©onne bie ©ebirge beleuchten. §. 13. 3n ber ftäfje bei ÜNeere« finbet man oft feuerfpeienbe Serge, in meldjen ftd) brenn* bare ©toffe entjünben, unb morau« ftd; ©ünfie ergeben; biefe Serge werfen Afdje unb ©teinc (8aba) mit 9taud) au« i^rem ©d)lunbe au«. SSenn nun foldje ungeheure ©ämpfe bie (Srbrinbe nidjt burefy* brechen fönnen, bann bemirfen fic ba« (Erbbeben. Auf folcfye Art ift ba« geuer überall, in ber Sufb auf unb unter ber Grbe oerbreitet. SDarum I;aben jene red)t, bie ba beten: „Semare un«, o ©ett, »or bem jeitli^en unb emigen j^euerl* w 36. 5>a8 SBaffer. §. 1. SDa« SB a f fe r ift ein reiner, burd)ftd)tiget Ädr^er, ber in allen drbabem rinnt, unb aud) in ber Suft in ben Sßolfen fcfjmebt, au« ben Quellen bctüorfptubelt, ober ftdj at« Stegen au« ben Söotfen l;erab ergtejjt. Sa« Söaffer ift ber ebelfie Salfam be« ¿eben«. SJticbt febe« Sßaffer ijt gletd) rein unb gut; ba« hefte Srinfmaffer ift ba« Duetlmaffer. 2)a« Stegen =, ©$nee» unb (Si«maffer ift ni<$t gut ju trinien. Au« «ßfü^en unb fte^enben Söaffern trinfe nie! §. 12. Kaj pa je jnterna zarja? Kadar sonce vstaja, njeni žari soparice po zraku in oblake ošvetle, se lepa juterna zarja po hribih razliva. Ravno tako se zgodi, kedar se večerno sonce po hribih ozira. §. 13. Pri morju se najdejo ognjemetne gore, v kojih se kurjavne stvari vžgejo, so-parje vzdigajo, in čern dim s pepelom in kamenjem iz svojih gerl mečejo. Ako taki gro-zenski soparji predreti iz zemlje ne morejo, zemlje potres naredijo. — Tako se najde ogenj povsod pod nebom na zemlji in pod zemljoj, in prav imajo, ki molijo rekoč: Bog nas varuj pred časnim in večnim ognjem ! 36. Voda. §. 1. Voda, čista, prozirna stvar po vseh žilah zemlje teče, pa tudi pod nebom v oblakih plava, prizvira iz vrelcov ali studencov, in iz oblakov deži, ter je naj žlahtneji balzam živlenja. Ni vsaka voda enako čista, ne dobra, naj bolja za piti je studenčnica. Deževnica, snežnica in lednica ni dobra za piti. Mlake in stoječe vode nikoli ne pij! 1) Kaj je storiti, kadar kdo utone? Kako se pri kopaign resti ? §. 2. 9ln einigen Orten führt bas SBaffet mincralifdje 3:i;ci(e mit ftd?, unb enthält eine befon* bete-^eilfraft, wie ber Sauerbrunnen. 3n anbern (Segenben ftnbet man warme Duellen, Welche auch mancherlei ^eiliräfte beft^en. £ie SeWohner fumpftger ©egenben habelt Meiches SBaffer, unb Riebet fmb bei il;nen gewöhnlich. ®ie ©efcirgS» bewohnet ^aben gröfjtentheils frifcheS SBaffer; jte erfreuen ftch beShalb auch einer fejtern ©efunb'heit. 3n ber Stahe »on $fü£en unb jtebenben Sßaffem i{t eS ungefunb ju wohnen. §. 3. S5ie Mte berWanbelt baS SBaffer in 9teif unb (Iis, bic #i|5c aber in 2)ämpfe. 2)ie SBärme hebt aus ben $lüffi_gfeiten wäffertge ®ünjte empor (Wie es bei einem &afen am 2>ecfel ju fehen ift), Welche bie Suft forttreibt unb bitter macht, unb bie fobann Siebet unb 20olfen genannt werben. SDamü ber Stebel aufjteige, muß bie Suft metfltch fühlet fein, als bie (Erbe; barum ift im $tühiahre unb £erbfte gewöhnlich nebliges Setter. |)aben ftch bie Stebel gehoben unb finb jte in ber Suft bitter geworben, fo nennt man fie SBolfen. ¿afS bie SSolfen roth, fd)Warj ober Weif? erfcl;eincn, bewirten bie Sonnenjtralen, weld)e biefelben befcheinen unb ftch baritt öerfchiebenfarbig brechen. §. 4. SBenn bie wäfferigen fünfte, welche in ber Suft als SBoIfen fd)Weben, bom Sömbe, bon ber Stätte ober burd) bie drfebütterung beS 2>onnetS jufammengebrücft unb bie SBaffertropfen fchwerer Werben als bie Suft, fo fängt es an ju tröpfeln unb baS ift ber Stegen. (Einen feht heftigen, jtarfen §. 2. V nekterih krajih izvira voda z rudninskimi deli nadrožena, in ima posebno zdravilno moč, kakor slatna ali kiala voda-Po drugih krajih so topli izvirki, kteri mnogotere zdravilne moči v sebi imajo. Pravimo jim toplice, za betežnike velik Božji dar. Mlakarji in lažniki imajo mehko vodo, in tre-selka (merzlica) je pri njih doma. Gorenci imajo večidel čerstvo vodo, so pa tudi bolj terdnega zdravja. Blizo mlak in stoječih voda ni zdravo bivati. §. 3. Mraz vodo v roso, slano in led premeni, vročitia pa v sopnh. Toplota vzdiguje iz mokrote vodene soparice, kakor iz lonca na pokrovalo, ktere sapa goni in gosti; pravimo jim megla. Da megla vstaja,- ima zrak za spoznanje hladneji biti od zemlje; za to je v spomladi in pa v jesni po navadi megleno vreme. So megle nakviško vstale in se pod nebom zgostile, jih imenujemo oblake. Da so oblaki rudeči, černi in beli, storijo sončni žarki, ki jih obsijajo, in se nam mnogo-barvno utrinjajo. §. 4. Se vodene soparce, ktere po zraku v oblakih plavajo, od vetra, mraza ali od gromnega potresa stisnejo, in kaplice težeje od sape postanejo, začno naškrapati, na zemljo padati, in to je dež. Mnogo dežja ob 9íegcn nennt man einen ©uff' ober $la£regen. din 2Bo Ifenbruch entjteht, toenn eine ffiSotte burch SBinbe fdjnell jufammengebrücft ober an bohe Serge geffofien mirb unb gleicbfam ¿erplaijt. SBenn eine Bolfe burch entgegengefefete SBinbe jufammen= gebrüeft unb im SStrbel h^getrieben mirb, fo ejit* fte^t eine SBafferlj o fe. @o moi;lti)ätig ali ein janfter Siegen ift, einen eben fo großen (Stäben öerurfadjert oft heftigeStegengüffe. 2)ai Otegenmetter terbirbt uni oft bte Strntc unb bie Sßeinlefe; ©oit Täfft aber auch bie JBetterfchäben benen ju Stufen fommen, bie ihn lieben. §. 5. SBenn feine Stegentropfen in' ber Suft leicht frieren unb Stöpflein ¿u Äörnlein ftd) gejtalten, bann fällt bte ©raupe ober ber Söeibetbrei. frieren aber bidjtere Sropfen in* ber Suft, unb bergrößern fte fid) mährenb bei galleni ju ©djloffen, fo fällt ber Schauer ober #agel, unb biefei gefd)iebt grö^tentheili, menn bie Suft borher marm, burch ffiinbe ftch piö^lich abfühlt. d« ift bai;et ein 9lber= glaube, bafi |>ejen ben £agel mad)en; auch bie ©Ioden bertreiben nidjt bie gefährlichen SBolfen, fonbern nur bai ©ebet ber ©laubigen. „®ai ©ebet bei ©ered)ten," fpricht ber heilige ©eijt, „burd)hingt bie SBolfen!" §. 6. di heifit, bafi ber #agel fein fd)lechtei 3ahr beiurfache, aber mehe bem, ben er trifft; mir fagen aber, bafi auch *>cr ^ 28ohlthat ©ottei iji, unb im allgemeinen mehr nüijet ali f^abet. 35er $agel bemühtet bie ungefunben ®ünfte, reiniget bie £uft, bemaret baburd) SDíenfc^ett unb Xljiere bor gefährden $ranff)eitm, mad)t bie drbe fruchtbarer, unb gibt guten üJtenfchen ©elegenheit, bem berunglüeften Machbar ©utei ju tljun. Saffen enem se veli naliv, ploha pa, akot se oblaki gredoč vdero. Oblak se preterga, kadar ga vetrovi naglo stisnejo, ali ob visoke gore trešijo. Se vetrovi stepejo, oblake stisnejo in v kroge verte, včinijo vertanko. Kakor dober je pohleven dežek, tako škodo nagel dež gostokrat stori; deževje nam spridi pogosto žetvo in tergatvo; Bog pa tudi vjimo njim v dobro oberne, kteri ga ljubijo. §. 5. Ako kaplice deža v zraku rahlo zmerznejo, in se kančki v zernje sprimejo, pada solika, solca ali babje pšeno. Kadar pa kaplice v zraku zmerznejo, in se pa« daje stemejo, toča peliska; in to se večidel zgodi, ako je poprej zrak topel, po tem pa merzel veter potegne. Prazna vera je torej, da čare ali coperniki točo delajo; tudi zvoni hude megle ne preženo, marveč molitva vernih. „Molitva pravničnega, veli sv. Duh, oblake predere." §. 6. Pravijo, da toča hude letni ne ne naredi, pa siromak on, kojega zadene; mi pa pravimo, da je tudi toča Božji dar, ki več hasni, ko (škoduje. Toča nezdrav sopuh povzame, sapo izčisti, ljudi in živino nevarnih bolezen ovaruje, zemljo rodovitnejo stori, in dobrim ljudem priložnost da, poškodovanim sosedom dobro storiti. Dajmo torej Bogu gos-©rofce« Sefeb. f. b. II. 5N. flot». Mf$. 20 wir bal;ej ©ott unb feine ^>ctttöe Vorfielt waltenj ©ott nimmt mit diner §anb, mit Reiben gCBt et Wieber. §. 7. 3ur Sommerzeit glanjt morgens unb abenbs am ©rafe unb an ben Slumen eine feuchte 9luSbünftung, bie man £l>au nennt, welker aber ni$t bon ber fällt," fonbetn ben bie (Erbe unb bie ^flanjen auSbiinften. ®er Sinb trocfnet ben bie Kälte aber betwanbelt ifyn in Steif, wenn im grüfylinge ober #erbfie bor Sonnenauf* gang bei falter Suft ber Sfyau friert, — wie im Sinter ber Reimfrojt an ben SBäumen, ober bie 2lusbünftung um beinen Kopf f)erum, wenn bu am Sege bift §. 8. 3m Sinter ¿iebt bie Kalte flehte Saffer* tropfen ober 9luSbünftungen ¿ufammen, welche in ber Suft als 93läSdjen fd)Weben, unb geftaltet fte in ¿acfige gloefen, tie Wir Schnee Reißen. Sebe Sdjneeflocfe f>at fedjS ßcfen mit flehten Sternlein, bie Wie bie fcfyönfien unb jarteften Slümdjen funfetn. (Iben fo wad;fen an ben ^enfierfc^eiben bie fünften ©Sblumen, welche ber Sinter erzeuget, bie Särnte aber wieber jerfdjmelit, fo wie bie (lisbede am Saffer. 3)er Sd;nee bient ber ßrbe als eine Weiße £ülle, barmt baS Sintergetraibe nid)t $roft leibe, fonbetn im^rüfyiafyre lieber grüne unb bielfältige grucfyt bringe. §.9. ®er Regenbogen geigt ftd),' wenn eine RegenWolfe bor uns, bie glänjenbe Sonne aber - uns im Rüden jietyt; barum fönnen wir ben Regen* bogen bormtttagS nur gegen lintergang, nadjmittagS aber gegen Aufgang ber Sonne fefyen. ds fallen näntli<$ bie Regentropfen burd) bie Sonnenfiralen, podariti, in njegovi sveti previdnosti gospo-diniti; Bog z enoj rokoj vzame, z dvema pa da. §, 7. Poletni čas se v jutrih in v večerih mokrotni sopuh po travi in rožah svetli, i» rosa imenuje, ktera ne pada iz višave, temuč iz zemlje in želiš vstaja. Veter roso prežene, mraz pa v slano premeni, kadar v spomladi ali v jeseni pred sončnim izhodom ob hladni sapi rosa zmerzne, kakor po zimi ivnik (ivje) po drevju ali krog glave, kadar si na poti. §. 8. Po zimi mraz drobne vodene kančke ali soparice, ktere po zraku kakor mehurci plavajo, stisne, in v kosmate eapice steme, kojim pravimo sneg. Vsak snežen kosem ima šest voglov z majhnimi zvezdicami, ktere se svetle, kakor naj zališe nežne cvetlice. Tako nam tudi po oknih na šipah presilno lepe rožice rastejo, koje zima naredi, toplota raztali kakor led na vodi. Sneg je zemlji bela odeja, da ozimina ne pozebe, ampak o vigredi spet zeleni in obilen sad prinese. §. 9. Mavrica ali božji stol se nam prikaže, kedar je deževen oblak pred nami, svetlo sonce pa za nami; torej mavrico pred poldnem v zahodn, po poldne v vzhodu vidimo. 7) Kako se rože mraza ovarjejo ? 8) Kako se ozebe varovati? Kaj storiti, ee kdo zmerzne ? * biefe Breden fid? in ben herabfattcnben Stopfen unb bilben ben herrlichen, ftebenfarbigen Sogen. Söeil bie ©onne runb ift erf^cint uñé bei Regenbogen im #albfreife. 9luch am Stftye fannft bu biefe ftebenfatbige ßrf^einung leidet fe1)en, menn bu bie ©onne burd) ein ®laé SBajfer f^einen läffefi; f^öner aber nod) am 93acf)e, menn bu gegen einen ftnfiern ©Raiten baé 28 äffet fpri^eft, meines bie ©'onne im 9tüden bef^eint. §. 10. 2Baé bebeuten aber bie fogenannten #öfe ober Steife um bie ©onne unb ben 2)ionb? ©ie bebeuten eine balbige Skränberung beé SBetteré. Söenn nämltd) biel geu^tigfeit au é bem Sßaffer unb bon ber (Erbe auffteigt, flimmern bie ©onnenfiralen in ben fünften mehr alé gemöhnlich, fo mié baé Kerzenlicht im Bunter, &>enn biele SDiinfie barin finb; burdj biefe erfreuten uñé bie ©onne unb ber SJtonb, alé menn fie bon einem Kreife umgeben maten. 3utoeilenbefonberé im SBinter, fielet man auch Stebenfonnen unb Dtebenmonbe, menn ftd) bie ©onne ober ber 9)íonb in ben toäfferigen Sünften abfpiegeln, mie in einem rul;ig ftehenben SBaffer. Kaplice deža skoz sončne žarke padajo, se utrinjajo in prelep sedmerobarven trak nare-de. Zastran okroglosti sonca se vidi mavrica kakor pol oboda. Tudi na mizi lehko mavrico vidiš, kadar sonce skoz kupico vode sije; pa že lepše za potokom, če proti temni senci vodo škropiš, in jo sonce od zadej osije. §. 10. Kaj pa pomeni sončni in me-senčni obstret, krog ali obroč? Hitro drugo vreme. Kadar veliko mokrote iz vode in zemlje pod nebo vstaja, se sončni žarki v soparicah bolj razsvetle in utrinjajo, kakor krog goreče sveče, kadar je dosti soparice v sobi, in skoz nje se nam vidi, kakor bi sonce ali mesec kolo imelo. Včasih, posebno po zimi vidimo po dvoje sonce, tudi dva mesca, kadar se sonce ali mesec v vodeni soparici gledata, kakor v mirni stoječi vodi. IV* ^tetmftmfce* 37. ©er geftitnte 4?immeC. §. 1. ©o tüte es auf ber drbe unjähltge ®e» fc^ö^fe gibt, eben fo leuchtet eine Unjahlfcon ©temen cm Reitern Himmel, ©ott jur (S^tc, uns aber ¿um Siergnügen unb Stutjen. di gibt ©terne, welche jtetS auf einer ©teile wie angeheftet flehen; fte Reißen gijfterne. ©o ift unfere ©onne, bie Wir bei Sage, fo ftnb bie ©terne, bie wir bei ber Stacht ftets auf berfelben ©teile feiert, gijjjierne, unb oiele oon ben lejjtern ftnb btel größer unb lichter alé unfere ©onne, obgleich fie uns wegen ihrer grofjen (Intfernung Hein erteilten; fte f>aben. Wie unfere ©onne, ihr eigenes Steht unb ihre eigene üffiätme. Slnbere ©terne bewegen ftdj wie unfere drbe um bie ©onne, erhalten oon ihr Sicht unb ©arme, unb Planeten ober SBanbeljierne. dergleichen ftnb ber SQterfur, ber 3Jtorgenftern (SBenuS), u. f. W. §. 2. $>ie ©onne ift fo groß, baf« man aus ihr 1,400.000 unferer (Srbfugeln machen fönnte; uns fchetnt fte aber nicht größer als eine ©chüffel IV. Spoznava svetlega neba. 37. Zvezdoslovje. §. 1. Kakor je brez števila veliko stvari po zemlji, tako se sveti brez broja zvezd na jasnem nebu Bogu v čast, nam pa k veselju in hasnu. So zvezde, ktere na mestu kakor pripete stoje: imenujemo jih nepremikav-ne, stalne zvezde ali stalnice. Tako je naše sonce po dnevi, in so zvezde, koje po noči vedno na ravno tistem mestu gledamo, in kojih veliko je vekših in svetlejih od sonca, naj se nam ravno zavolj njih dalkote maj-hine zdijo. One imajo, kakor naše sonce svojo lastno gorkoto in luč. Druge se kakor naša zemlja krog sonca premikajo, in od sonca svetlobo in gorkoto dobe, in se imenujejo premikavne zvezde, planeti ali pomični c e. Take so: merkor, danica, mart itd. §. 2. Sonce je tako veliko, da bi 1,400.000 naših zemlja lehko iz njega storil: nam se pa ne vidi večje ko skleda, kajti je gu [ein, inbem fie 25,000.000 SMett fon uns entfernt iji, fo baf« eine $ anonenfugel erfi in 25 Saferen ba^tti gelangen würbe; ber Síenfcf) aber würbe 11.000 Safere ba^in 6wu^)en, wenn er gleich täglich 10 ©tunben jurücflegte. — Obgleich aber bie ©onne fo weit bon uns entfernt ifi, fo erreichen unS ihre ©trafen bod) in 8 Minuten, uns ju wärmen unb ju leuchten. Sßte wunberbar ift bie£! §. 3. $>ie drbe hat fein eigenes Sicht; wenn aber jemanb biefelbe »on einem ©terne aus anfehen fönnte, fo würbe er fte ebenfo glänjen fehen, wie wir ben 3Jlonb; benn fíe erhält oon ber ©onne ihr Std)t. $ie (Erbe treibt ftch in 24 ©tnnben einmal um ihre 2ld)fe, Woburch Sag unb 0iad)t entfielen. bei uns Sag, bann haben unfere ©egenfüfjler Rächt. £>aben bie. (Europäer Radjt, bann haS fommt baher, weil btefeibe ununter-brocen allgemach t>or fidt> geht unb wir baran gewohnt ftnb; fo fcfjctnt eS bir, Wenn bu auf bem fcaffer fährft, als beWegeft bu bid) nicht »on ber ©teile, unb bie betben Ufer eilten an bir oorüber, inbefs nur bu bal)infährft. §. 4. Sie drbe bewegt fich aber aud) in 365% Sagen ober in einen^ Sahre um bie ©onne, Woburch Síi^rcéseitcn entliehen. 3ebeS gewöhnliche 3ahr 365 Sage unb fo Diel barüber, bafS in oier Sahren (Sin Sag juwäd)(i; barum ift jebeS oierte 3ahr ein ©ehalt« jaljr, WeldjeS 366 Sage ¿ählt. ®ie (Srbbahn » um bie ©onne (dfitytif) ift länglichrunb (oöal). 25,000,000 milj daleč od nas, tako da bi krogla iz topa ustreljena 25 let od zemlje do sonca imela, človek pa 11.000 let hodil, naj bi vsak dan po 10 ur šel. — Naj si je pa son-co ravno tako daleč od nas, sončni žarki ven-der v 8 minutah doidejo, nas ogrevajo in nam lepo svetijo. Kako čudno je to! §. 3. Zemlja nima svoje luči; naj bi pa kdo iz kake zvezde gledal, vidil bi zemljo ravno tako osvetljeno, kakor mi mesec; ona od sonca svetlobo ima. Zemlja se krog svoje osi v 24 urah 1 krat osuka kakor kolo, ter noč in dan naredi. Kadar imamo mi dan, imajo pod-namci noč; imajo Europejci noč;, imajo Ame-rikanci dan. Kakor se k soncu posukamo, nas obsije in osvetli. Nebo je krog nas; zato glavo v nebo molimo, bodimo si zgorni alispod-ni. Kaj pa da ne čutimo, kako se obračamo? Polahoma se zgodi in pa vajeni smo. Tudi kadar se v čolni po gladki vodi pelješ, se ti zdi da mirno stojiš, po obeh bregih pa vse memo tebe gre, pa le ti letiš. §. 4. Zemlja pa tudi krog sonca teče in v 365V* devnih 1 leto obhodi, ter nam 4 letne čase naredi. Vsako navadno leto ima 365 dni in toliko naverh, da v 4 letih 1 dan več naredi; zato je vsako šterto lepo prestopno, ki šteje 366 dni. Pot zemlje krog sonca (eklip- 3m Sinter feljen wir bie Somte ntebriget, unb iljre Strafen fallen fdjräge (f$tef) auf uns, weswegen es fälter ift. 3m «Sommer fallen bie ©trafen ber «Sonne mehr gerabe auf bie (Erbe, batyer fte auch 8r^ere Bärme berurfachen. 3n (Suropa haben ©riedjenlanb. Stalten unb Spanien bie gröfjte 2)ie «Bewolj* ner in berSia^e ber beiben drbpote haben ben fchlimm» fíen Sinter. SBir leben Wohl tm glü jählen Wir 30 Sage auf einen üftonat. Samit aber 12 2Jionate ein 3a^r (365 Sage) geben, fo jä^Ien 7 SJtonate je 31 Sage, 4 SDtonate je 30, Februar im gewöhn» liehen 3ahre 28, tm Schaltjahre 29 Sage. 2>er 3Jtonb tika) je podolgovata. Sonce po zimi niže vidimo, in nja žarki nas po strani zadevajo; mer zlo je. Po letu naša zemlja soncu bolj na vstrič pride, po tem je visoko nad sebo gledamo, na ravno nas obsija, in vroče je. Italiani in Spanci imajo v Europi naj vekšo vročino, ljudje za severjem in pod jugom zemlje pa naj hujo zimo. Mi smo pač v naj bolj srečnem podnebju zemlje! — Dvakrat v letu sonce ravno prek naših krajev sije: o sv. Benediktu in pa o sv. Matevžu; tisti čas sta pri nas dan in noč enako dolga. O kresu nam sonce naj više sveti, žarki nas ravno zadevajo; naj daljši dan je. O sv. Tomažu smo naj dalje od sonca obernjeni; naj krajši dan je. §. 5. Mesec ali luna je zemlji naj bliž« neji tovarš, ki se giblje z zemljo krog sonca, in jo 12 krat v letu obhodi, ter nam 12 mes-cov da. Mesec v 27 dneh, 7 urah in 47 minutah svoj pot krog zemlje dokonča, pa ven-der le sploh po 30 dni na 1 mesec zarajtamo. Da pa za 1 leto 365 dni nateče, ima 7 mes-cov po 31, 4 mesci po 30, svečan ali februar pa v navadnem letu po 28, v pre- 5) Sprememba lune se lohkeje na tabli pokaže kakor dopove. ift 50mal fleiner alé unfere (Srbe unb befommt »on ber ©onne fein Sicht. ©teht ber 2ttonb jwifchen ber ßrbe unb ©onne unb fehrt uñé feine bunfle ©eite ju, bann fagen wir, es ift 9t e u m o n b. Stach fteben Tagen fefyen »ir einen T^eil feiner beleuchteten ©d)eibe, unb nennen ihn baS erjie Viertel. 51 m 14. Tage nad> bem Steumonbe fefjen wir bie ganje «Dionbfcheibe beleuchtet - unb fagen: 6S ift 25 o ntonb. #at ber Sftonb aber breiSßiertel feiner Sahn um bie drbe burdj laufen, *>ann wir baS Ie£te Viertel. §. 6. 3Me Sanbleute achten Bei ihren ©efdjäften gern auf bieüDtonbeSoeränberungen; fte fäen mandas nur im Steufcheine, unb »errichten bie eine Arbeit bei aufnehmenbem, bie anbere nur bei abnehmenbem üJtonbe. Siele bergietdjen Regeln bewähren ftch- 3luch auf bie üJitnfchen hat ber SKonb Giinflufs, wie bei ben ü)tonb= füdjtigen: er ijt es aber auch, ber bie dbbe unb $lut beS 2)teereS bewirft. (Ss gibt bieten fd>äblidjett 2lber= glauben hiebet; benn Wer in ber Sanbwirtfchaft jubief auf ben SDionb, auf baS Better aber ju wenig fleht, ber bleibt oft mit feiner Arbeit juriicf unb feine ©Rüffel — bleibt leer. 3>er berftänbige Sanbwirt fäet unb ärntetju rechter Seit, unb mähet rtd)tjeitig bei gön» fiigem Setter, ©ut aber ift es ju wiffen, bafS ber SKonb im 3unehmen abenbs, im Abnehmen morgens, im SßoQmonbe aber bie ganje Stacht leuchtet. §» 7. SBie geflieht aber bie ©onnen- unb stopnem pa 29 dni. Lnna je 50 krat manjša od naše zemlje, dobiva tudi od sonca svetlobo. St6ji Iona med zemljoj in soncom, nam kaže temno kroglino brez svetlobe; mi pravimo, da se mladi, o mlaju. Pride lnna iz pod sonca v 7 dneh četertinko svoje hoje, vidimo krajec svetel. Stopi luna v 15 dneh po mlaju v pol pota, vidimo celo kroglino osvetljeno, in pravimo, da je o polnem ali šip, in kadar obhodi tri četertinke svoje hoje krog zemlje, nam kaže zadni krajec svetel. §. 6. Kmetje pri svoiih opravkih na spremembo lune radi gledajo; marsikaj sejejo le o mlaju, tudi opravljajo radi eno delo o mladi luni, drugo pa o stari. Veliko takih pravil je skušenih resnic, kajti tudi nektere ljudi luna v spanju moti in iz postelje sili, kakor morja odtek in dotek stori; veliko je pa tudi praznih ver. Kdor v kmetovanju preveč na mesec gleda, na vreme pa premalo, njemu bo delo gostokrat zaostalo, in prazna bo njegova skleda. Moder gospodar seje in ženje o pravem času, pa tudi kosi, kadar je čas in vreme zato. Vediti pa je dobro, da sveti mesec po mlaju zvečer, ob starem zjutraj, o polnem pa celo noč. §. 7. Kako pa sonce in mesec merk- aWonbeëftnfternié? 2Benn im SBolímonbe bie (Erbe gerabe jmifdjen bie ©onne unb ben SWonb ju fielen fommt unb ttyren «Statten auf ben üKonb wirft, fo nennen mir baé bie SDÎonbeêftnfierntë ; menn aber ber Sftonb im 9teufd)cine gerabe ¿mifd)en bie ©onne unb bie (Erbe, ju fielen fommt unb un« bie ©onne oerbeeft, fo Ijeiîitbaê eine ©onnenftnfterni«. 3e nad)bem ber üJlonb ber (Erbe, ober bie (Erbe bem Sftonbe burd) tfyre ©teUungen mefyr ober Weniger ©Ratten oeturfad)en, ftitb aud) bie ginfterniffe ootl-fommen ober ttyeümeife, unb ftnb ben einen ober ben anbern ©egenben jtdjtbar. SDte ©ternîunbigen geben in ben Äatenbern bie Stinute an, mann unb Wo bie $inftewiê ju fefyen fein wirb, $ürd)te biet) oor ber ©onnen- ober SJÎonbeêftnfterniê nid)t, fonbern betraute in einem an bie ©onne gefteltten ©cfyaffe ÎBaffer, ober burd) ein bunfieê ©Ia3 jur 3«tt ber ginfternt« bie .£errlid)íeit ber ©cfyöpfung ©otteé! §. 8. 3Baé ftnb aberbieSfometfterne, metd)e einen ©djmeif t;aben? 2)ie Äometen bewegen ftdj auf unbefannteu Sahnen im metten -£>immelêraume, îommen ¿eitmeife ber (Erbe fo natye, bafé mir i^rer anftdjtig merben, unb e« fdjeint uná, até menn fte einen ©(fymetf ober Siefen Ratten ; balb entfernen fte ftd) mieber, unb mir miffm nur oon wenigen, mann fte wieber rüdfetyren werben. 2Sir ^ben uni nid)t gu fürchten, baf« fte uns $eft, íírieg ober #ungerénott) anfünben, fo lange mir uñé ber neta? Kadar Iona o polnem ravno pod zemljo stopi, zemlja luni senco naredi, in mi pravimo da mesec merkne, kar se le o polnem zgodi. Ako pa mesec o mlaju ravno med sonce in zemljo stopi, nam mrak naredi, da sonca ne vidimo, ter pravimo, da je sonce merknilo, kar se le o mlaju zgodi. Kolikor je mesec zemlji, ali pa zemlja mescu v luči, več ali manj, ali pa celo, je nepopolnoma ali pa popolnoma mrak, ki se po enih ali po drugih krajih zemlje vidi. Zvezdogledi, kteri merijo pote zvezd, napovedo v pratikah ali koledarih na minute, kdaj bo merknjenje, in kde se bo vidilo. Ni se bati, kadar sonce ali pa mesec merkne, ampak o merknjenju vedro vode na sonce postavi, ali pa skoz vkajeno šipo glej Božje veličastvo! §. 8. Kaj so pa repate zvezde, ktere metlo imajo? Repatice se po neznanih potih nebeške širjave premikajo; pridejo blizo zemlje, da jih ogledamo, zemlja njih žare na se vleče in nategne, ter se nam zdi, kakor bi rep ali metlo imele. V kratkem spet v daljne kraje zginejo, in le malo od njih vemo, kdaj se bodo zopet prikazale. Ni se bati, da bi nam 7) Kdaj pa je.o smerti Kristusovi sonce merknilo? ©ünbe enthalten, unb unS beS göttlidt>en ©dju£es erfreuen. § 9. ftönnen am Himmel ber ©tier, ber SBibber, ber ÄrebS u. f. w. gefehen werben? Stein, benn btefe fogenannten HimmelSseichen, ¿Wölf an ber 3^1 / beliehen aus unbewegten ober fternen im HtmmetSraume, meld)« bie ©ternfunbigen mit biefen Stamen bezeichnen, atS: ber Söibber, ber ©tier, bie Spillinge, ber HrebS, ber 8öWe, bie Sungftau, bie SBage, ber ©forpion, ber ©cfyüfse, ber ©teinbod, ber SBaffermann, bie Sifche. ®ie ßrbe fommt bei ihrer Bewegung um bie ©onne jeben iDtonat in ein anbereS biefer 12 HimmelSjeidjen ja fielen unb nach biefem ©tanbe he'§t es, bafs bie ©onne am 21. $)e$ember in baS Bethen beS ©tein* bodS, am 21. 3uni tn baS Seiten beS ÄrebfeS tritt, ba ju biefer Seit bei SageSanbrud; jene ®e* flirne gefehen werben, welche baS genannte Htmmels= jeidjen btlben. gibt Sanbleute, bie bei ber 3ln= jaat, $rnte unb iDiaijb auf biefe Setzen 2lcht geben, in ber Meinung, als Wären einige Himmelsjeid;en harter (©tier, SBtbber u. f. w.), anbere weiter Statur (gifche, Söajfermann), baher tti bem einen3eichen biefeS, in bem anbern jenes beffer ju fäen unb ju pflanjen fei. 9lUein bem Sanbmanne, ber ju Diel auf bie ©terne, ju Wenig aber auf feinen ©runb fdjaut, ergeht es ebenfo wie jenem ©ternfunbigen, ber im ©ehen fo lange bt* ©terne betrachtete, bis er in bie ©rube fiel. vojsko, kugo ali lakoto oznanovale, dokler se greha varjemo, in v Božjem varstvu živimo. 9. Ali se na nebi vol, oven, rak in ostalih 12 nebeških znamenj vidi? — Ne, ampak so stalne, nepremikavne zvezde po nebeškem stropu, ktere zvezdogledi tako imenujejo, in po imenu poznajo. Tih naj ime-nitneje zvezde so 12 znamenja: oven, junec, dvojčic, rak, lev, devica, tehtnica ali vaga, škorpion, strelec, divji kozel, povodni mož in ribe. Zemlja, ktera se krog solnca suče, vsakega mesca pod drugo teh 12 nebeških znamenj pride, in potem se pravi, da sonce o božiču v divjem kozlu stoji, o kresu pa v raku; kajti se vsako leto ravno te zvezde o jutrovem svitu pred solncom vidijo. So kmetje, kteri pri svoji setvi, žetvi in seno-seči na te znamenja špogajo — rekoč, da so nektere nebeške znamenja terde, p. junec, oven i. t. d. druge mehke, p. ribe, povodni mož i. t. d. — -da je ob enom znamenju to ob drugem drugo sejati in saditi dobro. Kmetu, ki preveč na zvezde , premalo pa na zemljo gleda, se rado zgodi, kakor zvezdogledu, ki je grede tako dolgo v zvezde gledal, da je v jamo padel. 10) Kdo pozna dánico ? — kdo vecernico? - ©rofieé Sefeb. f. t>. II. «I. fío», btfčfi. 21 §. 10. 2öelnen, nach Mefen mieber anbere in ununterbrochenen Rethen flimmern. (Eine Unzahl ©ferne fehen Wir; weit mehr aber gibt es, bie Wir je^t ni^t fetyen, aber wir Werben jie einjlenS flauen, fo wie bie Blumen unter ben $üfüen, wenn wir glüiittch jum ©d)öt>fer gelangen. 2öte mächtig tji ©ott, ber fo biet ©terne erfcfyuf! Wie Weife, ber tfynen bie SBaimen »ordnete, auf Welchen fte ftd) f$on 6000 Sahte bewegen, ol)ne tne ju ge|en! Sie f^arf ifi aber auch menfdjltche Serfianb, ber biefe wunberbaren Sßelten behaut, unb ben Sauf, bte ®efie SJtonate benennen mir entmeber nach ben gejttagcn, nach ben Sefchäftigungen ber SDtenf^en ober nach ber 93efd)affenhiit ber SahreS* jeiten; am Itebjien gebrauten mir bie lateimfdjen hitri tek: tire, dni in leta. Nebeške luči so nam svetle kazavke, po kojih lehko čase leta in dneva spoznamo, in po njih vravnavamo svoje opravila. Ker je pa to nebežko kazalo za mnogo ljudi previsoko, in ga pogosto megle in oblaki zakrivajo, imamo vsakoletno knižico, v koji lehko premembe minljivega časa beremo, in ji koledar ali pra tik a pravimo. V ko-ledaru beremo vsako leto 12 mescov, 52 tednov ali nedelj, vsak teden po 6 delavnikov, poleg nedelje pa še po 16 zapovedanih praznikov ali ' svetkov. Radi v pratiko pogledamo, rekoč: Kako hitro čas mine! §. 2. Deželsko novo leto se začne 1. prosinca, in lepa je navada blagoželeti: „Veselo novo leto!" Pa tudi vsak dan si srečo voščimo, rekoč: „Dobro jutro!" — « „Dober dan!" „dober večer!" in lehko noč!" Naj bi le take voščila prazne besede ne bile! Naj gorže pozdravljenje pa je: Hva-len bodi Jezus Kristus!" zakaj po njem nam je vsem zveličanje došlo; zato štejemo kristiani leta po rojstvu Kristovem. Staroverci obhajajo svoje godove po 12 dni pozneje ko mi. §. 3. Mesci se imenujejo ali po godovih, ali po opravilih ljudi, ali po lastnosti letnega časa; naj rajši pa njih latinske imena rabimo. Potrebno je njih razne imena dobro znati: 1) januar ali prosinec; 2) februar ali svečan; 3) marci, sušeč ali brezen; 4) april ali mali traven; 5) maj ali veliki traven; 1) Koliko let je po rojstvu — po vnebohodu Kristusovem? 2) Zakaj Slovenci mesce po slovenski tako imenujejo ? — Stamen berfelben. (Ss ifi nothteenbtg, bie Stamen bei Monate p it>iffcn: 1. Sänner, 2. gebruar, 3. 2)tär$, 4. SIpril, 5. ©tai, 6. Suni, 7. Suit, 8. 2luguji, 9. «September, 10. Dftober, 11. Stobember, 12. ©e-jember. §. 4. 2öer bie ©tonate nadj ihrer Reihenfolge p benennen Weijj, íann aud) leicht toijfen, weichet ©tonat 30, unb welder 31 Tage phlt. Strecíe an bei linfen #anb ben ©aumen, ©tittel» unb Stlein» ftnger auö, bte anbern p>ei biege prücf. Stenne, tnbem' bu auf ben ©aumen jeigft, ben ©tärj unb fo fort. ©ie donate, toeld^e auf bte auégeftrecí'ten ginger fomtnen, jaulen 31 Tage, bie aber auf bie prücfgebogenen fallen, 30; nur ber gebruar hat im gewöhnlichen Sabre 28, im Schaltjahre 29 Tage, ©er ©c^alttag fällt auf ben heiligen ©tatl;taétag. Oft rennet man Tag unb 3tad;t pfammen für einen Tag. §. 5. 2luf jeben Tag fällt ba$ Slngebenfen e t n e 3 ober mehrerer ^eiligen, baé bie ^eilige, fatho* lifche fttrdje feiert, ©oft unb feinen 9luSermählten pr (Ihre unb uñé pr Seljre. ©tan nennt fte un* bewegliche gejttage. Äommt trgenb ein Stamens >-fejt hctan, fo pflegt man ein Slngebinbe p geben, ober p erhalten. Stod? fchöner feiert man baé 3tamenéfe{l burd) Erneuerung ber Taufgelübbe unb burch würbigen (Smpfang ber heiligen ©aframente-gibt gebotene geiertage, an Welmen wir »on ber Arbeit feiern, unb bie wir heiligen; ober 6) juni, rožnik ali rožni cvet; 7) juli ali mali serpan; 8) august ali vel'ki serpan; 9) september ali kimovec; 10) oktober ali kozopersk; 11) november ali listopad; 12) december ali gruden. Kmeti Štejejo mesce po mlaju; za to je po njih računu Kristus prosinca, po deželski in cerkveni rajtengi pa 25. grudna rojen. §. 4. Kdor mesce zaporedi imenovati zna, tudi lehko ve, kteri mesec p o 30 — kteri po 31 dni ima. — Vzdigni na levici palec, sredinec in mezinec, una dva pa zgeni. Imenuj na palec (pavec) marca, in tako poredoma dalje. Mesci , kteri na povzdignjene perste pridejo, imajo po 31 — oni pa po 30 dni, kteri na zganjene padejo; le svečan ima navadnega leta po 28, prestopnega pa 29 dni. Prestopni dan je na sv. Matia. Dan in noč štejemo za en dan od polnoči do polnoči. §. 5. Vsak dan ima spomin svetnika ali svetnice, koje sv. mati katoliška cerkva obhaja Bogu in izvoljenim Božjim prijatelom v čast, nam pa v posnemo. Imenujejo se n e-premekljivi svetki ali prazniki. Pride god naišega sv. patrona ali naše sv. imenke, imamo rešitvo ali vezanje, ter sebe rešimo, druge pa zavežemo s kako veselicoj. Še lepše se po kerščanski godovno svetih pri-poročnikov obhaja s ponovljanjem kerstnih obljub in z vredno prijemoj svetih zakramentov. Prazniki so zapovedani, da se od dela prazno-vaje posvečujejo; so pa tudi nedelci (sopraz- aufgebotene Feiertage, bie nur SBerftage finb, an benen Wir bafyer arbeiten folien. 2ln folgen aufge« ^obenen Feiertagen feiern nur 9Jtiifjiggänger unb Sagabunben mit Siijen unb Sünbigen; ein red)t* fdjaffener Ghiijt arbeitet nidEjt an Sonn» unb gebotenen Feiertagen; feiert aber, aud) an SBerftagen nicht; nur ber ©ottlofe berfehrt biefeS. §. 6. £)aS Äirc^enjafjr beginnt mit bem erjien Atbentfonntage, Welver bem ^eiligen AnbreaS» fejte am nä<|ften ijt. Slbbent bsbeutet fobiel als bie 5ln= fünft bis (ErlöferS unb hat bier Sonntage jur Erinnerung ber 4000 3at)te ber (Erwartung auf bie (Srlö» fung. 3>n Ätrd) enjarre fommen aud) bewegliche gejttage bor, welche ftdj nach t>em Ofterfejte richten, baS uns an bie Auferfteljung Sfyrijti «innert. 2>ie ^eilige Äirdje hat in ber Äir^enberfammtung ju 9ticäa int Safyre 323 befdjloffen, bafs bie Ojtern immer ben erjien Sonntag nach bem SMmonbe ber grüh= lingS« Sag» unb 9tad)tgleiem niki,) kteri so pravi delavniki. Take nedelce sedeč ali pa z grehom praznovati znajo lenuhi in pa potepuhi; pošten kristian ne dela ob nedeljah ia zapovedanih praznikih, in ne praznuje o delavnikih; le brezbožniki naopak obračajo. §.6. Cerkveno leto se začne perve adventne nedelje, ktera je svetemu Andreju najbližja. Advent pomeni prihod Odrešenika, in ima 4 nedelje v spomin 4000 let čakanja na odrešenje. Cerkveno leto nam kaže preme kij i ve praznike, kteri se ravnajo po veliki noči ali veliki nedelji v spomin vstajenja Kristosovega. Sveta cerkva je sklenila v nicej-skem zboru leta 323, da se ima sveta velika noč (vnzem) perve nedelje po pervi pomladanski polni luni obhajati; in če polna luna ravno na nedeljo pade, je nasledna nedelja velika noč, ktera ne pade pred 22. marcom, ne po 25. aprilu. Je zarano ali zgodaj velika noč, je hitro pepelnica in kratek pust; je pozno velika nedelja, je dolga pustna sreda. §. 7. Štiri kvatre in 4 letni časi nam prineso svoje veselje in opravila, pa tudi svoje težave. Mlado leto, spomlad, vigred ali valička se jame druge polovice sužca, kakor se v pratiki bere, — zlat čas setve za nas. Kvaterni teden je drugi v postu, naj bi verni gefte bei Eiligen 9Hoif!u«, unb ifi bie 3eit bea ©djwei&eö ynb bet2KüI>e. SDie @omm«»Quatembet« itjo^je ifl bie erjie So$e nad) $jtngfiie Hetbfi = Duatembermoche iji bie näd^jie nach bem Äreujerhöhungöfefie, unb erinnert bie ©laubigen, für eine glücflid)e (Einbringung ber ©aben ©otteS ju flehen. Der Sinter beginnt nach bim Salenbet mit bem Si>omaötagc, unb iji bie jiille Seit ber Ruhe unb bes ©enuffes. 2Me Sinter-Guatemberwoche iji bte britte Sodje im Slbbente, in ber bie ©laubigen bitten mögen, bafö bie eingesammelten $rüd)te ihnen aebeihlich merben, Wobei fie aber 'aud> ber geijiigen Sebürfnijfe nicht bergeffen foQen. @o wie man baS Saht in 4 Sahre^eiten, fo theilt man auch Sebenöjeit be$ «Dienten tn biet Hauptabfchnitte ein. Sol;l bem, ber feinen Seitabfchnitt feine« Sebent »erfäumt, unb ftcf? forgfältig auf bie dmigfeit »orbereitet! §. 8. Siefann aBer betÄalenbet baö Setter anfagen, unb ber fogenannte hunbertjährige Äalenber basfelbe hunbert unb noch mehr Sahre oorauS be-fiimmen ? — „3d> fefce bie Sitterung nt^t felbfi in bem Äalenber an, inbem id> foldje nicht fenne; ich überlaffe biefe Arbeit meinem ©efellen, bafS et biefelbe nad) belieben anfefce, nur barf er im <5ommer feinen ©djnee unb im Sinter feinen Hagel anzeigen," antwortete ein befd>eibener Äa« lenbermacher auf biefe grage. Obwohl bie Äalenber-ma$er mit ihrer Setterprofejeiung falfd^c $ro-feten ftnb, fo erraten fte bie Sitterung manchmal prosili za setvo blagoslova. Poletje (leto) se začne drugo polovine rožnika, po svetem Alojziu, in JI čas truda. Poletni kvaterni teden je pervi pobinkoštni ali po duhovem v opomin vernim, naj bi za srečno žetvo prosili. Jesen se začne po svetem Matevžu, in je čas tergatve ali branja za njega, ki je pridno sadil. Jesenski kvaterni teden je po malem križevem v opomin vernim prositi, naj bi srečno poshranili Božje darove. — Zima se začne prav za prav o svetem Tomažu, tih čas pokoja in zavžitka. Kvaterni teden pozimski je tretji adventni, naj bi verni prosili za dober tek živežu , pa tudi ne pozabili za duhovske potrebe moliti. Kakor se leta čas — se tudi naše življenje v štiri poglavitne dobe premeni; blagor nlu, kdor nobene dobe ne zamudi, in se za večnost skerbno pripravlja. §. 8. Kako pa koledar letno vreme napove, in večna pratika tudi na sto let in še nadelja vreme oznani ? — „Jaz vremena v pratiko sam ne zapišem, ker ga ne vem, marveč to delo svojemu pomagačn naročim, naj postavi vreme, kakor rad; le po letu snega, po zimi pa toče staviti ne sme", je moder koledrarza vreme vprašan odgovoril. So pa pratikarji s svojim vremenom krivi preroki, vender po 8) Kdo ve znamenja vremena v pratiki razkladati ? — bod; nach ber ÜJtonbeSoeränberung unb nach bem SSinbjuge. Senn ftd) auch ¡>ic ffiitte.rung für ba« ganje 3ahr uotijet nicht angeben läfft, fo fann man boch bie 23cränbetung bcrfetben nach gewiffen üJterfmalen unb ^Beobachtungen mit 2Bahrfchetnlid)feit »orherbeftimmen, wa« nüfclich ju wiffen unb baherju beobachten ift; g. 2). Wenn ber Siebet ftch morgen« hebt unb balb wieber fällt, Wirb mittag« fci)öneS SSetter; hett cr ft(*> a^er &öhe, f° ^ ^ trüb unb regnerif^. ©eht bie Sttorgenfonne rein, ohne jebe ungewöhnliche Färbung auf, unb ¿erteilt fte bie SBotfen, bann bleibt e« ben ganjen Sag f benen fte bie SBitterung unb grud)tbarfeit be« Sahre« profejeien unb baburch fid) felbft unb anbete, bte ihnen glauben, irre führen. 3- SBenn am ßhttfltage bte ©onne fcheint, hat man ein glüdlidje« unb ruhige« ju erwarten; follte e« aber an biefem Sage bonnern, fo folgt ein üDtiäjahr, ©teigt bie 3Jtorgenfonne am SteufahrStage rötlich auf, fo wirb e« ba« ganje 3ahr hinbur^ winbig. Stegnet e« am heiligen üNebarbi* tage, fo wirb e« 40 Sage fortregnen, u. f. W. Siele Sofjungen bewähren ftd? butd) bie (Erfahrung, spremembi Ione in po vlaku vetra včasih zadenejo. Se vreme za celo leto napovedati ne da, se vender spremin vremena po gotovih znakih lehko in verljivo zapazi; kar je koristno vedeti, in pozorno gledati. Ako zjutraj megla vstane, pa skoraj zopet pade, bo o poldne lepo vreme; če se pa megla vzdigne, bo oblačno, pa tudi dež. Kedar juterno solnce čisto brez vsake nenavadne barve gori gre, in megle razžene, bo celi dan lepo vreme. Če petelini popoldne pojo, se bo vreme izjasnilo; ako pa lastavke nizko nad zemljoj letajo, gosi, race, vrane in žabe zlo vrešijo, bčelice na pašo ne letijo, bo dež. So glave visokih gora čiste, bo lepo; se pa od njih kadi, bo deževno. Vstaja dim kvisko je vreme čisto; se po kuhinji kadi, bo dež ali saj veter; i. t. d. 9. Praznoverniki imajo za vsak mesec svoje znake, tudi posebne dni in svete praznike, pokojih vreme in letvino naznanjujejo, pa tudi sami sebe in tiste goljufajo, kteri jim verjamejo; n. pr.: ako na božič solnce sije, bo tisto leto srečno in mirno; ako pa gromi, hudo letino naredi. Vstane novega leta solnce rudeče, bo celo leto vetrovno. Deži na sv. Me-darda, bo 40 dni deževalo; i. t. d. Veliko takih gesel ali pregovorov je pa tadi - skušenih resnic, če jih neprevideni vzroki ne overžejo; p.: Zelen menn unborhergefehene Urfachen fte nicht umjiofjen, j. S. ©rüne 2öcil)nad)tett — meife Oftern. 2Bie bie tirfchen blühen, fo bie Oteben. Srocfner 9Närj, naffet Ul^rif, fühlet 9M bringen t>tel Söein, ©etraibe unb #eu. SBenn ei im «September bonnert, geheimen bie Srüd)te, ifi ber Acfer gut gebüngt unb ber Dbjtgarten gut bejteEt, u. f. m. Setiaffe bt. §. 10. 3m Äatenber lieft man aud) bie 3a hr* märfte, mann unb mo fie gehalten merben. ®te 2Jtärfte finb für ben #anbel unb Serfebr eine gute (Einrichtung; fte jebod) oft ju befugen ifi nid^t gut; biefe übte ©etoohnheit ergießt Stüfjiggänger, Setrieger unb SDiebe unb macht ben Seuten bie Seutel leer. £aft bu meber mai ju faufen noch iu betfaufen, fo befud)e feinen 3Karft; aud) megen jeber Stteinigfeit laffe bid) bort nicht betteten. 9luf ben SRärften merben »tele beftolen, noch mehrere betrogen unb hinter» gangen, am meiften trifft man bort (Säufer unb auigelaffene ÜDfenfchcn an. 2)te Süarftgäfte betüeren balb bie§ balb jenei, am meiften aber Seit; bic Seit ifi aber baS foftbarjte ©ut, bai einmal ber= loren, nimmer mehr ju'ftnben ift. božu?, bela velika noč. A ko Vincenca so'nce peče, rado dobro vince teče. Kakor je čresnje cvet, tako je terfe. Sušeč suhoten, traven mokr. strt? s/r*****^tH-v*. r^A^iX^, ^p-imksjp ^^r***- • y/én^r-j/í, ■-'naso-**Di^f-t-/ V. Spoznava človeškega drnžtva. 39. Kmetijstvo. ^Jfi /. ye ofvart/ -ueae/t rty tn S/e/amu a/ie/e/eiiatt t/a/. S$t/am tptteSt/, /it vey ti oo/tna e/o/tno yire= meni/, e'n jw.av.tent o/ove/a e//a/; fnut/u /¡oj t t vt/ trne nticye t/nt, tn ti yia/a avtyeya o/vata yee/e/, e/o/Zm de jioueunea ti zem/yo, t% /itye at' met." &e/ /e e/o/e /ezatina t/e/o naoa eoot/a / tn /if/ov ne t/e — 240 — i*^**«- s**'*'^/ ^odS/ ^SO-A/» (>, 'tm/dt^t-Č ^»-»««'IK- ff^tf-tit^V*- ^L^V-lHs / *ie/t ati. e/?ettt/, />» 9 -dlf^ßf-**- ¿Z»^/ jp 3. a2L*> -y**-**- > /evnt (t, vot/t/a, mot/ve q trate en '7 Jivee/te'/ vo/ vat/ //ajoa/ove t/o/ve //fcj, naj o* /o Jiotjee/e/j/vo a/e itev/navja' • • /» • »• # < venoveja afe aatjovejee, zeotncueja afe /uce/tiv&fuo / -m //fcje/ vo/a/, ttae e/Hoje t/uv. Jp J. //tataj a/e cveto njiveze Aoiy'e et/e' močite ■ ' nazirArya tn z leaenemt fiyt naztolcya, afo óo tíucfe. efe yia zemffct yinencttífa, óe z vafee yiovaßa* Jf) 4. c^Wcfe že fu a, zeryece zeto a /> w o/" /? V S ' — 347 — aetyiom Jiexetyyo, Jite vottdt/ /tet/a /ooo^ 7 Jio/oaye, « ¿nojie a Jiv-eveó/om Jiovezyo* v atau/e nee /ojie Jiod/atty'o , v Oôfevve a/i Jut v /ozo/ce ó it oit z/azy'o. <^e ote er= tien a aa/e , jwit/e m /ti toa, tn m/atict om/atyo //te aye a cejimi nem.t/imt a/e ô o/oveno/imi; tatye Jivooa en /evte Jia omeney'tt. ûmtat/eno zevtyè óe zveya z vevnicty, ocet/i z vaoetom, en it zitntco r . / • / > / vevoaje noonvant, /i feite m ôlctmtt -^'l^t-^/tXSy ff ^ífe*»-**- ^fí»^, SL^-jís/f /j/lt'Â^' ^yt^A y .íJvjt**. 02^ ^ 'se-***-. — 349 — 'ie yin yia/enme tn m nao fe/j a yiovu/i a/t c/a zazye. c/a/e, ve/t /{cntafuö , /oe/a ftie/i an ye /t na < ot//t ze/t, /o.'t'/t /tt= e/a/ne at/ t/a/nt/• jP 5. ¿/éaoe /met rot/ovt'fa y lo/ye twie/e', mena /eyia ž tu tu o net/e/t/ ynty ye yiofya meta/. ztmnenyoyeyio/re/a t/a/nt/ ayiaant/av ^yiaaovne'/cv^J «« yic= /e^e, /ravne/, ou y let zee yioztmt. ¿ffioße ôe zev/na « //evtl, /a/on nee yta at net/, :mee//yta yta o/cena/ ^ymeytia/J. ^/c/se ^vy/f^ß-r^f,^^^ ČL/f. — 351 — denoze// twuyo, //eye yt'/ ymau ynoy/f/ /n na^iuya/t zncyo. %/at/t* ye :a /nana r/ / , • ' / / /' ifanna vec, nay a* ee oeno, atavia alt &/av/c. /f/ewma yio/aytye a/rotto za yivt'- yao/, /et"myo au/o, yia /ar/t'yi/co nama-z/ayo. //pe/tw yirati /ettmt/t' ne zna, a/a/& /t'vtno t'ma, e/a ao raunet fio/ne fvoja/e, yiamte, yuue tn yaoit. (1/ yiravem caoa yio/aya/t tu nayicya/t, yia /ar/t cee/t'// r • • • 9 / / » « ztutno i ye ymtdneya ßetywya *n votaya, /watta-rtee tn avttyax/ce a/eu/. '.¿T 0L // — 353 -jP é. Ä/ef t'ma joajiot/av za yovet/e'n» tn t/no/ntoo, zet ryeue en vtneyrtut/e , -er aae/anoane/e en /ea a/e' /o ó to- /^oamaj a/ev/e/e, timet joaji o= r/e'nj'te za /ave/tno fjiev-u/ntno^J, za A'a=> /énj'o en vae Jio/t'óíno a/eu/ imeti, t/a je n¿e énaznta, ce e/no tn /ejio iwet^eno, e/u et/o avtjo Jwavtco t/o/t',' tur/e' Jiete- \ /ena ne ame Jioza/ite. 2ba ta ae J want, e/a joajior/enja tvi vey/e /eae e/evze, moz Ji a /e eneja, Jia ae Jio teatem ont, a/o vat/Jio /otite ^atne/a^J /or/e, a/e Ji a Ji o J/?eyi tn o a a /tune e/en ye /me /t a /t a /a n , /nafyt tn ceaayt ya neaa/a yiaa/tyeyo. /fái'/eyo/t cenan yne v. ^-O* '■»■t-v^p-t-ft*»»- V . C/ O57 y St* t * -i/ >«l» I»' »«• -O«»', — 357 — *n ypty-é+vr*'/, s****-*-*? -/i«**-*' t/vt^A '«ft-d tX**^ ¿' y CP y " / • (/Ú^J* — 367 — á/xaz't, ft/te, en es /epa yia^imneya /ea/etyt* de t/t/yo cee/ne fe/a onece en t/teye t/vaye vece. &ar/ t z e//tente 'tue c/eneó/a /ed/xoatnno>>/ /ea a/eyeat/ e/e/a/t* y • >/ ' / * r c/v eu yen en Aoyen even ae efe fey a a/xune ; en /ax a/xtyay'em en eeanyeeye »* y we' yax/anyu /oz oe/jfiae/e, .ie « /t m yio/a/a. 0/ex/nt')/uo yio/tva votfcn/e, if f yiay/ffe en /oafe, t/e/a t» nye/ čet/ne y/avne'/e, yum/e, en ttec t/xayt'/ xece^ en oô/an/e yirmeÇe, zazye en y exa/e, /> J? " ¿-»'lS-/*' ^ «'¿i-**- S. čsi*-»--/^ siMs**^ .-¿J***-*-tJ«***- "fait-**'^^* A^/^fi*.^//*'^/tmas»/*,/-»-, -Ih-t-*- fcJw^,««.**- « — 369 — «/o ne « /ty /o^eepa, yia u e/o/er ynty,. //e&e' y'e z/a/t* vnet/en. C/f/av neumnež* zteveszs/o, ame/ee/ne'/e v Awt v • . jP o. ¿/ue/e' na A me /// oo « ■mnoye/ yivau /o&eane o/ett/nye - e/omti. ene/ o/o/tca/ .te/a yt/e/yc, yita e/xuyt/ ne^e/a e/e/tyo, yie one'/ /i'tyt/ ito/iG /ey/adyo, Jto e/yttye/ ^ta /e ywce/tyo / o/o/eca/ cyi/e a/r' /<*eyce, fio e/vuepe/ »a/e yi/e/yo, en o) Kdo vas zna kaj takega ? Česa se boste dečki.— eesa dekleta naučili ? — Prinesite pokazat svoje dela. «StogeS Cefefc. f. b. II. «I. fio». btfa. 24 — 370 - ^Jt«- ^HKlmiv ff^üts&'/éo**'/-'*" 'til*-*-/ ¿fëv^o^, džo^f^r ^O-JZ/ftH' ^Žni^C -ífc»»^' '«X»*»' ^ „-/J*. ¿fî^/JL**- Y27 » - --tJ^Disr-¡»v**"/s*P*-*-/, ■»■J/»/', tAe/tyo et/en t/rttyemu « yiacA roA. c^»tt/nt AmeAewctict yi» zemt f^vaAye t'n itt'Ae 'aya, yilefaye, .>euAe tz óAyitt, A&,>e t* AeôAmt'A vtfev, cet/ne yevdaactAe t z venAtouytt yiAeAye / t'n t/oAAe* znntAaitn t Ar i/o/y etta yinar/eycya, at' ume Ant mActr/eiiot', ft . / //. / / . / r mo ye tn tlekCtoe fyt efenax yixtôtu z>ya t'n Ao ye AAttyoôAmye tAezeAe, W ne A em yottenèAewn Avcyu ao yuyanct t'n y yanAe claaAo zimo yweywttvnovetAt, y if* («t/t ô trt* (ActA/. ^AJoéuemu goá/iotAt 46 M- -t^í*'**''»/»«-^»'-*- dio-jfi-'»'**' -IP****-*"—-v /f t^i/trm* '-IM'**^, JU jpy. ^ {j^-jHsL-ftks*-*-*-v*-*-'^^ri^»**- „ ttton//t/o, tn on y o A/t de na autye /no d/* ttme/a/ti/Aa, A/en t yt/ a/anto ^m/^man/// tn det/ne a /a nt ntAe ti/eo/t notic t' 0r/ /e t/ode e/e/eyo ce/o ztnto a fant tn m/*tt/r j/amnt/e cevne tn /e/e, t'mry'o t/e/a, yia /ar/t Afu/rr t/oua^, tn a//e/Ao ne/ry yiHt/t>ren ryo. jj) /. //o umefa/ruAt /ue/t za A/no tn Avttdno/o cevAua, t/uortin tn ,/z/a rti /t a/mite, jia tat// zet /eyio/yo //ur/t'. 6) Kdo pa zvone, — ure, — orgle dela? — 374 -—fjtdf . 'ffîZ/r/oijŒ àC' ^na-cts*-»*-o-■^■¿■tr r sf-irs^ Wíi^»»»-/^'*^ — 375 — ^o/ee tanje' t/e/eyo ztate tn ate/evne ca Je, jiee.ittje Jioz/aetyo tn JiOi>ve/vty'yo met/ene, /ajivaote en /ooetavo/e Jtoaot/e. * t/o /aJ* ■vezejo Jiot/o/e iz ieoa in t**et* t» /amenja, o/vazavje izo/vazajyo~ Me nre zit/, /ea, vut/nino tn ne* Ji/atno, a/i/rjo ^vnatejoJ /tete tn Jioe/o/e, /et/ov /i zeve /i/e. //o Jiet /eet/t nity,>tvt a/azef //»ve t/e/tyit, t/ee ne ni/ovna* ji o t//no, ^a/evn v e/e/o e/avate tt/e ot/ rye'/ atti*neevye /ajionate ne Jivaue/e/o ney wntyatva / Kdaj se čaj pije? — ^^J'ft^o-é/t» — 377 — tieAytyo, ji>o Aoyt'A nam «ceni xa ^aAo 4 % - f/jtffiy'e aAev-Ae, tái « atAc ■A^AneAom mayate' ztirryo. 3?aAt ao ve Ai■i ff vy i, A/en xrAvauiAno /natío in -Mize naAettayo? Ae Aany t aAt' aJio/eAeiyi, Afeft AeAe, ztAnautAa a At tivaaAva jivtji vau/ytyo, k a no ce Ace, t/ty Aft ntct a ton o, aff/totA ae ó t/o/rimt, tn octa/t awtye ôev-ce voaAe Avt'vtce. c£j*otem ae zatfjtry ôvtyema ze/raontAu / zaArty tut/t lyeytt ye &foy Jiootavt/, ttu tio tetfi ti Jtomoo, Aer/rrv nyeya Jiotwetttyea." ^ttatibo tn važno ye yi€t tut/t m/ac/tnt, yioznati t/omaciti 41. ®er ©olbaten* ober 9Bef)tftanb. §. 1. Den Arbeitern, Landlenten nnd Künstlern sind die Soldaten zum Schutze nothwendig, damit diese uns den lieben Frieden erhalten, und uns vor innern und äußern Feinden beschützen, dass wir des Lebens und des Eigentumes sicher sind. Der Soldatenstand ist ebenso ehrenvoll und nützlich, und wen immer Gott durch die Obrigkeit zu demselben beruft, der soll sich ihm weder entziehen, noch ihn eigenmächtig verlassen. Flüchtlinge und Deserteure erwartet eine empfindliche Strafe und ein trauriger schmachvoller Tod, während dem heldenmüthigen, tapfern Soldaten Ehre zu Theil wird, der da bereit ist, für Religion und Vaterland zu streiten, und selbst das Leben zu opfern. §. 2.Rekruten werden nach ihrem Alter, Maße und nach ihrer sonstigen Tauglichkeit geworben; Taugenichtse werden nicht angenommen. Die tanglich Befundenen schwören zur Kriegsfahne, werden eingekleidet und in den verschiedenen Waffen geübt. Das Fußvolk trägt Feuergewehre, Bajonette und Säbel, auch Patrontaschen für die Munizion. — 381 — »Oz tn zeft<> ztArteve/no vnoc, t/rt vet/a « «>*// yiomoc, Aee/a» ¿z nenat/e mccneAa jfftza nt. 41. Vojaštvo. i. Delavcom, kmetom in umetalnikom so potrebni varhi, vojaki, zolnirji ali vojščaki, kteri nam ljubi mir ohranijo, nas znotranjih zločnikov, in zunanjih sovražnikov branijo, da smo si lehko zivlenja zvesti in premoženja gotovi. Častitljiv in koristen je nam vojaški stany in kogar Bog po gosposki na vojašno zakliče, se ne sme braniti, ne iz vojne uhajati. Pobegune in uhajavce čaka ojstra kazen in žalostna smert; serčnega junaka> hrabrega rojščaka pa čast, kajti je pripravljen za vero in domovino vojevati in dati tudi zivlenje. §. 2. Novince nabirajo po njih starosti miri in prikladnosti; zaničev ne vzamejo v vojno. Izvoljeni junaki na vojaško bandero zvestobo prisežejo , se preoblečejo in vadijo vsake rabe orožja. Pešci nosijo pukše (puške), bo doke ali bajonete in sable, tudi kortuše ali strelivnice za strelno Die Reiter haben Säbel, Lanzen, Pistolen und Karabiner. Die Regimenter des Fußvolkes (Infanterie) werden in Bataillone und die der Reiterei (Kavallerie) in Eskadronen eingeteilt. Jedes Regiment hat 3—4 Bataillone, jedes Bataillon 6 Kompagnien, jede Kompagnie 100 Mann, auch darüber. Jede Abtheilung hat ihre Trommelschläger und Trompeter, aber auch ihre Anführer oder Offiziere. §. 3. Der Kommandant des ganzen Heeres heißt der Feldmarschall oder der oberste Heerführer; nach ihm kommen die Feldzeugmeister und andere Generäle; nach diesen die Obriste, die Oberstlieutenante, die Majore, Hauptleute, Oberlieutenante, Lieutenante, Feldwebel, Korporäle und die Gemeinen. Jeder Soldat hat seinen angewiesenen Dienst, sei es im Lager, in der Festung, auf dem Schlachtfelde, oder wo immer eine Besatzung ist. Wer auf der Wache steht, und treulos seinen Posten verlässt, verfallt der Todesstrafe. Pünktlicher Gehorsam auf den Wink, Treue und Tapferkeit sind die schönsten Eigenschaften des Kriegers. 4. Jüngling! Wenn dich die Reihe oder das Los trifft, entlaufe nicht zu Holzknechten, Schwärzern oder Schleichhändlern; denn Gott kannst du nicht entfliehen. Hit dich Gott zum Militärstande berafen, wirst du demselben nicht entgehen können, außer durch einen schmachvollen, unglücklichen Tod. Ohne den Willen Gottes wirst du nicht Soldat; ist es aber Gottes Wille, so soll er auch der pripravo. Konj ni k i imajo meče, sulice, samokrese in karabinarje. Polki pešakov se razdele v kerdela, regimenti konjnikov pa na oddelke ali divi-zione. Eden regiment ima pa 3—4 batalione, 1 bata-lion po 6 čet ali kompanij, i kompania od 50 do-100 moi. Vsak oddelek ima svoje bobnarje in trom-barje, pa tudi svoje vojvode in častnike ali oficirje. §. 3. Poglavar cele vojske se imenuje feld-maršal ali vikši vojskovodja, za njim nastopijo vojvodi topništva in drugi generali; po teh polkovniki, podpolkovniki ali nadčetniki, majorji ali četniki, stotniki ali hauplmani, nad-poročniki, poročniki, zastavnih, desetniki in pa prostaki. Vsak vojak ima svojo odkazano službo ali postrežbo, naj si bo v tabrih, v terdnjavah, v šotorišču ali na borišču, ali kjer kol je posadka. Mor na straži stoji in svoje odkazano mesto popusti^ mu gre za glavo. Tiha pokornost na okomig, zvestoba in pa pogumnost so vojšča-kov naj gorše lastnosti. S. 4. Mladenec! kadar pride versta na te iti na zbiro ali na srečkanje, ne odmikaj se, ne uhajaj k denarjem, ne k tobakarjem ali tiho-tapcom; Bogu se zastonj skrivaš. Je tebi Bog vojaštvo odločil, mu ne boš utekel, kakor skoz strašno in nesrečno smert. — Brez Božje volje ne bošsoliat; je pa Božja volja tako, naj še tvoj a bo. deine sein. Was hat derjenige von Gott zu gewärtigen, der sich gesunde Finger abhaut, Zähne ausschlägt, um für den Kriegsdienst untauglich zu werden? Es ist das eine große Sünde und wird auch von der weltlichen Obrigkeit mit Recht strenge bestraft. §. 5. Wirst du für den Militärdienst tauglich befunden, sei nicht niedergeschlagen, sondern fröhlich, dass dich Gott als einen wackern Jungen erschaffen hat, der was taugt. Schwöre willig und beherzt zur Kriegsfahne; dein Dienst ist ein ehrenvoller und,glücklicher, so lange du brav und treu bist. Vergiss nie deines Eides, bevor du nicht deine Jahre ausdienst. Der Deserteur bricht seinen heiligen Eidschwur, spottet gleichsam Gottes, und verpfändet seine Seele dem Teufel. Ein solcher Ausreißer darf nicht an das Tageslicht, und ist wie der Wolf — ein Fremdling im eigenen Lande. Wird er eingefangen, so erwartet ihn strenge Strafe; erwischt man ihn nicht, so wird er doch der Hölle nicht entgehen. §. 6. Kommst du als Soldat in die weite Welt und siebst oder hörst du mancherlei Dinge, so hüte (dich vor dem Bösen, lerne Gutes und sei nie müßig. Langeweile und böse Gesellschaften verderben den Soldaten, verleiten ihn zu Trank und Spiel, ja sogar zur Religionsspötterei; solche werden dann, wenn sie zurückkommen, für ihre Heimat eine Sittenpest. Hast du aber deine Zeit rechtschaffen ausgedient, kommst du als ein vernünftiger, rechtlicher Mann zurück, verstehst du fleißig zu arbeiten und deinen Nachbarn — 385' — r— Kaj bo storil Bog s takim, ki si zdrave perste seka, zobe izbija, naj bi za vojaščino ne bil? Velik greh je to, kojega tudi dezelska gosposka po pravici ojstro kaznuje. §. 5. Si za vojščaka dober spoznan, ne bodi žalosten, ampak vesel, da te je Bog verlega junaka ustvaril, da zanič nisi. Prisezi voljno in serčno ina vojno bandero; soj bo tvoja služba častita in srečna, ako boš priden in zvest. Nikdar svoje prisege ne pozabi, dokler svojih let ne dosluziš. Kdor uhaja, sveto prisego prelomi, Boga zasmehuje in svojo dušo hudemu zastavi. Vojni pobegun (dezerler) ne sme na svetlo, in je kakor volk v domači deželi. Ga ulove, bode ojstro kaznjen; ga ne dobe, ga bo peklenski sovražnik ulovil. §. 6. Prideš vojščak daleč po svetu, vidiš in slišiš mnogo reči, brani se hudega uči pa-do brega, in nikoli ne praznuj. Dolg čas in pa slaba tovaršija izpridita žolnirja, ga naučita pijan-čvati in kvartati; tudi sveto vero zaničevati; in taki so kuga svojemu kraju, kadar nazaj pridejo. Se pa pošteno izsluziš, prideš moder in pošten nazaj, boš znal pridno delati in sosedom dober ®rojje§ Cefeb. f. b. II. «1. -flot», btffc. 25 gute Rathschläge zu ertheilen, dann wird dich alles hochschätzen, und du wirst auch in deinen alten Tagen nicht verlassen sein. §. 7. Eine gottesfurchtige Mutter gab ihrem Sohne, welcher zum Militär abgestellt wurde, folgende drei besondere Lehren: a) Fürchte Gott und diene treu dem Herrn der Heerscharen; kannst du es nicht öffentlich, so verrichte es geheim im Geiste. Wer Gott nicht treu dient, ist auch dem Kaiser nicht treu. Ein Soldat ohne Glauben gleicht einem Vogel ohne Flügel. Tapfere Krieger Gottes waren: Josue, David und die Makabäer; der heilige Georg, der heilige Sebastian, der heilige Florian und viele andere sind auch im Kriegerstande Heilige geworden. — b) Hüte dich vor der Sünde; die Sünde ist der allergrößte Feind. Sei gehorsam und treu; die Untreue eines einzigen kann eine ganze Armee vernichten, und ein Verräther, der da seite Brüder verkauft, ist ein Bruder Iskariots. Er findet keine Ruhe in der Welt; hier wartet seiner der Strick, dort aber die Hölle. — c) Sei auf dem Kampfplatze ein Löwe, zu Hause aber ein Lamm; herzhaft gegen Feinde, mild gegen Besiegte, und verläugne nie das christliche Mitgefühl. Fürchte dich nicht vor dea Kugeln, die um dich schwirren; für das Vaterland zu sterben, ist ruhmvoll, und selig dein Tod, wenn du in der Gflade Gottes stirbst. Die Kugel wird dich nicht treffen, außer es ist Gottes Wille; du stehst im Schutze Gottes. Fallen werden zu deiner Rechten, und sterben zu deiner Linken, du aber wirst, will es Gott, frisch und gesund heim- svet dati; vse te bo rado imelo, in tudi na svoje sare dni zapuščen ne boš. §. 7. Bogaboječa mati je dala svojemu sinu, ko je na vojsko šel, te le posebne tri nauke', a) Boj se Boga, in Gospodu vojskinih trum zvesto sluzi, ako ne moreš očitno, pa skrivaj v duhu. Kdor Bogu ne sluzi, tudi ni cesarju zvest. Soldat brez vere, in pa ptič brez perut. Bili so hrabri vojščaki Božji Jozue, David in Makabeji; sv. Juri, sv. Boštian, sv. Florian, in veliko drugih, M so bili na vojski s vetniki. — b)Varujse greha', greh je naj hujši sovražnik. Bodi pokoren, nezvestoba enega lehko celo kerdelo pokonča, in izda-javec, kteri svoje brate proda, je Iškariotov brat. On ne najde pokoja na svetu ; verv ga čaka tukaj, pekel pa tam. — c) Bodi na borišču lev, doma pa j agnj e, pogumen nad sovražnike, Ijudo-mil užuganim, in kerščanskega sočutja nikoli ne zataji. Ne boj se kugel, kedar krog tebe švigajo, umreti za deželo materno je slavno , in srečna smert, ako si v gnadi Božji. Eugla te ne bo zadela, če Božja volja ni: v Božjih rokah si. Padali bodo kehren. Gott geleite dich! — Dieß war der braven Mutter schöner Abschied. 42. $ie Regierung, bte Obrifticit §. 1. ,,Es ist nicht gut für den Menichen allein zu sein," sprach der höchst weise Schöpfer; „erschaffen wir ihm eine Gehilfin." „Es ist besser, dass zwei zusammen sind als einer allein; denn die haben doch den Vortheil ihrer Gesellschaft. Fällt der eine, so hilft ihm der .andere auf: wehe dem, der allein ist! Denn wenn er fällt, hat er keinen, der ihn aufrichtet.' So spricht der heilige Geist, und nach dieser Lehre leben die Menschen in Gesellschaft. Der Nachbar kann nicht ohne Nachbar sein, und kein Mensch kann seiner Angehörigen entbehren, mit denen er im süßen Familienbande zusammenlebt. Mehrere Familien zusammen machen eine Gemeinde, und mehrere geschlossene Gemeinden bilden einen Staat, der entweder ein Fürsten- oder Herzogthum, oder ein König- oder Kaiserreich genannt wird, welche letztere mehrere Provinzen oder Kronländer verbinden. §. 2. So wie aber Gott die Menschen auf die Gesellschaft angewiesen hat, ebenso hat er ihnen auch die Obrigkeit bestellt; denn die Menschen kör nen ohne Obrigkeit in der Gesellschaft nicht leben. „Es gibt keine Obrigkeit außer von Gott, und die, welche besteht, ist von Gott angeordnet. Wer demnach sich der obrigkeitlichen Gewalt widersetzt, der widersetzt sich der Anordnung Gottes, und die sich dieser widersetzen, ziehen na desnici, umirali na tvoji levici, ti boš pa prišel zdrav domu, ako je Božja volja. Z Bogom!" To je bilo dobre matere lepo slovó. 42. Go sp o stv o. « §. 1. „Ni dobro človeku samemu biti, je neskončno modri Stvarnik djal; naredimo mu pomoč." „Boljše je, dastaskupej dva, kakor pa eden sam, imata saj dobiček svojega druživa, in če eden pade, mu drugi vstati pomore. Gorje pa. samemu. Ako se spotakne, pa nima, kdor bi ga vzdignul.iC Tako modro sv. Duh govori, in potem nauku čl o v e § tvo v čednem družtvi živi, sosed brez soseda biti ne more, ne človek samosvoji, ampak tudi svojih ljudi, s kojimi v sladki zavez, družine živi. Več družin skupej naredijo sosesko ali srenjo, in več srenj, ktere se skudej derže, storijo deržavo, ktera se imenuje knežija, ali vojvodija, kraljestvo, ce s ar stve ali carevina, ktera več dežela ali kronovin obseze. §. 2. Kakor je pa Bog človeštvu v lepem družtvi živeti dal, tako mu je tudi gospostvo postavil, kajti ljudje brez gosposke v družtvi živeti ne morejo. „Ni toraj oblasti ali gosposke od drugod, uči sv. Paul, kakor od Boga, in ktera je, je od Boga postavljena. Kdor se tedaj oblasti zoperstavi, se 1) Kako se zove naša srenja? — dežela — deržava ?— Ktere so naj imenitneje kronovine našega cesarstva ? sich selbst die Verdammnis zu; denn die Obrigkeit ist eine Dienerin Gottes.« Die ge istli che 0 brigkeit sorgt für die Seele der Gläubigen, damit diese ihre hohe Bestimmung zeitlich und ewig erreichen; die weltliche Obrig-k e i t sorgt für den zeitlichen irdischen Wohlstand, für die Aufrechthaltung der Ordnung, für Recht und Gerechtigkeit, so wie für den lieben Frieden, ohne den wir weder glücklich leben, noch Gott freudig dienen könnten. §. 3. Unser höchster Landesfürst ist der Monarch, Seine Majestät der Kaiser (Seine k. k. apostolische Majestät), unser Landesvater, der für 38,000 000 österreichischer Unter-thanen verschiedener Nazionen und Sprachen zu sorgen hat. Alle wünscht er glücklich zu machen, und jedem Gutes zu thun, wie ein Vater seinen Kindern. Doch, wie schwer ist das! Wir sind daher verpflichtet, für Seine Majestät den Kaiser beim Gottesdienst zu beten, ihm zu huldigen, willig zu gehorchen, und jederzeit mit höchster Achtung von ihm zu sprechen, wie der heilige Geist sagt: „Mein Sohn! fürchte Gott, und ehre den Kaiser, und menge dich nicht unter seine Verächter." §. 4. Was Seine Majestät der Kaiser nicht selbst übersehen und ordnen kann, dafür bedient er sich der Beamten, welche von ihm die Gewalt und Würde erhalten. Die ersten Käthe und Stellvertreter des Kaisers sind die Minister. So bestehen besondere k. k. Ministerien für die äußern und für die innern Angelegenheiten, für Kultus und Unterricht, für das Justiz-, Finanz- und Handelswesen. Das gesammte Kriegswesen steht unter dem k. k, — 3)1 — Božji volji zoperstavi; zakaj oblastnik je namestu Boga." Duhovska gosposka za izveličanje vernih skerbi, da svoj visoki namen, časno in večno srečo dosežeje; dezelska gosposka skerbi podložnim za časni, posvetni blagostan, za lepo redovno, za pravico in ljubi mir, brez kojega bi ne mogli srečno živeti, ne veselo Bogu služiti. §. 3. Naš naj visi deželski oblastnik in samo-vladar so presvetli cesar (Njih ces. kralj, apostolka svitlosO, naš deželni oče, kteri za 38,000.000 austrianskih podložnikov skerbe, kteri so mnogih norodov in raznih jezikov. Vse bi radi srečne imeli, vsem prav in dobro storili, kakor oče svojim otrokom. Ali kako težko je to! Dolžni smo tedaj za svitlega cesarja pri službi Božji moliti, jih ljubiti in se jim pokloniti, njih voljno slušati in vselej spoštovaje od njih govoriti, kakor sv. Duh veli: „Moj sin! boj se Boga in spoštuj cesarja, in ne druži s s njih zanicevavcom." §. 4. Kar presvitli cesar sami pregledati in travnati ne zamorejo, za to imajo uradnike, kteri od premtlega cesarja prejemljejo pravico, čast in oblast. Pervi cesarski svetovavci in pomočniki so ministri. Tako se posobne ces kralj, mimster-stva za vunanje in za notranje oprave, za bogo- 2) Kdo je naj visi poglavar naše sv. kat. «erkve ? Kako jim je ime? 3) Kako se imenujejo nas presvetli cesar? Kaj smo cesarju dolžni ? Armee - Oberkommando. Außerdem bestehen als oberste k. k. Behörden die k. k. oberste Polizeibehörde und die oberste Rechnunga-Kontrolsbehörde. Jedes Ministerium hat eigene, Räthe, Sekretäre und Beamte, welche fiir alle Provinzen das beschließen und veröffentlichen, was nothwendig und recht ist, §. 5. Jedes Kronland oder jedeProvinz hat seinen Statthalter oder Landespräsidenten und seine Statt halterei- oder Landesräthe; jede Kreisregierung, so wie jedes Bezirksamt seine Forsteher und Beamten, welche im Namen des Kaisers in den ihnen anvertrauten Kreisen und Bezirken regieren und für deren Wohl sorgen. Es sollen aber auch die Ge-meindevorstände den k. k. Behörden thätig an die Hand gehen, damit die Gemeindeglieder, so wie auch die Fremden in Eintracht leben, und so die Wohlfahrt aller befördert werde. Jede Widersetzlichkeit und Saumseligkeit der Untergebenen stört die Ordnung und das Wohl der menschlichen Gesellschaft und verdient Strafe. „Wenn du Böses thust," spricht der heilige Paulus, „so fürchte dich, denn der Machthaber trägt nicht umsonst sein Schwert denn er ist ein Diener Gottes, ein Rächer zur Bestrafung für den, der Böses thut." §. 6. Die Behörden haben das allgemeine bürgerliche Gesetzbuch und Sammlungen der Landesgesetze, wornach sie regieren und entscheiden; sie haben aber auch das Straf-Gesetzbuch, nach welchem sie für Übertretungen Geld- oder Leibesstrafen verhängen, wozu sie Gefängnisse oder Kerker haben. Wenn die Leute Klage führen und sich zu keinem güt- — S 93 — častje in poduk, za pravdosodje, dnarstco in teržtm. Celo vojaštvo stoji pod ces. kralj, višjo vojskno komando. Verh lega so še ko c. k. višje oblastnike c. k. višja policijska oblastni)a in višja nadzorna oblastni]a računstva. Vsako ministerstvo ima svoje potrebne sovetnike, tajnike in uradnike, kterizavse dežele sklenejo in razpišejo, kar je potreba in prav. §. S. Vsaka kronovina ali cesarka, dežela ima svojo namestnijo ali deželno vladarstvo, in svojega cesarskega n amestnika alidezelskega poglavarja Qpredsednika), namestne ali deželske sovetnike in uradnike, vsak okrog svojo okrožno gosposko. Obse g e ali k antoni imajo svoje poglavarje in uradnike, kteriv imenu presvitlega cesarja svojo obsego vladajo in za nje sredo skerbe. Morajo patudi srenjski županiin o d bor niki cesarskim uradnijam pridno pomagati, da srenjci in p tujci v lepem miru žive in se blagostanje vsik množi. Vsaka opornost in pomuda podložnikov sredo in redovnost človeškega druživa kazi, in svoj» kazen zasluži. „Ako boš hudo delal," pravi sv. Paul, „boj se; kajti oblastnik ne nosi zastonj meča, zakaj Božji sluga je on, masčevavec k stra-hovanju tega, kteri hudo dela." 6. Gosposka ima občni deržavljanski zakonik, in zbirke deželskih postav, po kojih vlada in sodi; ima pa tudi cesarske bukve kazenskih pravic, po kojih hudodelce kaznuje ali kaštiga v dnarjih, 5) Kde imamo mi svojo deželsko gosposko? Kako se imenuje? liehen Vergleiche verstehen wollen, so bedienen sie sich der Hilfe von Rechtsfreunden (Advokaten), welche für sie die Prozesse führen, die dann von den k. k. Gerichten entschieden werden. Es ist nicht rathsam, sich in lange Prozesse einzulassen; besser ein magerer Vergleich, als ein fetter Prozess. §. 7. Warum gibt es denn so viele Steuern? fragen die Unzufriedenen. Darum, weil so viele Beamte und Soldaten nothweadig sind, welche für unser Wohl sorgen; daher wir verpflichtet sind, für deren Erhaltung beizusteuern, wenn es uns oft auch schwer ankommen sollte. Je mehr Feinde und Übelthäter es auf der Welt gibt, desto mehr braucht auch Seine Majestät der Kaiser Gehilfen, um uns zu schützen; mit ihrer Anzahl mehren sich auch die Abgaben. Gäbe es keine Bösewichte im Innern und keine Feinde von außen, so würden auch die Steuern sich vermindern. Aufruhr und Krieg verursachen große Abgaben. Wie thöricht ist es demnach, die Behörden nicht in Ehren zu halten, welche die Grund-, VerzehruDgs- und Einkommensteuer und andere Abgaben einheben! und wie bösartig, sie bei der Steuerabfuhr betrügen zu wollen!—Für einen solchen Betrüger müßen dann andere mehr zahlen; darum ist ein solcher Betrug der schlimmste Diebstal, wodurch der Staat — das ganze Land betrogen wird. Uns zur Lehre hat Christus für gich und für Petrus die Steuer bezahlt, und gesprochen : ,.G e b e t dem Kaiser, was des Kaisers, und Gott, was Gottes ist" ali na životu, ter za hudobnike ječo alivôze ima. Se ljudje tožujejo in z dobrim pogoditi ne dajo, jemljô n a pomoč p r a v do znance, ki jim pravde sklepajo, ktere po tem c. k. sodnije sklenejo. Se v pravde in velike tožbe podati dobro in varno ni! boljša je kratka sprava, kakor dolga pravda. § 7. Pokaj pa je toliko davkov pri nas ? vsprašajo nezadovoljneži radi. Za to, ker je toliko uradov invojščakov potreba, kteri nam služijo, in jih ima mo tudi mi rediti, in v njih preživitek dacijo dajati, naj se nam ravno gostokrat težko zdi. Več ko je po svêtu goljufov in hudodelcov, več morajo tudi presvitli cesar pomočnikov in varovnikov imeti', po njih številu tudi davki rastejo. Bi zločinov po cesarstvi ne bilo, ne unanjih sovražnikov, bi tudi davki padali : puntiin vojske velike darovnje store. Kako neumno je torej gosposke ne spoštovati, ktera zemljiške, vžitnedohodkinein druge davke pobira! — Kako hudobno pri dacji goljufati ! Namestu takega goljufa morajo drugi dodati; taka goljufija je naj hujša tatija, po kteri se dežela ■in cela deržava okrade. Nam v izgled je Kristus za se in za Petra dacijo plačal in dj al: „Dajte cesarju kar je cesarjevega, in Bogu kar je Božjega.u II. 5ltt[ettMttg JU x i fi Ii CTt 5luffä^C1t. I. SBon ier aöott&il&ung, §. 1. SBerben ßaute fo jufammett »erbunben, bafg man ftcfj barunter fcfton eti»a3 SefHmmteS DorfieUett fann, fo bieg ein 2öort; g. 23. ©rot, ftleiffy SB affer, Saig. §. 2. So oft man in einem Söorte mit bet Stimme abfegen fann, fo biete Sitten fjat eS; ober fo »tele Selbftlaute in einem Söorte fittb, eben fo »tele «Silben enthält ei; 5. 23. Sßir fol len unfere SBor ge fefc ten eb ren. §. 3. Die Silben ftnb entweber £aupt« ober 9iebeitfilben. .jpauptfilbe (audj Stamm« ober SBurjelftlbe) ifi in einem meljritlbigen ©orte biejenige, in toetdjer bie 23ebeutung beä SöorteS liegt; fte Wirb immer betont*), b. i). mit ßärferer Stimme gefprodjen. (©ebutb übertcinbet alle Saluterigfeiten.) SWebenftlBen nennt man biejenigen, tuel^e ber Stammfttbe »or» ober nadjgefe£t foerben, man fyricbt fte mit fcf)t»cic§erer Stimme. C£a3 ©elefene foli itfy aucfj »erflehen.) §. 4. 2(u$ einem 2öorte fönnen anbere gebilbet Werben; bie§ famt auf3 9lrten gegeben: 1) innerlid?,' ') Aufgenommen bei 9B5rtfrn, bie jtcfj auf e i unb t e r e n enben (Sauber ei); bie mit 11 n, ur, erj, abgeleitet ftnb (Hitglücf); bie Söörter le b e u b ig, poffietlidj, 2lntrcor> 2tntlijj; SBörtec auä fcemteti Spracfjin ridjtcn ft$ eigener Setonung. II. Vaja. slovensko prav spisovati. I. Kako slova ali besede sostavljati. §. 1. Ako se slovke tako sestavijo, da kaj posebnega pomenijo, besedo ali slovo narede; na pr. kruh, meso, voda, so), i. t. d. §. 2. Kolikor glasov v ednem slovi, toliko je slovk; kolikokrat lista govore odpremo, toliko slovk izrečemo: na pr. o če, ma ti, go spod. Na prej po stav le ne spo Štuj mo ! §. 3. Slovke so ali korenine; iz kojih drage slovke rastejo; p. del, mir, drag-sli so pa rast-like, ktere iz korenin prirastejo; p. deliti, mirnost, drago ča. Rastlike so pr ed s t a v ke, ki se slovompredstavijo; p. podel, nemir, predrag; ali so končavke, ki se koreninam ob koncu dostavijo; p. delavnost, mirnost, dr^gina. V nemščini se korenine sploh poglasujejo, rastlike pa potihovajo; v slovenščini pa večidel predzadne sloke poglasu-jemo; p. delati, delavnost. §. 4. Besede lehko narejamo (Činimo) 1. če slovke pred korenine postavljamo. Take pred- burdj Slnberung eines ßaufeS, j. SB. SJpfel - Styfel, Dfen - Ofen, ©ruber - 23r fiber, trinfen - Sranf fingen-Sang, fcbtoimmen - emme, fyredjen-6prö^e-ummijeit, ©djuibig f e i t, grommigfeit, 9leinlicf)= feit, 2öinbIing, Singling, gt«^ling, ginflernid, ©ieic&nig, ®rlaubni«; <5<$it &u m, Äaifer t$um, Se« irat^tuiig, 33ele$rung, Drbnung je. b. ®ie StacfjjtlSen cfjen unb lein geigen eine Ser» fleinerung an: 9iö3d)en, iölümlein, ®a| ^ e n, SBogelein, #Sugcf)en, Sii^ I e i n ic. e. ®ie SJfadjftl&en lidj unb ig Silben meifien« Se« fdjaffenfteitiltoörtet: freunb I i cf>, ja(jrli<$, jlünblidj, münb Ii cf), fdjtift I i reb 1 i dj, rät^ lify ; freub i g, feuerig, faljig, mutyig, »erfiänbig, pfiffi g, artig, eifig, funbig :c. d. 3tuf en, ern, igen, jen, enben jtdj meiflenS 3eitroörter: rainb e n, ffinb e n, freu e n, Sejf e r n, er* munt ern, erneu ern, erfunb igen, befänft i g e ix, serfertigen, adjjen, fallen it. •) ©tegcfcräu^ü^ikniBoriii&et! finb: be, ent, emp, et, g t, miä, un, »er, jer. Sie 9tadjfti6en: 6ar, t&en, e, ei, et, et, « f t, ig, in, en, Ijeit, feit, lein, Iii), ting, n i t, fai, fam, f$aft, fei, t^um, ung. » stavke so : do - na - ne - o - po - pre - pel - so - ;Za - v - u - verh - črez i. t. d.; na pr. d o dana, nedam, predam, — Slova črnimo 2. končavke ob ko n c n do s t a v ljaj e: p. telo, telesno, klučar, boljšati. a. Pri samostavnih ime nih pomenijo končavke - ar - ak - elj - eč - nik - možke delavce, orodje ali shrambe: -ženske pa: ka-ica-ija; p-romar, romarca; možak, možakinja; pevec, pevka. V srednem spolu pomeni - alo - ilo i. t. d. orodje ali kako stvar ([robo), p. naklo, maslo, moto-vilo; - išče - ¡še kaže prostor ali kraj; p. ogniše, sejmišče; - je - ovje pove mnogo ednakih stvari ob ednem, p. germovje, grozdje; - štvo - štvo - pomeni družtvo ali pa umetalstvo; p. človeštvo, kovaštvo. V ženskem spolu pomenijo končavke - ast -ost- oba- ota kako lastnost; p. Čast, mladost» dragota. Pomanjšavne končavke so za možke imena t - ec - ič - ček; p. bratec, sinek, striček; - za ženske; ica - ka - ela; p. hišiča, Micka, babela: - ža sredne: - ce - Če ; p, delce, grilče. b. O pridavnib i m e nih pomenijo končavke ; - ov - ev - a, o, Čiga možkega je, ali od kler» stvari; p. kovačev, rakov, lipov; - ski - ovski, a, o pomeni rod, ali kar je več ljudem lastno; p. junaški, ostrovski; - in, a, o kaže ženskim imenom lastno ; p. ženkin, sestrin: - ji, a, e pokaža več ženskim lastno; p. ribji, kravji. Končavke - aven - iven, a, o pomeni, da je kaj h čemu lehko, spodobno (faljig); p. delaven, rodiven; 3. fann feie SBortbilbung ciucfy gefc^en burd> Bufammeitfe^ung fcott jwei ober mehreren SBörfernju einem; ¿.SB. #auä»afer, 3iäf>r»ater, ©acfuijr, SBanbu^r, «Schu^auS, SRai^aui ©arteniauS je. SMandje 3ufammenfe|ungen werben burdj bas iungg-- ober Sinbejei^en getrennt bargelMt *) (Stein--io^en»Sergwerf, 23ranbf$aben - SBerft^erungg * 2Tnfk!t, §. 5. 3n ben jufammengefe^fen Sürtern bezeichnet baä le|ie 2Bort ben -^auptgegenfianb unb wirb barum ©runbWort genannt; bai erfte SBort aber befiimmt baS ©runbwort näljer unb I)eifjf beSijalb 23eflimmnngs* Wort. (£«uägarfen, ©arienhauä, ftruchtbaum, Saum* fruc^t, ort Mafien, fo rcirb tiefe« nur beim ledern gefegt, bei ben erjlen aber burd) baei Smbejeic^en angegeigt, bafs baä ©rnnbtoort aucf> gu biefen gehört; j. ©tobt» unb Sanbfdmlen, 9tyfel=, Sirn« unb Äirfcpäume, grün», vcty* unb fci)t»arjfär« bige Silber, ghif«=, SHegen« unb Srunnenroaffet. §. 6. 28ie bie fcerfdnebenen gnbungen unb Seügungeit gebilbet Werben, ifi inÜ-piK'k §• 5—33 gezeigt werben. II* ®ott ben ®a#en unb bet Söortfoige. §. 7. (Sagt man fcon einer Herfen ober einem Singe etwa§ au§, fo entließt ein ©a£. $ie <3ä|ie entfalten ©ebanfen. 3. 23. ©treibe! ^ctbe je^n §inger. £>er • *) SBetgIeic(;e I. £i;ei(. -vi, Ijiv, fi, opomeni kaj lehkega, kako strast ali posebno lastnost; p. snetiv, lažniv, tožljiv; -at-ast kaže, da ima kdo ali kaj kake reči veliko na sebi; p. rogat pegast; -kast, - nat pomeni nekoliko; p. belkast, močnat. c. Pri glagolih pomeni končavka-nem, -niti ali - noti dokonČavno ali doveršivno djanje; p. dvignem; sam-ati, - vam-vati pomeni ne do ko n-Č a v n o, nedoveršivno, da se zapored dela; p. dvigam; -- vijem, - ovatikaže ponovljanje, da se kaj večkrat godi; p. dvigujem, vračujem. *) 3. Nove slova ali besede tudi skladamo, več slov v edno sostavljaje; p. žalibog, milodar, vodotok. §. 5. Nemci radi samostavne imena sostivljajo; p.$Bwber=€ofm, 5Branbf$abeu»2hrjt$eiurt98>9lnjtatt5 Slovenci pa poglavitnosti pridavno ime dostavljajo, ali pa iz dveh imen edno vlijajo, kar je krajše in lepše; p. bratov sin ali bratranec; hišni oskerbnik ali hišnik, kravar, kravarica, i. t. d. $. 6. Kako se padeži imen — skloni in stopnje prilogov — pregibanje glagolov in druge besedne oblike delajo, uči I. vaja govoriti in pisati. §§. 5—33. II. Kako treba stavke sostavljati in verstiti. §. 7. Ako se edna misel z ednoj ali več besedami tako izusti ali zapiše, da nas kdo razume (zastopi). naredi se • t a v e k ali izreka; na pr . prisi! Imam 10 *) Glej I. vaje §. 26. ©rofjež Sefcb. f. b. II. SI. flotvbtfd). 26 Ätee tji eine (Pflattje. 2Bie heijjt bie #auj>tfiabt bott Äratn? Homme I>er! §. 8. ®itt ©ebanfe fann auch fcurcfj mehr aU einen auSgebrücft trevben. SDie @ci£e unb oft auch @a£glteber berMutet man burdj bie SinbeWörfer: ttäfyxent, na$bem, wenn, weil, bamit, bafö, ba, wie, inbem, ob» f^on, bis, bebor, unb, aber, t§eii«, ba^er, barum k. ®ie berbunbenen <5ä£e trennt man gewöhnlich burd) 33eifiri fage ober ba? beftimmie 3ettwort — 5e^rt fttnger — SBefiimmung ber 2iuefage. §. 10. 3n £injtdji ber Silbung unb be? Inhalte? gibt einfache unb 5ufammengej|e£te Sä£e. ßinfa^e <5ä$e ftnb foidje, Wcic|e nur ein Subjeft unb nur eine 2iu3fage haben; 5. 33. ®ott hat bem 2Ren--fd)en bie Spraye gegeben. Die Spiere fönnen nicht fpredjen. 3ufammengefe£te Sä£e ftnb foldje, Worin mehrere Subjefte ober aber -mehrere ipräbifate borfommen. Sluunft; j. SB. £>ie iPflanjcrt sieben burdj bt'e SBlätter aus ber Suft »feie 9laf>rungS%iie an ft<$; barum berborren fte, Wenn man fte entblättert. SBiele Äinber laffen ftcb jur SJIrbeit brän* gen unb nötigen. Sibrafam lebte lange unb giücüidj §. 11. 3n £RücfftdEjt beS SBerbältnip ju einanber ftnb bie <3ä|e unb Siebenfä^e, SBorber* unb 9iefe3 fd)öne ?anb ^at ber fteinb toertvilflet! ®ie £auptvegel, nad) toel^er bie Sffiörter auf ein» anber folgen mütien, ift: wirb bttfe« bot bie 3. gnbung gefe|t; 23. ®u roibmeft b'idj ber 2ir6eit. c. SRegiert baä Bcitwoxt eine beiseite 4. dnbung, fo fleijt bie letbenbe bor ber jur SewoHfiänbigung be« Sinne« Beigefe^ten; 3. SS. SDian nennt i§n einen 3«tfer. * cL ®ie 4. ßnbnng ber Sßerfon fielet Bor ber 2-(änbung ber ©acfje; ¡. 23. ®r lrärbigte mtcfj feiner grennbfcftaft. e. 9Iuf bie bom Beittoorte regierte Snbnng folgt ba« Sorroort mit feiner (Snbung; 3. 23. SDie 2Borte matten einen großen ginbrni auf bie Butter. f. $ie Umflänbe ber Seit ge^en ben bom Beit* »orte regierten Snbmtgen »er; 3. 23. 5)ie Sorte matten an biefem Sage einen grojjen Gttnbrucf. g. ®te 23ejiimmungen ber 3«t fielen bor ben Sefiimmungen beä Orte«; j. 23. ®er Söinb weljte gefieru afienbä tyier ic. h. ffienn mehrere Sßorwörter mit tfyren ^aupttbör* tetn ba jtnb, fo fteljt baäjentge julefct, ioel^eä am ftdrfflen bejfimmt; 3. 23. ®er SBittb n>eJ)te ber bret Jagen an biefem $Ia£e mit au§ercrbentlicf>er #ef* tigfeit. §.15. Die Sernetnung mu§ unmittelbar Bor bagjenige Söort gefegt toerben, befjett SBegriff »erneint Wirb; toirb bie Slugfage beä 3eito>orteg berneint, fo wirb bie Verneinung in einfachen 3eitformen am ®nbe beä e §. 12, c.) @ie befielt barin, baf$ baS beflimmte Beitwort am erften — ober wenn ein Fragewort rorfanben, biefe? nod? ror jenem — unb unmittelbar barauf tag ©ubjeft ftefe. Sinmerfung. eben biefe Sßortfclge wenbet man auefj in einigen »erbunbeneit ©íacf; fo nnb b a, wenn fte ben 9?ad;fajj anfan* gen; 33. SBenn e« Seit ift, fo werbe icf geben. c. 3n 6ä|en, wcld>e mit erfieité, ¿weitené, faum, fonjf, aud), entWeber, nur, bat;er, t fei II anfangen; j. 33. itaum braef ber £ag an, fo waren w?ir fcfocit auf ben Seinen. — Grftené ifi er fd;on alt, ¿weiten! fteft einigt gut. §. 18. Oft Weicft man eine« befonbern 01a^bru(fe? Wegen bon ber gewöfnli^en SBortfoIge ab. Sei ber ab--Wei^enben ober toerf e^ten SBortfoIge feist man jenes Sßort juerft, burch welcfe? man ber Siebe finen befonbern SMjbrucf geben Will; 3. S. Dem ftleifigften unb ©efittetflen gebtifri baS Sob. — — Dir will idj biefe« Sudi fcfenfeit. — Diefeé Such Will icf bir f^enfen jc. § 18. a. Prilogi, kteri kažejo kaj izverst-nega, ali eamestujejo samostavne imena, imajo v i. možkem padežu i; p. velki zvon, tvoj dragi sin je tukaj Kadar se pa od neke osebe kaj navadnega reče, ali prilog za imenom sledi, izhaja na «oglasnik; p. Čem klobuk sim kupi); zid je bel. b. Zaimki neokrajšani: meni, tebe, sebe, njega, njemu, nje, njej, nju, njima, njih, njim rabimo: J. v početku govora; p. tebi velim; 2. po predlogu; p. pri tebi hočem ostati; 3. kadar se zaimek prav važno izgovori; p. ti sebi med, meni pa pelin. Povsod inda vpotrebujemo okrajšane; me, ti se, ga, je, ji, jo, jima, jih i. t, d. c. Žaimen: sebi, se in svoj, a, e se rabi za vse tri osebe, kadar se na pervi sklon osebe (€>u6jett) ozirajo; p. jaz, ti, on se je vkanil; jaz, ti, on sim sam svoj. Jaz sim moj, ti si tvoj, bi bilo po nemško. Kadar se pa govor ne po-vrača, pišemo inoj, tvoj, njegov, naš, vaš, njihov i. t. d. — §. 17. Slovenci več odrečivnih besed so-stavljojo, da zanikavno izreko povišajo; p. Nihče ni še nikoli nikomu krivice storil brez žalenja Božjega. — Besedica ne pa vendar poterjnje: a. če je že v stavki beseda ž njo zložena, p. Ne bo vam neznano, t. j. znano vam bo: b. ako n e (ni) tikoma pred drugoj odre-čivnoj besedoj stoji; p. Ni nič, temuč velika kvara pijanost. Namesto nič in nihče se postavi kaj iu kdo, kadar ima nimam (ne imam) poleg sebe kak neodločiven način; p. Siromak nima kaj zaklepati. V puščavi nima kdo kaj jesti. Namesto nič«-sa pravimo tudi radi nič; p. Nič ti nimam dati. §. 18. Ver sta besedi se po slovensko lehko prosto stavi; ktera beseda več velja, ta se pred drugo postavi, kakor je lepše; p. Bog tako svet Ijubil-tako je Bog ljubil svet — svet je Bog tako ljubil. Samo odrečivno ne stoji vsigdar pred svojim gla- Die ¡Betfeijung ber Sßortfolge ijt ¿weifad): a. 3n «utjelnen Söörtern (Wie in obigen Seifpieien); b. tu ganzen €ä£en, Wenn nämlidj ber 9htef>t, wenn man an bie Stelle beä Subjeftes (erften bie bierfe ßnbung fe£t; j. $8. bie geinbe h^en unfere Strusen geflogen. HI. Ü&uttg tm fc^riftli^ett ©ebanfenauSbtutf, SoH un§ baS Sd)teiben nfifclidj werben, fo ifi el ni^t genug, nur bie $orm ber S3uot lrelt^c man bie, unb brei, fcor welche man baä feijeit fann! Schreibet feig Söörter mit ein, unb toi er mit eine auf! (Der Knabe, ber Saum, ber 23o* gel; bie 9iac|i, bie -Äa^e, bie Suppe; ba§ 23itb, baS 5B(ei, ba$ Salj; ein Keffer, ein JeHer, ein Sifch, ein Äafien, ein Schliffet, ein Stiegel; eine £ütte, eine^ür, eine Stiege, eine Äüon fcigenben ffiörferit bie iDie^rja^i r ber Seifet, bie ©rbfe, baö #emb, ber ®raf, bie ÜKauer, baS Sftäbdjen, ein Sag, eine SBo^e, ein 3a$r it. 4. *) Schreibet, meldte Dinge ityr in ber Sdntie fehet! — (Dag 33u^, bie ^eber, ba$ Rapier, bie Sanf, baS SintenfafS, bie Äreibe, ber Schlamm ic.) 5. Sdjreibet bie Jaufnamen einiger Äinber, bie thr femtet! 6. m'r einiget £au$geiäfhe an! i 7. Der Sif^ler ift ein #anbtoerfcr. 3iennt noch anbere -^anbiroetfer! (Der Sdjnetber, ber Schmieb :t.) 8. STiemte »ergebene ftieibungäfh'icfe! #) @ämmttid)e Flamen »on 4 6iä 13 fotten einmal in Der (Sin. ja£)t, ein anbetSmal in ber 2Jiefyrjaljt aufgetrieben werben. Iferva vaja *) v sostavi posameznih izrčk. 1. Povedati in zapisati, kaka je oseba Ali stvar. Popišite, kake so sledeče stvari: nož-vilice-železo - papir - gora - dolina - kožuh - sterd - pelin - voda - krop - vrana - zejc. To se tako popisuje: cernilo je Čemo; klobuk je tudi čem. Trava je zelena, detelja je zeleno pisana. Led je polzek in merzel. Krop je vroč. Sapa je hladna ali gorka. 2. Povedati in zapisati, Čemu je ta ali una stvar. Popišite, Čemu je: obrisalo - brana - oralo-jasli - žlica - omara - svečnik - plot - brus - voz-klepalo - cepi - kosa - streha - terl ca - cedilo-greben - kolovrat - motovilo? Ovo se tako le popisuje: Pero je za pisanje. V černilo omakamo. Vojak je za to, da se vojskuje. S kapoj si glavo pokrivamo. Iz korita govedina in tudi *) Vaja prav izrekovati in govoriti naj vaji spisovati roko podaje. Kakor hitro otrok male pismenke gladko zapiše, naj poskuša po malem zapisavati, kar izgovori. Kar je zapisati, to se ima poprej dopovedati, in zapisano od kraja ne preojstro popravljati; kar je preojstro, se rado kerha, gladko ne reže, in se po tem težko izbrusi. . Vaje slovenska je od nemške različna. Naj se nemške pravila poslovenjajo, slovenski izgledi pa tudi po nemško izdelavsyo. Kar v ednem jeziku sploh v spisovanju velja, tudi v drugem večidel potegne; ako ne, naj se učencom razgoveti. Pridna vaja več velja, kot vse pravila. 9. Streifte auf, toa« bu in unferer Äiriie ftefjft l 10. «Schreibet btc 3iamett ber glühte auf, btc iljr gern effet 1 11. kennet mir einige #au«tf)iere! einige ©arten« getoäd)fe! 12. SBtlfy Söevfjfuge fennt ü)r? k. 13. Utenne mir bie eine« SJBagen« — eine« #aufe« — be« Sucres, be« Stfc^e«, be« mcnf^Ii^en Äörper«, eine« Saume« u. 14. SBie ift ba« »tut? (£>a« Slut ift roi$). £>er S$nee? ba« gi? ba« ©olb? ber #onig? bie Sutter? bie «Kabel? bie Siene? ba« genfiet? ba« Söaffer ? u. 15. Seijet fdjicflicbe $aupftoörter »or bie Sefdjaf« fenbeit«t»örter: tief, sei>orfam, gütig, fdjtoad-) je. (Der Srunnen ift tief k). 16. Se£ei bie ßigenfd)aft««3ßtter fcor ba« Hauptwort. (Siebe 14. 15.) 3- S. ba« rottje Slut ic. 17. 2Ba« t^un tüir in ber Schule? (Sffiir lefen, tt>tr- fcbreiben k). 18. Saget foit $erfonen unb Silieren au«, fte ju ttyun pflegen! (2>er Sdjneiber nä^et u.) 19. Seijet biefe Sä£e in bie 27iet>r§at>t! 20. Serbinbet folgenbe £aupttoirter bur$ ein paf= fenbe« 3eltwort: qPferb — $fiug. Sßaffer — £>urfi. Siegen — ßrbe. Secret — (Stüter jc. Zweite «Stufe. 3ufammengefe|te unb fcerbunbene Sa|je. 3n §. 17. ber »origen Stufe tturbe gefragt, tta$ Wir in ber S^ute t^un. Statt ju fagen: wir lefen, roir fdjretben, toir rennen, fpridjt man beffer: 2Bir iefen, fd)reiben unb reebnen. Saget mehrere«, toa« ber Sauer tfyut — n?a« brate Äinber t|un. — 2öa« tfjut ber Änedjt? it. konji pijejo; svinje pa jedd. V osovnik vlivamo vode in omakamo brus. 8 serpom se zanje, s koso pa kosi ali seče. Peč je za to, da v nji pečemo in kuhamo ; pa tudi izbo netimo in se grejemo. 8 ščipcom sveče vsekujemo. 3. Povedati od kake osebe ali stvari, kaj dela. Zapišite, kaj Čini ali dela senosek-mlin-pes-petelin - Červ - ptica - vertnar - ovca - veter - piš-sonce - ogenj - učenec - dčte - cvet - terica - perica-tka vec. Djanje ali delo se tako popisavA: Drevo raste» Žaba skače. Ovca bleje. Vlastovica žvergoli. Červ lazi. Barka plava. Sonce sije in greje. Mesec sveti, pa ne greje. Meh piha. Ura bije ali kolje. Druga vadba pomnoženih sostavkov. 1. Pavedati in zapisali več reči od edne osebe ali stvari, kaka je ali m ore biti? Popišite, kako je ali bi lehko bilo, ali bi vteg-nilo biti: jabelko - vreme - leto - tersje - polje -živina - drevje - kamenje-? Popisuje se takole: Miza je lesena ali kamenita, okrogla ali štirivoglata; tudi podolgovata; na tri ali na štiri noge; nova ali stara, olikana ali pobarvana. — Ptica ima pčrje, dve nogici, da stoji, dve habi ali peruti, da leta, ima dvoje oči in kljun, da zoblje, zobov pa nima; ima toplo, rudečo kerv - nese jaj-Čica, mleka pa nima. ©rof ež Sefeb- f. b. II, iti. flot). btfdj. 27 2. 3tt bem 14. »or. Stufe ftnb $u Hauptwörtern SefdjaffenheitSwötter gefegt werben. Sefcet nun ju fol> genben Hauptwörtern mehrere SefdjaffenheitSwörter: £|}ür, ftenfier, Sagen, ©djaf, »tief ©arten jc. 3. ®e£et iu ben ißräbifatett mehre ©ubjeite: — ftnb fctynelf. — finb trilb. — arbeiten. — beten, jc. 4. SBai fann aüe§ fc$Wer fein? waö offen? je. 2Ba3 wirb eingenommen? wa« gebunben? gefammelt? jc. SBai flicht» Hingt, jergeht? 2Baä macht ber «Kenfö au« £olj, aui difen? Sßelche 9Jienf#en nennt man fclinb, lahm, taub, ftumm? SBen nennt man reid?, unmäßig? jc. 5. Die Eieine Slnna war ein liebe«, gutei 2Ääb» $en, gefällig, freunbli ihn etwa« ^abe fragen wollen.) :c. a. 9lEe 2RenfÜ<$, Iptig, banf6ar fein- 3t. tc. 8. *) Sage ben Sinn folgenber Stichwörter unb SBtrfe mit anbern SBerten: a. 183fr einem anbetn eine ©rufce gräbt, fällt felbfl hinein- b. ©er SMffe eflfe« will, ber muf bie Schale brechen, c. 2Ba8 bu fäejt, ba« Wirft bu ärnten. d. #eute rotlj, morgen tobt. e. ®ie 9Jiorgenflunbe hat ©olb im äliunbe it. lt. ®iette @tufe. 3«fammenhängettbe, gröfete Stuffäfce. 1. (Stahle mir bie ©efchiihte »on ®aoib unb ©oliatlj! — ©treibet fte nun auf! — Schreibet eine bib(ifiergu 6enii|t «jetbett. dolgi rabi navadi, tako težko se odvadi, kakor bi imel železno srajco Da životu, in bi jo hotel sleči, ali pa podkvo na nogi pribito.— Pust pod ste noj, velika noč za pečjoj: Ako je o pusti tako toplo, da se ljudi pod stenoj sončijo, ali po gorici prehajajo, in deca na trati igrajo, rad se nakluČi o veliki nedelji tolik mraz, da se stari in mladi za pečjoj grejejo. Šterta Taja obširnejših pripovedek. 1. Popisati kako pripovest iz svetega pisma; p. od Davida pastirja in Golijata velikana. Zapisati to, kar se pové, ali prebere; p. Od sončnega mraka, od vesele spomladi, vročega poletja, bogate jeseni, hude zime. 2. Popisati obširno lep vert,na kakšnem kraju? S čim je ograjen? Kaj se na vertu vidi? Kak je zelni, rožni, sadni vert, ali sadnik ? Kako vertnar vert obdeluje ? — hudo vreme, lepo jutro i. t. d. Na primért Cerkva se tako popiše: Bela cerkev na veselim homcu stoji, iina visok zvonik, raven kakor sveča, verh zvonika se sveti zlat križ, na križi se suče petelin, in kaže veter, po kojem se lehko sodi, kako bo vreme. Zvonik ali turen ima štiri line, skoz ktere nam zvonovi glasno pojó. Velike vrata so pod zvonikom, postranske pa na vsaki strani, možki i ženski. V cerkvi je pet lepih oltar- hauäl (Sage — Orojje — SSeflanbtheile — ac.) SefdreU bet unfere Sßfarrfinhel (Sage unb Su§cre -»ef^offen^eit — Umgebung — 3ln|icht bei Innern ac.) it. 4. Schreibet auf bag ©letchnii »om »erlernen Sohne! (er forbert fein ßrbtfjeü — »erfdjwenbet baä Seinige — feine Slotb — fftücffehr) jc. jc. ftimfie «Stufe. ©riefe unb anbere ©efcfjafta auffege- *> 1. äZBenn man jemanfcem, ber abwefenb ifi, etwaS ju fagen hat fo fdjreibt man ihm einen Srief. — SBi* ttürbefi bu beinen lieben fern junt neuen 3a!jte münbs liih ®lü(f wünfdjen? — SÖJofür toürbefl bu ihnen baffen? SBa? würbefi bu »erfrechen? — Sdjteibe biefe^ äße? auf! Siebe Altern! 3ch tiünfche 3&nen biet ©tüif äum neuen Sab«. 3ie innere unb äujjere Einrichtung berfelien tnufs ben Äinbern ttacf) unb nad^ anfaultet) gemacht rcerben. jev in leca ali predižnica, od zad pa kor z orgla-mi za godce in pevce. Po cerkvi so stoli in kleČnice, da se lehko sedi in kleči; pa tudi špovednice in kerstni kamen. Cerkev je hiša Gospodova in pa vrata nebeške, i Peta vaja listov in drugih pisem* Kar pričujočim pravimo, to oda'jenim pišemo, in jim pisma pošiljamo. Kako bi svojim ljubim starišem za novo leto srečo voščil? za kaj bi se jim zahvalil? za kaj bi se jim še priporočil? Kaj bi jim obljubil? Vse to popiši, pa boš napisal pismo ali list. *) — P. šolarček piše materi za godovno : Preljuba mati! Dolgo ze se Vašega godovna veselim. Veseli god za Vas, in srečen za-me je prišel. Da bi ga še prav velikokrat obhajali! Bog Vam daj ljubo zdravje, meni pa svojo pomoč, Vas lepo slušati in se tako nositi, da me bote vselej veseli. Ka\ ne, preljuba moja mati, da me bote po tem tudi Vi radi imeli ? — Bog Vas ohrani Vašemu pokornemu sinu Jožefu. V Ljublani 10. maja 1857. *) Znotrajno lice in zunajna podoba listov se naj učencom pokaže. - 428 — 2. Gtiäljle einem SWUföület (etfi münbiid) — bann fdjtiftlidj), baf? bu heute früh auf bem SaSege gut Sd&ule bei« Sefebuth betforen haft |at einen bunfelblau gefärbten ßinbanb, £einwanbtücEen; intoenbig fte^t beut Stame ic. 3. SBefd&rei&e beinern Sreunb in SBriefform bie giftige iinbeere! Sieber flfcbmunb! i Unfet Setter geigte un« geflern eine ©ifrpftanje. 2Bir mußten ffe recht aufmetffam anfehen unb betreiben, gr erjähW« unö auch eine traurige ©efclji^te »on jwei Änaben, bie faft geftorben Waren, weit fie uon ben löteten biefer 5ßjianje gegeffen hatten. Sie heifit bie Sin» beere, ijt nur eine Spanne ho#/ hat »ter über'? Äreuj fiebenbe eirunbe, aber jugefti^te S3ldtter unb eine grün« Ikfrgeibe SMüte mit acht ©taubfdben. 5>et Äetdh« unb Blumenblätter jtab biet. Sie befommt nach bem 23er= Blühen eine fd&watjblaue SBeere, welche faft bie ©toge einer Äitfd&e hat unb gtyfeljianbig iß. 3)a$ gange Staut riecht übet unb mädjfl in fdjatttgen SSälbetn gar häufig- Ljubi bratec! Nekaj žalostnega ti imam pisati. Naša draga mati so nam prav hudo zboleli. Včeraj smo jim po zdravnika poslali, danes smo jih dali pre-videti. Zdaj jim je malo bolje, pa se vendar za njih bojimo. Radi bi te še videli in s teboj govorili. Prosi, da bi ti gospod učitelj dovolili, pa jih pridi obiskat. Oča, sestre in jaz te preserčno pozdravljamo. Pridi skoraj in oveseli svojega žalostnega brata Markeca. Pri sv. Joštu 21. rožnika 1857. Ljubi Martinek! Za novo leto ti srečo voščim in pa dvoje novih nogavic za zimo ti pošiljam, hoje sim sama spletla. Mati, oča in sestra Lenka te lepo pozdravljajo in ti vsega dobrega želijo, da bi bil zdrav in vesel, pa se tudi pridno učil in prav čedno vedel; saj veš, da nam s tem naj bolje ustrežeš. Ne pozabi Boga, pa tudi nas ne, Tvoja sestra Katarina. Bela Vas na sv. Janževo 1857. Draga sestrica l Vesel sim dvoje pozimskih nogovic prejel in pa tcoj priserčen list, ki si mi ga na šent Janževo pisala. Prav lepo ti hvalim za tvoj Sertte bie ginbeere aucf; femten, bamit bu fle ntdjt mit „ anbeten Seeren fcerit>e#ljt. m gtflf t bi$ bein ^reun» Slnton 3). 4. giii Araber ©o'&n »ünfd^t feiner SDtutfer j« ii>rem Slamendtage ®ifierf}änbiger fleißiger Änabe tritt au§ ber ©$ule unt> fommt ju einem 9J?eifler in bte Seljte in einem entfernten Drte. <£r gibt feinem geaefenen ße§rer 9tac&rierrn 1 $aar ©tiefei cor» gefehlt • ..... 3 45 7. Sunt Dem altern Soljne 1 $aar ©ttefel beflecft unb auSgebejfert . . 18 Summe 12 13 Satbach, am 4. ßftober 1857. 9t-, biirgl. Schuhmacher. DteBahlung obiger Summe »on I2ft. 13 fr. in St. m. richtig erhalten ju baben, befcheitttgt mit Danf Saibadj, am 4. Dftober 1857. ÜK. bärgt. S^hmachet. 11 ©n äBagnermeifter verfertigt bte Ste^nung ; itt welker 5 Sofien »otfommen. 12, Verfertige ?ettte Sdjiofferred&mtng! (Sejember 1856. 01. 3t., SBtrt. I». 21 6 f á> i t K (Seorg »on SBrijen in Sirol gebürtig, 24 3a|re alt, fatfjolifch, bat bei mir Dorn 1. SCRarj 1857 big beute als ®efeüe gearbeitet, unb ftd) in Hefer 3eit fleté fo ter= galten, bafá fcollfommen mit ihm jufrieben mar. 2>te= feé ßeiJfltti« erteile icb ihm ju fernem weitern gorttom-men unb empfehle ityn jebermann- SDÍatburg, am 20. 2¡uni 1857. ffarl fflei§ m/P„ bürgl. ©ebneibermeifier. (3n berlei 2luffäfcen fommen »or: 1. Díame, ©eburtS-ott, Sítter, ©tanb, Religion bei au« bem £>ienfie Steten* bert; 2. tute lange, unb alé tt>a§ er gebient; 3. wie er ftdj betragen habe; 4. Ort, Sag, 37tonat unb Jabt, wo unb wann fca« auägefMt würbe; 5. Díame unb ®b«rafter bei Dienjibenn.) 14. @in Sauer gibt feinem jwar arbettfamen aber iänfifdjen Änecljtt nach 1 3atyre ben 2lbfdjieb; wie wirb berfelbe lauten ? Domovnica s kteroj podpisano županstvo poterjuje, da : , Ime: Peter Vranko. Delo, s ko jim se peča: zidar. Star: 27 let. Stan: (ozenjen ali ne) ne ozenjen. Kraj, kjer prebiva: v Kerškem; v zvezo občine; Dolske spada, in da ima v njej pravico domovati. On je: postave visoke ima lase čeme „ oči plave „ posebno znamenje; bradovico na čelu. Govori po slovensko in za silo po nemško. List te velja za tri leta. V Dolu pri Savi 16. listopada 1857. Podpis človeka s lastnoj rokoj: Peter Vranko. Podpis župana in odbornika J. J. J. J. 3 tt \ a 11 I. (Erbkunk. 1. 35on ber @rbbefd)reibung übet^aui)t Seite . 4 2. «Betreibung ($uroK8 • . 12 8. 9lu8tiäitige Staaten in (Suropa . 28 4. SBeföreibung ber übrigen SBelttbeile . . 40 5. Beitreibung be3 2J?eereä . 56 II. laturgefd)id)tr. ■ * 6. Die Statur unb ibre ©efäityfe . 64 7. ®er menfilicbe Äörper . . 66 8. SMcfbiicf auf ben Seife bei ©ienfcben . 74 9. JDie menfcblitfse Seele . 90 Kazalo. I. Spoznava zemlje. 1. Popis zemlje sploh 2. Popis Evrope . 3. Zunanje deržave v Evropi . 4. Popis ostalih delov sveta 5. Popis morja . II. Spoznava prirode. 6. Priroda in stvari .... 7. Človeško truplo .... 8. Ozir na človeško telo . 9. človeška duša .... «Seite 10. Die Schönheit ber Seele . . . .106 11. Die »orsüge beg 2fienfthen . . . .118 12. $ie SBunbtt beä £f)ieneicH . . 134 13. Die Säugetiere......142 14. ftortfegung bon ben Säugetieren . .152 15. Die Sögel.......166 16. Die Sumpf* unb Bugböget . . . .176 17. SlmPien.......182 18. Die gifche.......184 19. Die 3nfeften......188 20. Die SBürmer......198 21. SMcfbltd auf ba« Shterreich . . . .200 22. Die ©ewächfe......204 28. Die Saume......214 24. Die ©efträu^e......220 25. ©ernüfe, ©etratbe unb ©raöarten . . 226 26. ©iftyfianjen......234 27. Die ©djtoämme unb SOtoofe .... 242 28. SRücEblicf auf ba§ iPftansenreich • . .244 29. ÜKtneralien, Abarten unb Steine . . 252 30. Die Satje unb brennbaren SWineralten . . 258 31. Die gWetatte......264 32. SJtüdbticf auf ba8 SDiineratreiih • • .268 III. laturUtjw. 33. 33on ber Dtaturtebre überhaupt 34. Die Suft .... 272 278 Str. 10. Duše lepota......107 11. Imenitnost Človeka.....119 12. Čudo živalstva......135 13. Dojivne živali ......143 14. Na dalje od dojivk.....153 15. Ptice . . . ... .167 16. Povodne in popotne ptice .... 177 17. Golaznice.......183 18. Ribe........185 19. Žužki ali mergolinci (insekti) . . .189 20. Červi.......199 21. Ozir na živalstvo ..... 201 22. Spoznava rastlin ..... 205 23. Drevje.......215 24. Germovje.......221 25. Zelenjad, žito in trava .... 227 26. Strupne zelisa......235 27. Gobe in mah......243 28. Ozir na rastlinstvo ..... 245 29. Spoznava rudstva; persti in kamenja . 253 30. Soli in žgavne rudstva .... 259 81. Rudnine .......265 32. Ozir na rudstvo......269 III. Naravoslovje. 33. Naravoslovje sploh . 34. Zrak ali podnebna sapa (luft) 273 279 35. Die SBatme unb ba§ Siebt . 36. Dag SBaffer Seite . 288 . 300 IV. Siernfeunlif. 37. Der gejiirnte Gimmel.....310 38. Der Menber......324 V. Derfditiiiine Stätt&i ¡>rr jttfttfd)ltd)iit (ßfftUfdjaft. 39. Der Sauerntfanb.....338 40. Der (Seteerb?. unb £anbfoerf3ftanb . . 356 41. Der ©olbaten« unb SBefrjianb . . .380 42. Die Regierung, bie Dbrigfeit . • .388 II. ^nlitiung 311 fc&rifUiiijtit Jtuffa^en. I. Eon ber Söortbilbung.....396 II. 23on ben ©ä£en unb ber 2öortfotge . . 400 III. Übung im förifttidjen (Sebanfenaugbrutfe . 412 (Srjie Stufe. Söörter unb einfache ©äfce . 414 3toette ©tufe. 3wfflwmettgefe^tc unb »er« bunbene @a£e . . . . . .416 Dritte ©tufe. ©ä£e ofne Seranberung be3 ©inne§ mit anbern SBorten auggebrüdt . 422 Sierte ©tufe. 3"fammeni>dngenbe, grefere Stuffäjje.......424 Str. 35. Ogenj in lu6......289 36. Voda . ' . . . . .301 • IV. Spoznava svetlega neba. 37. Zvezdoslovje......311 38. Koledar ali pratika.....325 V. Spoznava človeškega družtva. 39. Kmetijstvo......339 40. Rokodelstvo......357 41. Vojaštvo.......381 42. Gospostvo......389 II. Vaja slovensko prav spisovati. I. Kako slova ali besede sostavljati . . 397 II. Kako treba stavke sostavljati in verstiti . 401 III. Vaja spisovati......413 Perva vaja sostave posameznih izrčk . 415 Druga vaja pomnoženih sostav- kov.......417 Tretja vaja razsoje stavkov in s o s t a v......423 Šterta vaja obširnejših pripoved e k . . . . . 425 Seite günfte Stufe, ©riefe uttb anbere ®ef$äft§auffa£e 426 empfangfdjein......480 Duittung iftedjnung.......434 (Sntlafffdjein......."436 2lbföieb.......- J Peta vaja listov in drugih pisem Prejemni list Plačilni list SvedoČba Vozni list Izpisek Domovnica Str. 427 431 433 435 437 M Hi, ©ebtucft frei Seopotfc ©run». n