Mednarodna 
izmenjava učiteljev 
geografije iz Turčije 
in Slovenije
SlIKA 1: POSLiKAVe St AVB MeSt A eFeZ
Foto: A. Bečan
Andreja Bečan, Nina Farič, Nataša Mrak
28
GeoGrafija v šoli  |  2/2019
širimo obzorja

Uvod
Eden od načinov deljenja in širjenja medsebojnih 
učiteljskih izkušenj je izmenjava učiteljev. 
Julija in avgusta 2018 je na mednarodni 
ravni potekala izmenjava slovenskih (Društvo 
učiteljev geografije Slovenije) in turških učiteljev 
geografije (turška geografska zveza Coğrafya 
Eğitimi Derneğ). Prvi del je potekal v Sloveniji, 
drugi pa v zahodnem delu Turčije v Izmirju. 
Izmenjava izkušenj prav gotovo prinaša pozitivne 
učinke tako za osebni kot strokovni razvoj 
posameznika. Cilj izmenjave je bil seznaniti se 
s šolskim sistemom obeh držav, izvesti različne 
delavnice in predavanja na temo inovativnih 
učnih praks, pristopih za delo z nadarjenimi 
učenci ter izvesti ekskurzije v izbrana območja v 
Sloveniji in Turčiji.
TURŠKI UčITelJI GeOGRAfIJe  
V Sl OVenIJI (2. 7. – 6. 7. 2018)
Začelo se je z ogledom prestolnice, kjer je potekal 
tipičen urbani sprehod. Po ogledu mesta z 
Ljubljanskega gradu in prvi orientaciji v prostoru 
smo nadaljevali s sprehodom po ulicah starega 
mestnega jedra. Nismo pozabili izpostaviti 
Emone, še manj popiti kave. Vse to zato, da ne bi 
bil kulturni šok za Turke iz milijonskega mesta 
prevelik. Sledil je namreč odhod na podeželje 
Andreja Bečan
OŠ Vodice 
andreja.becan@guest.arnes.si
Nina Farič
OŠ Majde Vrhovnik Ljubljana 
nina.faric@guest.arnes.si
Nataša Mrak
OŠ dr. Janeza Mencingerja 
Bohinjska Bistrica 
natasa.mrak@osbohinj.si
COBISS: 1.04
Slika 2: Seznanjanje z aplikacijo Our Photo Story
Foto: I. Lipovšek
29
GeoGrafija v šoli  |  2/2019
širimo obzorja

beleženja in shranjevanja poti potovanja, 
fotografij in razvrščanja zanimivosti. Preizkusili 
smo je že prvi dan ob Cerkniškem jezeru, 
Turki pa so vanjo vnašali podatke vse do konca 
izmenjave. Zanimiv način skupnega ustvarjanja 
geografskih spominov je ena od možnosti, ki jo 
lahko preizkusimo tudi s svojimi učenci. 
Prav tako je vedno aktualna igra iskanje skritega 
zaklada z GPS-napravami. Mirsad Skorupan je 
v okolici CŠOD skril majhna presenečenja, ki 
smo jih narodno mešane skupine bolj ali manj 
uspešno iskale. Sledila je analiza podatkov 
(zemljevid poti posameznih skupin), ki je 
pokazala spretnost skupin pri uporabi GPS-
naprav.
Izvleček
Mednarodne izmenjave učiteljev geografije so vedno odlična 
priložnost za spoznavanje pristopov pri pouku in hkrati 
poglabljanje strokovnih vsebin na terenu. V izmenjavi s 
turškimi učitelji geografije so ti prišli v Slovenijo v začetku 
julija 2018, slovenski učitelji geografije pa so se v turčijo 
podali avgusta 2018. V Sloveniji smo spoznavali kraška 
območja, obsredozemske pokrajine in glavno mesto Ljubljana. 
izmenjali smo si informacije o šolskih sistemih obeh držav ter 
podrobneje analizirali vsebine pouka geografije. V turčiji so 
nas gostili v pokrajini mesta izmir, na terenu smo si ogledali 
še starodavno mesto efez, geopark Kula in počasno mesto 
Cittaslow. 
Ključne besede: geografija, učitelji, izmenjava, Turčija, Slovenija
International Geography Teacher 
Exchange between Turkey and 
Slovenia
Abstract
international geography teacher exchange is always an 
excellent opportunity to learn about different teaching 
approaches and improve professional knowledge on the field. 
the exchange between t urkish and Slovenian geography 
teachers took place in 2018 – turkish teachers visited Slovenia 
at the beginning of July and Slovenian teachers travelled to 
turkey in August. in Slovenia, we learned about the Karst and 
Mediterranean regions, and the capital Ljubljana. information 
about both countries’ educational systems were exchanged 
and geography contents were analysed in greater detail. Our 
trip to turkey took us to izmir Province, and we also visited 
the ancient city of ephesus, Kula Geopark and ‘slow city’ 
Cittaslow. 
Keywords: geography, teachers, exchange, Turkey, Slovenia
Medvedjega Brda, kjer je CŠOD Medved postal 
njihov začasni dom.
Delavnice: Delam sam, bolje znam
V času izmenjave smo poskrbeli za pestrost 
delavnic, predavanj in ekskurzij. Uvodno 
delavnico je vodil dr. Marko Krevs, ki je 
predstavil aplikacijo za mobilne telefone Our 
Photo Story. Aplikacija omogoča možnost 
Slika 3: iskanje skritega zaklada je vedno aktualna igra.
Foto: I. Lipovšek
Predavanja: Znanje delim, znanje 
gradim
V poletnem času je nemogoče doživeti izkušnjo 
v razredu, saj so šole zaprte. Poskrbeli pa smo 
za nabor uspešnih praks iz učilnic in terenskega 
dela.
Nina Farič se je osredotočila na možnosti dela 
pri dodatnem pouku geografije. Predstavila je 
številne dejavnosti, ki jih je v preteklih letih 
izvedla z učenci. Dejavnosti potekajo v obliki 
priprave na tekmovanje v znanju geografije, 
mentorstva učencem pri raziskovalnemu in 
projektnemu delu, sodelovanja na natečaju. 
Ustvarjalna geografska predstavitev mojega 
kraja, vključevanje učencev v izobraževalni 
proces s sodelovanjem z zunanjimi institucijami. 
Poleg tekmovanja iz geografije, kjer so bile 
najbolj zanimive prav priprave na terenski 
del tekmovanja, je veliko zanimanje vzbudilo 
povezovanje z lokalnimi (v tem primeru tudi 
državnimi) ustanovami. Nina Farič je skupaj 
s kustosinjo Narodnega muzeja Slovenije ob 
Aplikacija za mobilne 
telefone Our Photo 
Story omogoča 
možnost beleženja 
in shranjevanja poti 
potovanja, fotografij 
in razvrščanja 
zanimivosti.
30
GeoGrafija v šoli  |  2/2019
širimo obzorja

razstavi o dr. Janezu Drnovšku pripravila učno 
uro v obliki delavnic za svoje učence, ki so na 
drugačen način spoznali vsebino razstave.
Slika 4: Raziskovalno in projektno delo pri dodatnem 
pouku geografije je predstavila nina Farič.
Foto: I. Lipovšek
Pomemben del geografije je orientacija, ki 
jo je skozi različne primere terenskega dela 
predstavila Nataša Mrak. Predstavitev je 
vključevala primere osnovnih ur začetne 
orientacije z zemljevidi in kompasom v 6. 
razredu, zahtevnejše orientacije v gorskem svetu 
v sklopu šole v naravi v 9. razredu ter načine 
učenja orientacije skozi igro v sklopu projektnega 
dne (v znanem okolju v bližini šole) ali na dnevih 
dejavnosti (neznano okolje). Po navadi gre za 
enourno delavnico, ki popestri dan dejavnosti, 
učenci tako spoznajo izbrano območje, med 
sabo tekmujejo in se urijo v orientaciji. Eden 
od primerov orientacije je fotolov, kjer učenci s 
pomočjo tablic iščejo izbrane objekte in se pred 
njimi slikajo.
Andreja Bečan pri poučevanju vključuje izdelavo 
maket. Nekateri učenci so na njeno ali lastno 
pobudo izdelali različne makete za posamezna 
območja (izbrane celine, svet, Slovenija). Bolj 
sistematično pa se je učenja o pokrajinah 
Slovenije s pomočjo maket lotila v 9. razredu. 
Učenci so se razdelili v skupine (po pokrajinah) 
in se čim bolj samostojno lotili dela po navodilih: 
seznanitev z besedilom v učbeniku (natančno 
branje in izpis pomembnih geografskih 
informacij); domače delo (iskanje dodatnih 
informacij na spletu); nabor podatkov in izbor 
dejstev, ki jih nameravajo prikazati na maketi; 
nabor materiala za izdelavo makete (določijo, 
kateri material posamezni člani prinesejo); 
izdelava makete; predstavitev makete; zapis 
dejstev v zvezke, čemur je sledilo preverjanje 
znanja z različnimi nalogami ob maketah.
ekskurzije: Grem na potep
Za vsakega geografa je prav gotovo 
najpomembnejši stik s terenom. V sklopu pouka 
imamo različne možnosti za izvedbo ekskurzij, 
zato smo tudi v času izmenjave poskrbeli 
Slika 5: Spoznavanje površja jugozahodne Slovenije ob 
maketi sredozemskih pokrajin
Foto: I. Lipovšek
za krajše/daljše ekskurzije, za raziskovanje 
manjšega/večjega območja, jih zastavili ozko ali 
širše. Vse je odvisno od ciljev, ki si jih zadamo. 
Na izmenjavi smo se odločili za raziskovanje 
kraškega območja jugozahodno od Ljubljane.
Cerkniško jezero, eno najbolj prepoznavnih 
značilnosti krasa, je predstavil dr. Mitja Bricelj. 
Poleg vidnih sprememb v višini jezerske vode 
je poudaril pomen celotnega sistema kroženja 
vode, ki ima za posledico tako poplavljanje kot 
značilno podzemeljsko pretakanje vode. Skrbno 
načrtovanje kakršnih koli dejavnosti na tako 
občutljivem območju je zato izjemno pomembno. 
Za boljšo predstavljivost delovanja vode smo 
terenski ogled dopolnili z ogledom makete v 
Dolenjem Jezeru.
Primer šolske ekskurzije za učence je vodil 
Franci Malečkar. S pomočjo učnih listov 
Slika 6: Dr. Mitja Bricelj ob 
Cerkniškem jezeru razlaga 
ranljivost kraških območij 
Foto: M. Krevs
31
GeoGrafija v šoli  |  2/2019
širimo obzorja

so turški učitelji spoznavali nekoliko manj 
turistično kraško območje, jamo Dimnice. Da 
bi zaznali spreminjanje pokrajine na majhni 
razdalji, smo se nato podali do slovenske obale 
in po raziskovanju Strunjanskih solin in Pirana 
preverili še temperaturo morja.
Spoznavanje kraškega območja je zaključil  
dr. Karel Natek s pohodom skozi Rakov Škocjan, 
slikovito kraško dolino. Ugotovili smo, da je 
poleg dobre razlage pomembna tudi kakovostna 
skica. Teh na tablah na učni poti med naravnima 
mostovoma ne manjka, vedno pa pride prav tudi 
preprosta in učinkovita na roko narisana skica.
Geopedia, Atlas okolja idr.) geografi s pridom 
uporabljamo. Mirsad Skorupan je predstavil 
možnost pridobitve in uporabe prosto dostopnih 
podatkov na spletnih straneh Ministrstva za 
okolje. Zanimiv način prikaza površja so reliefni 
zemljevidi (na podlagi lidar podatkov) ali 
izdelave panorame (Create a panorama). Podatke 
lahko uporabimo tudi pri delu z učenci za 
oblikovanje manj ali bolj zahtevnih zemljevidov.
Več o delovanju učiteljev geografije sta ob prikazu 
spletne strani Društva učiteljev geografije 
Slovenije (DUGS) in SIO-skupnosti predstavila 
Rožle Bratec Mrvar in mag. Igor Lipovšek. Za 
Turke je bilo zanimivo tudi sodelovanje učiteljev 
pri načrtovanju in oblikovanju ekskurzij, ki 
jih zdaj najdemo na spletni strani Uporabna 
geografija. 
Sl OVenSKI UčITelJI GeOGRAfIJe 
V TURč IJI (30. 7. 2018 – 3. 8. 2018)
Začelo se je s sprejemom pri rektorju Univerze 
Ege v Izmirju prof. dr. Necdetu Budaku, kjer 
so naši turški kolegi predstavili cilje naše 
mednarodne izmenjave. Slednja je temeljila 
na predstavitvi posebnosti njihovega šolskega 
sistema s poudarkom na pristopih proučevanja 
pokrajine. V naslednjih dneh so organizirali vrsto 
ekskurzij, na katerih smo spoznavali območja 
Izmirja, Efeza, občine Seferehisar in Kula geo 
parka. 
Geografija v turškem šolskem 
sistemu
Splošno obvezno izobraževanje se v Turčiji 
začne pri starosti 6 let. Področje primarne 
ravni izobraževanja je od leta 2012 urejeno 
po programu 4 + 4 + 4, kar pomeni 4 leta 
osnovnošolskega izobraževanja na prvi stopnji, 
4 leta osnovnošolskega izobraževanja na drugi 
stopnji in 4 leta srednješolskega izobraževanja. 
Geografija je kot samostojni predmet vključena 
šele v srednji šoli pri starosti učencev od 14 do 
18 let. Ob koncu štiriletnega srednješolskega 
izobraževanja, to je v 12. razredu, dijaki opravijo 
zaključne izpite (lahko tudi iz geografije), 
potrebne za vpis na visoke in višje šole ali 
univerze. 95 odstotkov učencev se izobražuje v 
ustanovah, ki so del javnega šolstva, obstaja pa 
tudi zasebno šolstvo, ki je financirano s strani 
javnih skladov (Splet 1). Naš učiteljski kolega 
Gurhan Candan na zasebni šoli v Izmirju poučuje 
geografijo v oddelkih, v katerih je od 12 do 20 
učencev. V 9. in 10. razredu poučuje po 2 uri 
geografije na teden, v 11. razredu imajo učenci 6 
ur geografije na teden, v 12. razredu pa 4. Možno 
Slika 7: Brez zemljevida pri geografih ne gre.
Foto: A. Bečan
Slika 8: S preprosto skico lahko pojasnimo geografske 
procese.
Foto: A. Bečan
Viri podatkov: Želim (iz)vedeti več
Številne uporabne geografske podatke lahko 
pridobimo tudi na spletnih straneh. Interaktivne 
zemljevide (Google Maps, Google Earth, 
32
GeoGrafija v šoli  |  2/2019
širimo obzorja

je prilagajanje števila ur v oddelku v primeru 
priprav na državni izpit. Gurhan Candan je 
izpostavil težave, povezane s precej obsežnimi 
administrativnimi pripravami za organiziranje 
šolskih ekskurzij. 
Slika 9: Geografska učilnica v eni od zasebnih šol v 
izmirju 
Foto: G. Candan
Počasna mesta kot odgovor (pre)
hitremu načinu življenja
S turškimi kolegi smo obiskali Seferehisar, 
kjer nam je župan mesta Tunç Soyer prestavil 
značilnosti svetovne mreže počasnih mest 
(Cittaslow). Seferehisar je namreč prvo izmed 14 
mest v Turčiji, ki so pridobila naziv Cittaslow in 
katerih razvoj poteka po smernicah tega gibanja.
Slika 10: Seferehisar je poznan po gojenju mandarin ter 
velikih virih sončne, geotermalne in vetrne energije. 
Vir: Splet 3. 
Cittaslow je svetovna mreža mest »udobnega 
bivanja«, ki že več kot desetletje deluje s ciljem 
izboljševanja kakovosti življenja v mestih in 
spodbujanja spoštljivega odnosa meščanov 
do okoliških območij in okolja (Splet 4). 
Pri upravljanju občine se namreč zavedajo 
pomena razvoja, ki izhaja iz lokalnega trga in 
predvsem potreb lokalnega prebivalstva. Cilji 
načrtovanja razvoja mesta povezujejo skladen 
razvoj okoljskih politik, ureditev infrastrukture, 
uvajanje tehnologij in prostorskih možnosti za 
življenje v mestih in vzpodbujanje proizvodnje 
lokalnih izdelkov. 
Prednostni razvojni projekti mesta Seferihisar 
vključujejo gojenje avtohtonih kulturnih rastlin v 
pokrajini (mesto je znano po gojenju mandarin in 
oljk), uporabo solarne energije pri osvetljevanju 
mesta, izračun emisij ogljika, kompostiranje in 
gradnjo sončnih elektrarn. V mestu raziskujejo in 
pripravljajo široko ponudbo lokalnih jedi, skrbijo 
za zaščito lokalnih semen, podpirajo ekološko 
pridelavo in prodajo na trgu brez posrednikov. 
Skrb za kulturno dediščino je vidna na primeru 
novih arheoloških izkopavanj starodavnega 
Teosa in obnove gradu Sığacık (Splet 5). 
Slika 11: Seferhisar, utrinek s fasade v mestu s 
pomenljivim sporočilom: »čas ni naš gospodar«
Foto: N. Farič
V Seferihisarju zelo poudarjajo enakovredno 
vključevanje ranljivih skupin prebivalstva, 
predvsem brezposelnega dela ženskega 
prebivalstva. Na pobudo župana Soyeryja je 
prisotno tudi vključevanje otrok pri razvoju 
mesta v obliki zasedanj otroškega parlamenta.  
Primer tega mesta lahko učitelji uporabimo 
pri poučevanju vsebin trajnostnega razvoja. 
Skupaj z učenci se lahko vprašamo, kaj bi 
mesta s podobno usmeritvijo razvoja v 
Sloveniji lahko pridobila. Prvi vidik, ki ga lahko 
poudarimo, je, da je tovrstni predlog razvoja 
odgovor na probleme globalizacije, kjer mesta 
vse preveč izgubljajo svojo prepoznavnost. 
Projekti, ki uporabljajo obstoječe vire za razvoj, 
imajo prednost pri pridobivanju finančnih 
sredstev v okviru kohezijske politike Evrope 
(makroekonomske strategije). Naziv Cittaslow 
lahko mesta uporabijo kot blagovno znamko, 
krepi se prepoznavnost mest na splošno in 
Cittaslow je 
svetovna mreža 
mest “udobnega 
bivanja”, ki že več 
kot desetletje deluje 
s ciljem izboljševanja 
kakovosti 
življenja v mestih 
in spodbujanja 
spoštljivega odnosa 
meščanov do 
okoliških območij in 
okolja.
33
GeoGrafija v šoli  |  2/2019
širimo obzorja

prepoznavnost kakovosti njihovih proizvodov na 
trgu. 
Z učenci lahko razpravljamo tudi o vidikih 
demokratičnega ustroja in pravne države. 
Današnja Turčija je namreč država velikih 
nasprotij. Na primeru našega obiska je bilo 
zaznati razgledanost in demokratični potencial 
v načrtovanju prostora, poznavanje sodobnih 
znanstvenih trendov ter mir in blaginjo, ki sta 
značilna za razvit egejski del Turčije v nasprotju 
z veliko revščino prebivalstva v posameznih 
delih države in kršenjem pravic posameznikov in 
skupin prebivalstva. 
Slika 12: Şirince se nahaja v provinci izmir, vzhodno od 
mesta Selçuk.
Foto: N. Farič
Muzejska vas kot način ohranjanja 
tradicije
Še en primer zavedanja pomena razvoja lokalne 
identitete predstavlja vasica Şirince. Za vasico, 
od Efeza oddaljeno 12 km, je značilen preplet 
turško-grške kulture. Vse od dvajsetih let 20. 
stoletja, po vojni za osamosvojitev, je prihajalo 
do izmenjave grškega prebivalstva, ki je živelo 
v teh krajih, s turškim. Slednje se danes odraža 
v zasnovi stavbne dediščine z ohranjeno 
pravoslavno cerkvijo, ki je na ogled obiskovalcem.
Domačini v kraju predstavljajo in prodajajo 
raznovrstne izdelke lokalnih proizvodov (olivno 
olje, murvin kis in sok, številne lokalne jedi, 
predvsem pa je na voljo raznovrstna izbira vin 
domačih proizvajalcev).
Slika 13: Şirince, prikaz priprave testa za jed gözleme, ki 
je slana tradicionalna turška jed iz zvitega testa, polnjena 
z različnimi nadevi in pečena nad rešetom
Foto: N. Farič
Od višine se ne zvrti vedno (Izmir)
Slika 14: Pogled na izmir
Foto: I. Lipovšek
Ena izmed metod geografskega preučevanja 
pokrajine je pogled z višine. Slednji je zelo 
uporaben pri urbani geografiji. Oko zaobjame 
večji prostor, učenec lahko v njem analizira 
posamezne pojave, segmente in uspe najti 
določene povezave med njimi, le-te pa tvorijo 
geografsko celoto. 
Kolegi geografi iz Turčije so nam s pomočjo 
pogleda z višine predstavili Izmir. Prof. dr. Arife 
Karadağ nas je peljala na razgledni stolp, kjer se 
nam je odprl pogled na Izmirski zaliv (Egejsko 
morje), gosto poseljeno ravnico ter na barakarska 
naselja, posejana po pobočjih okoliških vzpetin. 
Ob tematskih zemljevidih in pogledu na mesto 
nam je razložila nastanek mesta, širitev po 
obdobjih in glavne urbanistične dileme, s 
katerimi se mesto sooča. Podala je nekaj rešitev 
in ukrepov, ki se v mestu že izvajajo ali pa bodo 
uresničeni v prihodnosti.
Izmir je tretje največje mesto v Turčiji, ki je 
nastalo okoli 6500 let pr. n. št. na aluvialnih 
naplavinah na obali Izmirskega zaliva. Ravnico 
obdajajo vzpetine. Prvo območje poselitve je bil 
predel Tepekule, JV od današnjega mestnega 
centra, v času Aleksandra Velikega (323 pr. n. št.)  
34
GeoGrafija v šoli  |  2/2019
širimo obzorja

pa je bilo mesto prestavljeno na pobočja 
Kadifekale (Agora). Danes je razdeljeno na  
30 administrativnih območij (Splet 9, Karadağ, 
2018).
Zaradi geografsko strateške lege se je Izmir 
neprekinjeno ohranil od nastanka pa vse do 
danes. Egejsko morje je mestu omogočilo 
preskrbo s številnimi morskimi viri, trgovanje, 
povezanost s tujimi deželami, kar se je odražalo 
v družbenem in kulturnem življenju mesta, ki 
je bilo v 19. stoletju eno najbolj živih evropskih 
mest. Aluvialna ravnica je mestu omogočila 
prostor za poselitev ter rodovitno območje 
za kmetovanje, kar je dopolnilo še ugodno 
podnebje. Vroča poletja hladijo hladni vetrovi 
s SZ, višek padavin od novembra do aprila pa 
poskrbi za obnavljanje zalog podtalnice. Izmir 
je veljal tudi za mesto strpnosti, saj so se v 
njem živeli ljudje različnih narodnosti in ver, 
od Turkov, Evropejcev (levantinske družine) do 
Armencev in Judov (Karadağ, 2018).
Širjenje mesta lahko razdelimo na ključna 
obdobja:
• 1923–1950 – počasna širitev,
• 1950–1970 – hitra širitev po obrobnih 
predelih, ravnina je bila kmalu nezadostna,
• 1970–1990 – mesto se širi še hitreje na vzhod 
in jug ob glavnih komunikacijskih vpadnicah, 
kjer se je začenjala pospešeno razvijati tudi 
industrija. Prišlo je do hitre, nelegalne gradnje 
hiš ob industrijskih obratih, ki so šele kasneje 
pridobile legalni status. Staro mestno jedro 
je postalo ujeto med novonastala pozidana 
območja,
• od 1990 naprej so se ljudje selili na obrobje 
mesta, nastala je nova infrastruktura, 
kar je mesto še povečalo. V predmestjih 
so se razširila nova industrijska območja, 
črne gradnje hiš, izobraževalne, kulturne 
in zdravstvene ustanove, začel se je velik 
pritisk imigrantov. V tem obdobju je Izmir 
postal metropola z devetimi univerzami, 
hipermarketi, finančnimi institucijami ter 
številnimi kulturnimi centri (Karadağ, 2018).
Urbanistične težave ob hitri  
širitvi mesta 
Pojavila so se barakarska naselja (»črne gradnje«), 
težave prostorskega planiranja, težave z 
urbano estetiko, problemi z gospodinjskimi in 
industrijskimi odpadki, intenzivna, neustrezna 
in napačno razumljena raba tal, onesnažen zrak 
zaradi prometa, hrup, družbena in prostorska 
segregacija, strah pred kriminalom, težave z 
ozelenjevanjem površin med pozidanimi območji 
itd. (Karadağ, 2018).
Ukrepi in rešitve:
• izgradnja tretjega poslovnega centra vzhodno 
od izmirskega pristanišča (za hitro razvijajoča 
se podjetja, zasebne izobraževalne institucije 
in univerze),
• izgradnja novih stanovanj za stanovalce 
barakarskih naselij na primernejših 
površinah, ter sanacija teh površin (urbana 
transformacija – ozelenitev z namenom 
preprečevanja erozije tal),
• izgradnja »gated communities« – sosesk, 
v katere je nadzorovan vstop avtomobilov, 
pešcev. V njih živijo pretežno prebivalci višjega 
sloja (Karadağ, 2018).
Slika 15: izmir bird paradise/izmirski ptičji raj
Foto: A. Bečan
Prav gotovo pa se od višine ne vrti pticam,  
ki so častne prebivalke rezervata »Izmir bird 
paradise«. Ta se nahaja SV od mesta in se razteza 
na 8.000 ha. V njem lahko iz avtobusa ali pa peš 
opazuješ kormorane, pelikane, štorklje, čaplje 
in še mnoge druge od 289 različnih vrst ptic. Z 
učenci bi lahko opazovali vrste ptic in ugotavljali, 
v katerih območjih toplejšega pasu se lahko 
pojavijo iste ptice. Seveda jih moramo predhodno 
na to pripraviti in poskrbeti za ustrezen vir 
informacij. Daljnogled na opazovanju ne bo 
odveč! Območje parka ptic so Turki zaščitili leta 
1982 in je pomembna točka ptic selivk. Na leto se 
tu ustavi okoli 50.000 ptic. Na začetku rezervata 
so soline, med potjo pa smo lahko opazili tudi 
nekaj slanih kalov, ki so se že izsušili in je vidna 
le sol (Splet 10).
Zgodovina je lahko učiteljica 
geografije (efez, Votlina sedmih 
spečih, mati Marija)
Seveda lahko iz zgodovine pridobimo 
marsikatero geografsko znanje prednikov, ki 
smo ga danes že prekrili z drugimi dognanji 
35
GeoGrafija v šoli  |  2/2019
širimo obzorja

sodobnega sveta. A zato ni njihovo znanje ni 
nič manj uporabno, še več, pogosto lahko ravno 
z modrostmi iz preteklosti razložimo današnje 
dileme.
Učence lahko npr. na primeru starodavnih mest 
vprašamo za naravnogeografske dejavnike, 
ki so vplivali na lokacijo takratne poselitve 
ljudi. Analiza posameznih primerov zna biti 
zelo zanimiva, sploh če se lotimo ugotavljanja 
interakcije več dejavnikov (površje, podnebje, 
vodovje, prst, rastlinstvo itd.). 
Z nami je lokacijo antičnega mesta Efez na 
terenu analiziral prof. dr. İlhan Kayan. Efez 
se nahaja 80 km južno od Izmirja. Mesto so 
zgradili atiški in jonski grški kolonisti. Med 
klasično grško dobo je bilo eno od dvanajstih 
mest Jonske lige. Mesto je cvetelo, ko je leta 
129 pr. n. št. postalo del Rimske republike. 
Med številnimi drugimi veličastnimi stavbami 
sta najlepši Celzova knjižnica in gledališče za 
25.000 gledalcev. V rimskem mestu niso bile 
vidne samo ruševine stavb, temveč tudi poslikave 
in preostala infrastruktura. Mesto je nastalo 
ob morju, ki je pred 3000 leti segalo globoko v 
notranjost; tako so prebivalci lahko imeli morsko 
pristanišče in se hkrati naselili ob reki. Morje 
se je nato umikalo in danes deluje Efez kot 
popolnoma kontinentalno mesto. Mesto so leta 
263 uničili Goti. Čeprav je bilo obnovljeno, se 
je njegov pomen trgovskega središča zmanjšal, 
pristanišče je počasi zasipala reka Mali Meander 
(Küçükmenderes) (Splet 10).
Slika 17: Gledališče v efezu
Foto: A. Bečan
Slika 18: Ayasoluk in steber nekdanjega templja boginje 
Artemide
Foto: A. Bečan
Delno ga je uničil potres leta 614. Nad njim je 
stal grad, bizantinska utrdba na hribu Ayasoluk. 
Ustavili smo se ob stebru nekdanjega templja 
boginje Artemide (Splet 10), ki je umeščen v 
seznam sedmih antičnih čudes (končan okoli 550 
pr. n. št.).
Pot nas je vodila naprej do Votline sedmih 
spečih. V njej se je približno leta 250 skrivalo 
sedem menihov, ki jim je grozila usmrtitev 
zaradi verskega prepričanja. Zaspali so in se 
zbudili 300 let kasneje. Menihi so ostali enaki, 
nespremenjeni (Splet 11). Ta čudež naj bi po 
pripovedovanju turških kolegov priznavali tako 
muslimani kot kristjani. 
Ogled smo nadaljevali v vasi, kje naj bi umrla 
Marija, Kristusova mati. Kapelo, ki stoji na tem 
kraju, obiskujejo tako muslimani kot kristjani. 
Slika 16: efez
Foto: A. Bečan
36
GeoGrafija v šoli  |  2/2019
širimo obzorja

Slika 17: Gledališče v efezu
Foto: A. Bečan
Slika 18: Ayasoluk in steber nekdanjega templja boginje 
Artemide
Foto: A. Bečan
Delno ga je uničil potres leta 614. Nad njim je 
stal grad, bizantinska utrdba na hribu Ayasoluk. 
Ustavili smo se ob stebru nekdanjega templja 
boginje Artemide (Splet 10), ki je umeščen v 
seznam sedmih antičnih čudes (končan okoli 550 
pr. n. št.).
Pot nas je vodila naprej do Votline sedmih 
spečih. V njej se je približno leta 250 skrivalo 
sedem menihov, ki jim je grozila usmrtitev 
zaradi verskega prepričanja. Zaspali so in se 
zbudili 300 let kasneje. Menihi so ostali enaki, 
nespremenjeni (Splet 11). Ta čudež naj bi po 
pripovedovanju turških kolegov priznavali tako 
muslimani kot kristjani. 
Ogled smo nadaljevali v vasi, kje naj bi umrla 
Marija, Kristusova mati. Kapelo, ki stoji na tem 
kraju, obiskujejo tako muslimani kot kristjani. 
Slika 19: Robčki želja
Foto: A. Bečan
V Turčiji je navada, da svojo molitev, prošnjo 
napišeš na robček iz blaga ali papirja in ga 
privežeš na drevo ali vrvico, ki služi temu 
namenu.
Ustvarjalnost narave (geopark Kula)
Vulkani so za učence po navadi privlačna tema. 
Včasih je dovolj že, če jim lahko pokažemo 
kakšen košček strjene lave in skupaj z njimi 
ugotavljamo, zakaj je kamen (plovec) lažji od 
drugih, kaj je vzrok številnim luknjam, kje in v 
kakšni obliki se je kamen nahajal, preden se je 
strdil, kako razpada itd. Številne dileme pa se 
zagotovo razjasnijo, ko človek stopi na pobočje 
vulkana. Prav to so nam omogočili turški kolegi 
geografi. 
Slika 20: Proti vulkanu
Foto: A. Bečan
Ponovno se je z nami odpravil na teren prof. dr. 
İlhan Kayan. Park Kula je edini geopark v Turčiji, 
nahaja se 140 km vzhodno od Izmirja. Gre za 
čudovito pokrajino ugaslih vulkanskih stožcev. 
Nekateri imajo krater, drugi so planotaste 
tvorbe. V parku so vulkani bruhali v treh fazah: 
pred 1,1 milijona let, pred 300.000 leti in pred 
15.000 leti. Profesor Kayan nam je ob pogledu na 
tokove lave razložil starost vulkanov (Splet 7, 8).
Slika 21: Vulkanski krater
Foto: A. Bečan
Sprehodili smo se po obrobju kraterja in analizirali 
nekatere kamninske vzorce, bazaltne kamnine. 
Opazili smo pojav soliflukcije, ki ima za posledico 
ukrivljena drevesna debla. Geopark Kula je od leta 
2013 pod zaščito Unesca (Splet 7, 8).
Slika 22: Soliflukcija     
Foto: A. Bečan
Geografsko oko pa se je zadržalo na rastlinstvu. 
Na poti do parka smo lahko videli sadna drevesa, 
kot so fige, hruške, mandlji; grme kot so robide, 
aronija … Na poljih je bilo nekaj znanih in 
nam manj poznanih poljščin: tobak, zemeljski 
orešček, bombaž, koruza, buče. 
Pot smo nadaljevali v predel parka, kjer so nas 
presenetile zanimive skalne oblike – kamninski 
stožci. Slednji so pravzaprav jezerske usedline, 
37
GeoGrafija v šoli  |  2/2019
širimo obzorja

katerim sta dali podobo vodna in vetrna erozija. 
Odnesli sta mehkejše dele kamnine, ostali so le 
stebri z gobastim vrhom iz bazaltnih kamnin. 
Za geografski »posladek« smo si ogledali še staro 
jedro mesta Kula, kjer sta se prepletali grška in 
turška arhitektura.
Slika 24: Staro jedro mesta Kula
Foto: A. Bečan
Sklep
Čeprav živimo na različnih državah, nas 
povezujejo skupni izzivi poučevanja geografije. V 
sklopu mednarodne izmenjave smo razmišljali o 
različnih pristopih poučevanja, izmenjali veliko 
izkušenj in postali bogatejši za številna nova 
spoznanja. Z mednarodnimi izmenjavami je 
smiselno nadaljevati tudi v prihodnje, saj gre za 
odlično priložnost za strokovno izpopolnjevanje 
učiteljev geografije. Možnosti za tako sodelovanje 
omogoča Društvo učiteljev geografije Slovenije.
Viri in literatura 
1. Karadağ, A. (2018). izmir, interno gradivo prof. dr. 
Arife Karadağ. ege Üniversitesi.
2. Splet 1: Https:/ /www.turkeyeducation.info/k12/
turkish-k-12-education-system.html (dostopno 13. 
3. 2019).
3. Splet 2: Https:/ /www.google.com/maps (dostopno 
4. 10. 2018).
4. Splet 3: Https:/ /www.goturkeytourism.com/
destinations-turkey/seferihisar-first-cittaslow-of-
turkey.html (dostopno 4. 10. 2018).
5. Splet 4: Http:/ /www.alpconv.org/sl/convention/
agreements/alpinenetworks/pages/Cittaslow.
aspx?AspxAutoDetectCookieSupport=1 (dostopno 
4. 10. 2018).
6. Splet 5: Https:/ /www.ojcmt.net/download/
cittaslow-urban-concept-in-a-different-
perspective-and-analysing-of-turkish-cittaslow-
cities.pdf (dostopno 4. 10. 2018).
7. Splet 6: Https:/ /www.google.com/maps (dostopno 
2. 3. 2019).
8. Splet 7: Https:/ /www.kulageopark.com (dostopno 
30. 9. 2018).
9. Splet 8: Https:/ /www.whc.unesco.org (dostopno 
30. 9. 2018).
10. Splet 9: Https:/ /www.izmir.bel.tr (dostopno 30. 9. 
2018).
11. Splet 10: Https:/ /www.visitizmir.org (dostopno 30. 
9. 2018).
12. Splet 11: Https:/ /www.britannica.com/topic/Seven-
Sleepers-of-ephesus (dostopno 2. 3. 2019).
Slika 23: Kamninski stožci
Foto: A. Bečan
38
GeoGrafija v šoli  |  2/2019
širimo obzorja