TRST, torek oktobra 1959 Lelo XV. St. 237 (4391) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94.638, 93-808, 37-338 Gorira 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo T f®N|STVO: * \K.,. ASO V; 3V-33a’“ONIBCCHI St. 6, 11. nad. — TELEFON 93-80* IN 94-638 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 — NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 Ur — Nedeljska Številka mesečno 100 Ur. letno 1000 Ur - >V; Za žmca GORICA: Ulica S. Pellico 1-11. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun. Založništvo Vo dk m m c .čina ir #lv. ti. anann ef/ilnea. 4 f/t/t iicl/i Ql\ f innnAr... : i —_oa i: _ m«..* #. * .a« ... ... _ . . ... . ... X i_____ I/ ...... i . , I _ .. ■ ...wi ..... : 42/10 ^11 / ‘3 'J7R višine v širin, enega stolpca: trgovski 80, finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir Beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni Danki v Ljubljani 6U0-7U/3-375 n • unik III. se bo danes ob 15. uri najbolj približal Luni i jo bo obletel in zbral podatke o njeni nevidni strani Tir kozmične rakete zajema v svoje območje Zemljo in Luno ■ Ko bo Lunik obletel Luno, se bo zatem pri* bližal Zemlji do 2000 kilometrov in bo nadaljeval svojo krožno pot ter bo morda enkrat na mesec obletel Luno f čredno natančen sistem vodenja je omogočil nov uspeh - Tretja stopnja rakete tehta 1553 kg# teža medpla-^starne postaje pa 287.5 kg - Vsi aparati so do sedaj redno delovali in bodo oddajali podatke vsakih 24 ur 2 možnosti, o katerih so ugibali takoj po sporočilu o izstrelitvi nove sovjetske rakete. Po podatkih iz Moskve pa računajo sovjetski možnostjo pod št. 2. Danes, ko bo po predvidenih računih raketa obkrožila Luno, se bo dokončno vedelo, ali se bodo predvidevanja izpolnila fe*. 5. - Vesoljska raketa, ki so jo v Sovjetski zvezi izstrelili v soboto, in s, ^letnico izstrelitve prvega umetnega satelita, redno nadaljuje svojo bo d najbolj približala Luni jutri popoldne ob 15. uri po srednjeevrop- 1» Ve st°Pinj in 40 minut južne širine ter 21 stopinj in 30 minut za-L ne- Raketa gre točno po predvidenem tiru. jaVila’ — -.-1* Vco1.il J t,\ko jn?akih 24 ur, b,,Takn ? ^odo anali-k)° v5ak^°do objavili d ^koP v r lUr' Tudi 4Uj«l zn£ odreU Ban- 1 včerai rakete, ki h tiei^foej močni, Jt koliko AiKi-ois: k\lPutl>ika^0. izstrelitve k,83 leta 195 X1 KUo 3ii'80 To ?.U?gram°v. Ra-v s°bo- frtajo ftnL° medplane- 9' Zadn?:eta ie več-stavila ^,st,opnja ra- ^ ■ Tir2*'* d° 2000 ki- I br, meclplanetar- [„ ifožn. ’ P° katerem li .Vtnila *7Uno ter se ,so i.i. ^dplanetarne h tak °vali s sever- Klf'C V« “K , ^ t1?' b* Zemlje. SJ0pnja ra-, Avwk’lo«‘amov iMp°sta?^atlcna med-P1!! .,^ete i? Je v zaunji t‘! ,vJ-l.il, „ , le zadnja °cl “mati^ določevi tr. Pill^',2adnjPa0St9ia l0-p“zu »p..®1 o- NuT Urs i posta-ustvtni m stem za .a,1ie tiplote. 1 sV aKe?'iske j Stelji -P°stait e dajejo baterije. «».3e 278,5 . J1 ^A.ete so tehta* enerSet* »kuiinc se zrui 5la dv V0H;,?a^to so v K^r;‘uoV> v* U ozvu,; 2ndnslve' ra* rosebni- IN fihika9-- bv t»z>li lAn^rd° dalja- Venih °ddajanJe >„ni.h >n druL.ih HSV,°Sta>a oo- ikNe,. "“*m ‘mu - > lltvj „ ^adAobVzenSliU a- b ^ znanosti »"S; t... s."1, str.' S.^a imeli ■St j.e vežP:r‘Ja .rake- ©ir>>e bitr*^? °d dru- sta te" ti" t rnar,T-Qpnji za’ kč biUn; bkoir?,,- «■ (TV11* t-.v bli*:-Une ln 5tte'i3an!, hitros‘i’ Lu„: stonnja ra- iV1*. bekohk, A % , brva P°- m dru3a d>o . "ha hi It l Ptv W1ii< °°o Tk,iT0St znj' Kilometrov ^O.c na uro in je potrebna, da se premaga zemeljska privlačna sila. Rrva .kozmična hitrost pa je približno 30.000 kilometrov na uro, ki omogoča. da se vzpostavi med izstreljenim predmetom' in zemeljsko privlačnostjo tako ravnotežje, da začne izstreljeni predmet kro. Žiti po tiru okoli Zemlje. Kakor 'je znano, krožijo u-metni sateliti okoli Zemlje po eliptičnem tiru .To pot pa je tir tako podaljšan, da zajame vase tudi tir Lune. Raketa, ki so jo v SZ izstrelili 2. januarja, je sicer ietela blizu Lune, toda njen tir se je podaljšal tako, da je postala prvi planet, ki kroži okoli Sonca po tiru med Zemljo in Mar. som. Raketa, ki so jo izstrelili pred obiskom Hruščeva v ZDA, je zadela Luno. Nova raketa pa ne bo zadela Lune, pač pa se ji bo približala do približno 7000 kilometrov, jo obletela in nato nadaljevala pot po tiru proti Zemlji, ‘kateri se bo približala do približno 2000 kilometrov ter bo na ta način nadaljevala svojo krožno pot okoli Zemlje in okoli Lune. Pravzaprav ne bo vsakikrat obletela Lune, ker je ne bo našla več na istem mestu. Toda lahko se bo zgodilo, da bo po nekaj krogih spet obletela Luno, ki se bo vrnila med svojim kroženjem okoli Zemlje na mesto, kjer je bila, ko je bila raketa izstreljena. Vsakikrat, ko se bo to zgodilo, bo avtomatična od-dajna postaja lahko oddajala nove podatke o prostoru blizu Lune in tudi podatke o Luni sami. Znanstvenik- Nikolaj Kosi-rec, ki je odkril vulkanske pojave na Luni, je izjavil: «Z Zemlje vidimo vedno eno samo stran Lune. Sedaj bo mogoče raziskati drugo stran, ko bo raketa obkrožila Luno. Sedaj je nova luna, in to pomeni, da je druga stran Lune v celoti razsvetljena s sončnimi žarki. Kaj ne na drugi strani? Sovjetski znanstveniki bodo v kratkem imeli odgovor na to vprašanje. Druga sovjetska vesoljska raketa je dala neposreden dokaz, da ne obstaja lunsko magnetno polje. Sedaj bomo videli, ali je pravilna domneva znanstvenikov, ■da je na nepoznani strani Lune veliko zelo široko žrelo.« Znameniti sovjetski učenjak Blagonravov je izjavil, da bo avtomatična medplanetarna postaja na vesoljski raketi dolgo trajala in v vsakem primeru vsaj toliko kakor postaja na III. sputniku. Povedal je tudi, da tretji sovjetski sputnik, ki so ga izstrelili 15. maja lani, še dalje kroži okoli Zemlje in je napravil do sedaj okrog nje nad 7000 krogov. Leningrajski učenjak Ponja-tov je izjavil, da je izstrelitev te rakete izredne važnosti za proučevanje Lune. Pripomnil je, da bodo aparati omo- gočili dobiti podatke O drugi strani Lune, ki je z Zemlje nevidna. Prof. Sedov pise v današnji «Pravdi», da je bil najnovejši poizkus mogoč zaradi velike popolnosti in natančnosti sistema za vodenje rakete, ki ga uporabljajo sovjetski znanstveniki. Sedov potrjuje, da medplanetarni postaji sledi ločeno zadnja stopnja rakete. Akademik Fedorov piše v «Pravdi», da bodo znanstveni inštrumenti ter sončne baterije na Vesoljski postaji trajale zelo dolgo. Ravnatelj sončne postaje v observaforiju v Pulkovem na Kavkazu Gnevišev je izjavil, da je tretja sovjetska kozmična raketa odprla pot za polete proti Marsu in Veneri «v bližnji prihodnosti«. Predsednik sovjetske geografske družbe akademik Pavlovski je izjavil, da bodo sovjetski znanstveniki lahko kma lu dobili vzorce skal z Lune. Dodal je, 'da so postavili teme-je za novo razdobje v razvoju astrofizike in geofizike. Profesor Proskurin, član sovjetske akademije znanosti je nocoj po moskovskem radiu izjavil, da so Luniku III zadali tako hitrost, ki mu bo lahko dala eliptičen tir okoli Zemlje in Lune. Agencija TASS. je pri objavljanju prvih podatkov poudarila tudi veliko natančnost, s katero je raketa prišla v svoj tir. Profesor Tihov, član akademije znanosti v Kazakistanu je izjavil, da nova kozmična raketa daje nujno potrebne pripravljalne podatke za proučevanje, ali obstajajo oblike življenja na Luni. Omenil je, da obstajajo po mnenju nekaterih astronomov nekatere manjše oblike življenja ob ro- ga bodo ponesli do bližine Marsa, in bo omogočil ugotoviti, ali na jem 'pianetu obsta- V ZDA priznavajo veliko prednost SZ pri izvajanju programa o vesoljstvu Govori se o najmanj enoletnem zaostanku - Komentar F. Žagarja bovih Lunine . krogle v enem i ja kakršno koli življenje. WASHlNGTON, 5. — Kakor piše «New Vork Times«, so ameriški funkcionarji izjavili, da bo potrebno vsaj eno leto, preden ZDA lahko upajo na tak uspeh kakor Sovjetska zveza. List pravi dalje- «Poleg tega so ti funkcionarji izjavili, da je malo upanja, da bi prekoračili Sovjetsko zvezo, dokler ne bodo ZDA lahko pripravile močnejših raket, kakor jih ima Sovjetska zveza. Ti funkcionarji so izjavili, da se je treba, čeprav s težkim srcem, pomiriti s sedanjim stanjem tekmovanja za zavojevanje vesolja.« Ravnatelj ameriške ustanove za vesolje in astronavtiko prof. Pickering, ki je sedaj v Genovi, je podal naslednjo izjavo: ((Sovjetski znanstveniki, ki so specialisti za rakete, so napravili pomemben' korak naprej z izstrelitvijo Lunika III. Tir, po katerem bi moralo to vesoljsko vozilo leteti, dokazuje veliko natančnost vodenja. Naše zanimanje in naše pričakovanje sta obrnjena na fotografije Lune, ki bi jih morali napraviti med poizkusom. Seveda mi je žal. da smo jih mislili napraviti, napravil Lunik III. ,V vesolju je mnogo znanstvenega dela in prepričan sem, da bodo ruski in ameriški znanstveniki še dalje segali v to področje znanosti, ki naj 'bo v blaginjo vsega - človeštva.« NačelniK ameriške uprave za aeronavtiko in vesolje Glen- (Nadaljevanje na 5. strani) Schaerf v Moskvi MOSKVA, 5. — Predsednik avstrijske republike Adolf Schaerf je prišel danes z letalom v Moskvo,. Na letališču so ga sprejeli maršal Vorošilov, elani sovjetske vlade in pred ne napetosti, in je dodal: ((Upamo, da bo prihodnje potovanje predsednika ZDA v SZ še bolj in dokončno okrepilo to težnjo.« Predsednik Schaerf je med drugim odgovoril: ((Avstrija je v srcu Evrope, to je v središču sveta. Ker ne pripada nobenemu vojaškemu bloku, hoče živeti v miru z vsemi narodi.« Avstrijska delegacija se bo v Moskvi razgovarjala o gospodarskih odnosih med obema državama. Govoiili bodo tudi o atomski razorožitvi in o prekinitvi jedrskih poizkusov glede katerih je avstrijski predsednik med volilno kampanjo leta 1957 predlagal mednarodno konferenco znanstvenikov. Schaerf bo ostal v Sovjetski zvezi okoli 10 dni. iiKiiiiiitmiiiiiiiiiiiimiiimiimiiiiiiimiiiifniimiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimimmiiMiiiiimmi stavniki diplomatskega zbora, j od številnih žrel. Po njegovem mnenju je zelo verjetno blizu dan, ko bodo Sovjeti ustvarili medplanetarni laboratorij,' ki Akademik Fjodorov je izjavil da bodo podatke, ki jih bodo dobili od Lunika, sporočili znanstvenikom Všeh držav. Schaerfa spremljata zunanji minister Bruno Kreisky in podtajnik v zunanjem ministrstvu Franz Gschnitzer. Kakor poroča moskovski radio, je maršal Vorošilov ob prihodu avstrijskega predsednika izjavil: «Ne dvomimo, da bo vaš obisk prispeval k okre- pitvi prijateljskih odnosov, in r.am ni še uspelo izstreliti ra- I sodelovanja med nevtralno kete «Atlas-Able», katere iz- Avstrijo in Sovjetsko zvezo.« strelitev proti Luni je bila Vorošilov je zatem omenil določena prav za te dni. Ver- potovanje Hruščeva, ki je po-jetno bo nekatere poizkuse, ki I vzročilo popustitev mednarod- iliiiiimiiiiiiiitiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiiiitHiiiiiiiiiiiiillliMimtiiiiiifiiiimi.iiiliiiiiuinnMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiu Ssgni in Pella sta Desnica PSDi proti Saragatovi Uniji Nadaljevanje priprav za demokristjanski kongres (Od našega dopisnika) RIM, 5. — Nocoj sta se Segni in Pella končno vrnila z obiska v ŽDA, ki bo ostal brez dvoma v zgodovini italijanske zunanje politike zapisan kot značilen, toda ne preveč razveseljiv dogodek. Saj je predsednik vlade namesto izjav, ki bi pripomogle k nadaljnji pomiritvi, govoril tako, da je naletel na odpor ogromne večine italijanskega ljudstva. O teh kritikah smo ze poročali, danes naj le dodamo, da se je Segni v svoji izjavi ob prihodu v Rim podobnih izjav vzdržal, pač pa je v brzojavki, ki jo je poslal Eisenhower-ju, močno poudaril potrebo nadaljnjega obstoja in krepitve atlantskega pakta. Segni je podčrtal, da so bili razgovori v VVnshingtonu v cozračju skrajne iskrenosti in prisrčnosti« in da se podtajnik britanskega zunanjega ministrstva markiz Landsowne in italijanski veleposlanik grof Vittorio Zoppi. Kot se vidi niti britanski zunanji minister, še manj pa predsednik vlade, nista imela za potrebno, da, bi se po razgovoru Segnija z Eisenhower-jem, sestala s predsednikom rimske vlade in njenim zunanjim ministrom. To je sicer razumljivo, če se upošteva, da Segnijeve izjave niso naie- ((italijanska ocena sedanjega . tele na ugoden sprejem v Lon-položaja v bistvu strinja z oce- | no ameriške vlade«. Pri tem je čudno le to, da Eisenhower ni nikoli dajal po sestanku s Hruščevom niti zdaleč takih izjav, ki jih je pred vsem svetom razglašal Segni: češ, da je šlo pri sestanku s Hruščevom samo za nasmehe in stiske rok. Med potovanjem v domovino sta se Segni in Pella zadržala približno eno uro v Londonu, kjer ju je pozdravi! donu. Kot poročajo ,sta se Se' gni in Pella z britanskim podtajnikom ((dotaknila raznih argumentov sedanjega mednarodnega interesa in poleg tega proučila perspektive obljub ljenega uradnega obiska Segn' ja in Pelle v Veliki Britaniji, kamor' ju je povabila britan ska vlada, a je obisk mora' biti odložen zaradi britanskih volitev.« Zdi se, da ie ta obisk odložen precej na dolg rok, ker poročilo o londonskih iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitHUliiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiimiiii Morgan Phillips obtožuje Mac Millana da kvari možnost konference najvišjih Mac Millan je izjavil, da bo še dalje pritiskal, naj se konferenca sklice čimprej LONDON, 5. — Predstavnik Foreign Officea je danes izjavil, da se nadaljujejo angle-ško-ameriška posvetovanja glede konference najvišjih. Predsednik vlade Mac Millan je danes na volilnem zborovanju v grofiji Norfolk izjavil, da bo še dalje pritiskal, naj se čimprej skliče konferenca najvišjih. »Ugotovil sem, je nadaljeval Mac Millan, da me nekateri obtožujejo, da vztrajam, naj bi sestanek na najvišji stopnji bil prehitro. Te obtožbe so čudne, ker prihajajo od ljudi, ki so nas v preteklosti obtoževali, da na- predujemo prepočasi«. Mac Millan je odgovarjal na številne obtožbe laburistov. Prav danes je tajnik laburistične stranke Morgan Phillips na tiskovni konferenci izjavil, da bi bila prava tragedija, če bi se možnosti za konferenco najvišjih pokvarile zaradi »grobega poizkusa Mac Millana, da se na to vprašanje sklicuje v končni fazi svoje volilne kampanje«. Dodal je: »Dovolj negativno je bilo, da je izkoristil priložnost obiska predsednika Eisenhowerja za okrepitev zmanjšanega ugleda svoje vlade; toda sedaj je nedopust- no, da izkorišča za politiko svoje stranke taka vprašanja svetovne važnosti. To lahko samo razdraži naše zaveznike«. S tem v zvezi je Mac Millan izjavil: »Vsakdo ve, da bo po-tčebno diplomatsko proceduro izčrpati. Kakor sem že izjavil, je treba rešiti vprašanje datuma in sedeža. Toda mislim, da bi bilo treba to določiti zelo naglo«. Dodal jc, da je jasno, da je po sestanku Eisenho-werja in Hruščeva pot k sestanku najvišjih odprta, in je pripomnil: »Osebno bom še dalje pritiskal, naj bo datum čim bližji. razgovorih ne pove nič o tem, kake so pravzaprav perspektive, o katerih so govorili. V notranji politiki še vedno prevladuje demokristjansko predkongresno ozračje. V nedeljo so bili še nekateri pokrajinski kongresi, med drugim tudi v Trevisu, kjer je zmagala Bonomijeva struja. V Florenci je govoril Fanfani in ponovno zagovarjal potrebo obnove politike levega centra. »Korakati v smeri levice, je dejal, ne pomeni pasti na levo, temveč napredovati v smeri meje, kjer se vodi borba za svobodo«. V svojem govoru je predložil krščanski demokraciji politiko »alternative za težnje k skrajnosti«. V Brindisiju je govoril Andreotti, v Genovi minister Bo, ki je med drugim izrazil svoje dvome o učinkovitosti sedanje sestave Segnijeve vlade za izvajanje programa. V Genovi je govoril tudi minister Tavia-ni, ki je dejal, da je zadovoljen s sedanjim stanjem. danje odbora se bo jutri nadaljevalo. A. P. Hruščcv v Vladivostoku Izjava poveljstva alžirske vojske Debre bo podal izjavo o Alžiriji 13. L m. V Milanu ie imel daljši govor voditelj KPI Giancarlo Pajetta o uspehih sovjetske znanosti in o sestanku Eisen-hower-Hruščev ter o potreoi nove politike v Italiji. Značilno je, da je zborovanje otvo-ril prof. Alberto Masam, prvi astronom observatorija v Bre-ri in docent na univerzi v Genovi. Med zborovanjem je prof. Masani javno zaprosil za vstop v KPI. Senator lerra-cini pa je o istem predmetu govoril v Vicenzi. Omembe je vreden tudi sestanek desničarskih socialdemokratov, ki so izglasovali resolucijo, ki jia ni v skladu s Fanfanijevimi predlogi. V njej je namreč rečeno, da je Fan-fanijeva vlada levega centra propadla zaradi pomanjkanja večine, katere tudi sedaj ne bi imela. Kljub temu pa tajništvo PSDI še vedno vztraja pri formuli levega centra, s čimer krepi sedanjo enobarvno vlado, ki jo podpira mo-narhofašistična desnica, kar vodi v prezgodnjo razpustitev parlamenta. Zato desničarski socialdemokrati predlagajo obnevo štiristranske koalicije, ki naj bi vodila resno ekonomsko in gospodarsko po^ litiko. Zaradi tega desničarji PSDI ne bodo odobrili Sara-gatovega poročila. Danes se je začelo zasedanje vodilnega odbora CGIL. Govoril je pomožni tajnik generalnega tajnika, poslanec Santi, o sindikalnem položaju in o MOSKVA, 5. — Predsednik sovjetske vlade Hruščev, ki je prišel včeraj z letalom v Vladivostok, si je danes ogledal tamkajšnjo ladjedelnico, kjer je imel daljši govor o notranji in zunanji politiki. Agencija Tass, ki o tem poroča, ni dala drugih podatkov. Ni znano, koliko časa bo Hiuščev ostal v Vladivostoku. WASHINGTON. 5. — Ameriški državni departma javlja, da bo imel državni tajnik Her-ter jutri ob 20. uri po srednjeevropskem času tiskovno konferenco. TUNIS, 5. — Vrhovno po veljstvo alžirske osvobodilne vojske je objavilo dnevno povelje alžirskim borcem, v ka-lerem je rečeno, da se alžirska vlada sedaj lahko pogaja z močnega položaja o ponudbi De Gaulla za samoodloca-nje. «Ob podpori narodnoosvobodilne vojske — pravi izjava —• predstavniki revolucije sedaj lahko givorijo z močnega položaja s sovražnikom ,ki je bil dolgo časa slep. Voditelji Francije so priznali pravico alžirskega ljudstva do samo-odloeanja in do izbiranja njegove usode. To je vehka zmaga. Vrata, ki vodijo k neodvisnosti, so odprta. Neodvisnost je sedaj dosegljiva.« Dnevno povelje poziva alžirske borce, naj brez pre-stanka nadaljujejo borbo proti _ Francozom, dokler ne bo vzšlo sonce svobode. Francoski parlament bo začel jutri svoje redno zasedanje, ki na podlagi ustave traja od prvega torka v oktobru do tretjega petka v decembru. Toda predsednik vlaoe Debre bo podal v skupščini šele 13. oktobra svojo izjavo o splošni politiki vlade m torej tudi o alžirski politiki. Nocoj pa so javili, da bo Debre govoril v petek zvečer po radiu in televiziji o težavnem položaju, ki je nastal zaradi stalnega dviganja cen Bivši alžirski guverner general Weygand je izročil tisku izjavo, v kateri pravi, da francoska ustava ne pooblašča nikogar, da bi ((izvršil napad na ozemeljsko nedotakljivost ali pa da bi razpolagal z delom ozemlja, nad katerim se izvaja suverenost Francije«, General trdi, da je ((Alžirija z referendumom lanskeca leta izrekla voljo, da ostane francoska«. Weygand ima sedaj 92 let. H « Sfavkc v ZDA WASHlNGTON. 5. — Načelnik tiskovnega urada Bele hiše Hagerty je na tiskovni konferenci v Palm Springsu v Kaliforniji, kjer- je predsednik Eisenhovver na oddihu, izjavil: ((Predsednik ZDA želi, da bi se stavka v jeklarski industriji, ki traja ze 83 dni, m stavka pristaniških delavcev čim prej končala. Predsednik meni, da ti dve stavki nasprotujeta interesom ZDA in ameriškega ljudstva, in misli, da tudi ameriško ljudstvo zeli, da obe čimprej prenehala.« Te izjave kažejo, da namerava predsednik verjetno uporabiti zakon «Tafl-Hartiey», na podlagi katerega bi odredil, da se morajo delavci med pogajanji vrniti na delo za 80 dni. Predstavnik Bele hise pa ni hotel v zvezi s tem vprašanjem dati drugih pojasnil. Glavni svet pristaniških delavcev je danes soglasno sgle-nil nadaljevati stavko, ki se je začela pred petimi dnevi. Mezdni odbor sindikata kovinarjev pa je zavrnil zadnje predloge industrijcev, ker ne zadovoljujejo njihovih zahtev. «»------------------ BEOGRAD, 5. — 10. oktobra bo odpotovala v Varšavo jugoslovanska delegamj-i na tretje redno zasedanje jugo-slovansko-poljskega otb *ra za gospodarsko sodipovan e. Gospodarsko delegacijo bo vodil podpredsednik zvernegt izv/snega sveta Mliaiko luloriv..'. ilillliliuiiiiiiiiilllHiuitlMimilHiillllllillitHHtmiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiitiimitiiiiiHiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiitiuiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimlillll «Borba» o londonskega Vicko Krstulovič med gradiščanskimi Hrvati (Od našega dopisnika) I odnosov bo omogočil, da se BEOGRAD, 5. — Nocojšnja > bodo tudi ta preostala vpraša- »Borba» ugotavlja v članku posvečenem obletnici londonskega sporazuma, da se Jugoslavija dosledno zavzema za miroljubno aktivno koeksistenco med državami in narodi. Ta politika je bila v praksi uveljavljena tudi v odnosih z Italijo, ki se pozitivno razvijajo od leta 1954, ko je bilo rešeno tržaško vprašanje in s tem dan res prispevek miru v tem delu sveta. «Odstranitev tega spora, ugotavlja »Bor. ba», je dokaz, da ni mednarodnega vprašanja, ki se z dobro voljo in stvarno privrženostjo k miru ne bi moglo rešiti.» «Borba» navaja, da so po podpisu londonskega sporazuma bila rešena mnoga pomembna vprašanja: urejeno je bilo vprašanje obmejnega prometa, jugoslovansko-italijanska meja je postala ena najbolj živih in najbolj liberalnih meja v Evropi, storjeni so bili napori, da se rešijo vprašanja manjšine. Zaradi negativnih elementov, ki so se nakopičili v prešo še nerešena teklosti, pa perspektivah za akcijo. Zase- ] vprašanja, toda ugoden razvoj nja uredila. List posebno poudarja ugoden razvoj gospodarskih odnosov in zaključuje: «Ko se danes oziramo na to, kar je bilo od 5. oktobra 1954, ko je bil podpisan sporazum o soglasju, storjeno na razvoju jugoslovansko - italijanskega dobrega sosedstva in sodelovanja, lahko ugotovimo pozitivno bilanco. To je očitno potrdilo koristnosti politike, ki temelji na načelih miroljubne koeksistence in aktivnega sodelovanja med raznimi in različnimi državami.» Po vesteh iz gospodarskih krogov, bo konec tega meseca prispela v Jugoslavijo skupina funkcionarjev Združenja italijanskih industrialcev (Confin-dustria). Italijanski gospodarstveniki bodo med bivanjem v Jugoslaviji obiskali razna industrijska središča in se seznanili z gospodarskim razvojem Jugoslavije in možnostjo nadaljnjega tehničnega sodelovanja med jugoslovansko in italijansko industrijo. Italijanska gospodarska misija bo po- leg tega proučila možnosti povečanja izvoza iz Jugoslavije v Italijo in skupno z jugoslovanskimi gospodarstveniki pretresla vprašanje italijansko-ju-goslovanskega sodelovanja na tretjih tržiščih. Predsednik Matice izseljencev Hrvatske Vicko Krstulovič, ki se je te dni vrnil z Dunaja, kjer je obiskal dunajski velesejem in nekatere vasi, kjer žive gradiščanski Hrvati, je izj,avil na današnji tiskovni konferenci, da se je med obiskom teh krajev prepričal, da želijo gradiščanski Hrvatje, kot lojalni avstrijski državljani, ohraniti svojo nacionalno obeležje. Krstulovič je pozitivno ocenil nedavno izjavo avstrijskega zunanjega ministra Kreiskega o želji avstrijske vlade, da se jugoslovanskim manjšinam v Avstriji dajo tiste pravice kot jih uživajo ostale manjšine na tem področju. «Toda. je poudaril Krstulovič, šele bodočnost bo pokazala, koliko so odgovorni politični krogi v Avstriji resnično pripravljeni storiti na odstranjevanju nekaterih spornih vprašanj med našima dvema državama.» B. B. Vrem« včeraj: Najvišja temperatura 16, najnižja 13,7, ob 17, uri 13,7, zračni tlak 1022,6, veter severovzhodnik 37 km, s posamez. nimi sunki 70 km, vlaga 52 odst., nebo jasno, morje razburkano, temperatura morja 18,5 stopinje. Tržaški nevnik Danes, TOMK, «. Sonce vzide ob 6.08 >n A3!0 uti 17.39. Dolžina dneva H■>;, j# vzide ob 10.37 in zaton Jutri, SREDA, 7. <*** Marija Tiskovna konferenca tajnika FIOM-CGIL M podjetjih IRI so v zadnjih letih odpustili 1.800 delavcev Prihodnf e zasedanje Nadaljevanje razprave o «operaciji Koroneo» mešanega odbora Zagovorniki spodbijajo Huda kriza zlasti v tržaški ladfedelski industriji Predlogi za povečanje zaposlitve v CRDA in ILVA Tajnik FIOM-CGIL Bemilli je včeraj na tiskovni konferenci podrobno orisal položaj največjih tržaških industrijskih podjetij. Uvodoma je poudaril, da dela najmanj polovica vseh delavcev, zaposlenih v kovinarski industriji, ki je 70-odstotno v rokah IRI. Prav položaj v teh največjih državnih obratih pa je v zadnjih letih vedno težji. Brez množičnih odpustov so v ten podjetjih bistveno znižali število zaposlenih delavcev, tako da se je število delavcev v podjetjih IRI (ladjedelnici Sv. Marka, Tovarni strojev Sv. Andreja, ladjedelnici Sv. Roka, Tržaškem arzenalu in ILVA) znižalo od 8200 na 6400 ali za 21 odst. Dodelitev gradnje prekooceanske ladje ne bo mogla v celoti odstraniti krize, ker bo potrebno dalj časa od podpisa pogodbe pa do stvarnega pričetka del. Tudi če pogodbo podpišejo takoj, bo ladjedelnica Sv. Marka v akutni, krizi šest mesecev. Poleg tega bo o-stalo po pričetku gradnje te ladje eno splavišče ladjedelni. ce nezasedeno. V zvezi s tem položajem sindikalna organizacija kovinarjev zahteva: 1. Brez odla-Sanja je treba urediti vse dokumente za pričetek gradnje prekooceanske ladje. 2. Zagotoviti je treba, da bo oprema vojne ladje, ki naj bi jo gradili v Trstu, izvršena v Tržiču, in dodeliti ladjedelnici drugo delo, tako da ne bodo ostali razni oddelki dalj časa brez vsakega dela. 3 Zagotoviti je treba naročila Tržaškemu arzenalu, da bo mogoče zaposliti delavce tega podjetja in ladjedelnice Sv. Roka. Vendar pa je položaj v resnici še mnogo hujši, če se upošteva bodočnost vseh ten podjetij, saj je znano, da so vsa zastarela in da jih niso vključili v načrt obnove in modernizacije, ki ga je pripravila IRI. V zvezi z ILVA ie lajnik PIOM podrobno dokumentiral potrebnost in upravičenost modernizacije te jeklarne. Zal pa razen nekaterih meglenih obPub nič ne kaže, da bodo jeklarno v resnici obnovili, in je treba ugotoviti dejstvo, da ie bila ILVA že od 1949 leta izključena iz vseh načrtov za obnovo, ki jih je pripravila Finsider. Tudi minister za dr- žavne udeležbe je delegaciji delavcev jasno povedal, da je vlada odbila zahtevo za razširitev podjetja, da bi tako, o-pravljalo celotni proizvodni ciklus. Ladjedelnica Sv. Marka je edina velika ladjedelnica v 1-talijii, ki, po vojni ni izvršila nobenega programa o obnovi in ki ni izvršila nikakih investicij, pa čeprav se je ladje-delniška tehnika občutno razvila. Tudi sedaj je ladjedelnica izključena od vseh takih načrtov in bo po tej poti nujno postala običajna delavnica za popravila, ker ne bo mogla vzdržati konkurence tujih in domačih modernih ladjedelnic. To bi pomenilo, da bi se lad- jedelnica pretvorila v ladjedelnico druge vrste, v kateri bo zaposlenih komaj 2000 delavcev namesto 4000, kot jih je bilo pri polni zaposlitvi. Tehnične zahteve ladjedelnice za izvršitev ustreznega načrta za obnovo bi zahtevale investicije pet milijard lir Po. trebno bi bilo preurediti spia-višča, tako da bi imeii dve splavišči za gradnjo do 50.000-tonskih ladij in eno za do 100.000-tonske ladje. Poleg tega pa bi seveda morali napra. viti še vrsto drugih del za racionalizacijo in pocenitev proizvodnje. Izkušnje drugih mest govore, da so povsod dosegli modernizacijo ladjedelmških naprav, kjer so to enotno in odločno zahtevali. Tako je v Ge. novi, kjer je bila ladjedelnica Ansaldo v znatno ugodnejših tehničnih pogojih in kjer so ji pred kratkim dodenli še 7 milijard za nadaljnjo modernizacijo. Od modernizacije jeklarne in ladjedelniške industrije je odvisna torej v znatm men bodočnost Trsta, saj so to ključna industrijska podjetja, s katerimi je zvezana vrsta dejavnosti. Zato je tajnik FIOM-CGIL ponovil poziv za enotno akcijo ne samo obeh sindikalnih organizacij, temveč tudi vseh ustanov, ki jmi je pri srcu razvoj tržaškega gospodarstva. V diskusiji je tajnik odgovoril na vprašanje glede raz logov, ki naj bi napotili vJadc. da je premestila naročilo za gradnjo turbine za 35.000-ton-sk0 ladjo iz Trsta v Genovo. Dejal je, da ti razlogi niso znani, da pa nikakor ne more biti govora niti o tehničnih niti o gospodarskih razlogih, ker je Tovarna strojev Sv. Andreja znana po kvaliteti svojih izdelkov in 'e njen pro. jektivni oddelek že pripravljal načrte za to pogonsko na. pravo. Na vprašanje našega dopisnika, koliko časa bo treba o.l podpisa pogodbe do pričeska gradnje 35.000-tonske potiske ladje, pa je dejal, da je običajno treba eno leto, da pa so v CRDA že pričel, vnaprej 'zdelovati načrte in so že izvršili poskuse z modeli. Zato bodo lahko — v najbolj ugt d. nem primeru, če takoj podpišejo pogodbo — postavili gredelj aprila-maja. Zanimive so bile tudi izjave poslanca Franca iz Tržiča ki je povedal, da ima njih ladjedelnica CRDA kapaciteto 150.000 ton ladjevja na leto in da bo z naročilom dveh ladij zaposjenih tri leta n j) odnesli 142 paketov cigaret ter razne koleke za 30.000 lir. Zen. ska je izjavila, da znaša skupna vrednost ukradenega blaga približno 200.000 lir. Agenti omenjenega komisariata so takoj začeli preiskavo in po osmih urah se jim je posrečilo dobiti krivca. BALETNA SOLA Slovenskega narodnega gledališča v Trstu Uprava Slovenskega narodnega gledališča v Trstu priče, nja z baletno šolo za otroke do 10. leta starosti in za mladino od 10. do 14. leta; poseben oddelek bo tudi za mladino od 14. leta naprej. Solo bo vodil izkušeni tržaški koreograf Adrijan Viles. Vpisovanje do 10. oktobra v Ul. S, Vito 17, tel. 38-236 vsak dan v uradnih urah od 9. d) 13. ter od 14. do 17. ure razor ob sob tab so jetniški pazniki oboroženi in da imajo ključe zaporov. V aktih je precej govora, da so hoteli Devinarja spraviti s tega sveta, ker je pač preveč izdal. In zaradi tega naj bi potrebovali tako organizacijo, ki bi ga spravila iz zapora in onkraj meje? Kaj ne bi bilo laže dati možu v roke skodelico z zastrupljeno kavo, kot se je že zgodilo v zaporu Uc-ciordone? Tik pred prekinitvijo dopoldanske razprave je spregovoril še odvetnik Baša, ki je zahteval za Cetina in Ferko-viča pomilostitev tako obtožbe poskusnega bega kakor tudi obtožbe poškodovanja javne lastnine. Popoldne pa je govoril odv. De Marchi, ki skupno z odv. Coenom brani La Rajo. Odvetnik je res z natančno analizo vseh Devinarjevih izjav preiskovalnim organom in tožilstvu dokazal, da možu ni mogoče verjeti, ker se je ves čas lagal, kar dokazujejo njegove nasprotujoče si izjave. Nadailje je dokazal, sklicujoč se na zapisnike, da nekateri agenti, ki jih je Devinar imenoval, sploh niso bili imenovanega dne v službi. Razprava se bo nadaljevala v sredo zjutraj z govori ostalih odvetnikov. Ariston 16.00 laska«, J- Msnsfl«* dali. <*' no, v an Vr-j Garibaldi 16.30 «Tn Richard Attfl»«SgW * Ideale 16.00 «Fr*^ Vf* »a Boris Karlo«. Tom ^ na Lund. Prepove®"" letnim. . goO^ Impero 16.30 «Nap kov«, E. Flynn, 6- la Italija' 16.30 «NenaS!t'p,,f« S Beitoia, G. FwzetL r j. l Prepovedano mUtfT, I Prepovedano mi«' -$( Moderno 16.30 C"1 b°w>\ bow», P""1. TL« B* Mac Leod, Andre ^ S. Marco 16.00 «To : fanatične ženske«, fanatične ženske«, • Panaro, Mario K rt 1 Savona 16.00 «MarsegjJJ j Stephen Bo^Jl jjS I son. Prepovedan« d j Visle 16.00 »NapadJ Disnev »Dolina ** Nev« cin« 16-(Sontore«v' 1 evo ciae 16-<" ‘torert pad», Jean P°n Odeone'i6.00 «Za.drVfard,' (_ OIBDAtl8eX J Slovensko narodno gledališče v Trstu 7.00 Jutranja gh*^ «! obvezno, drobiž gorili*,™1 ZAČETEK PREDSEZONE 1959—1960 v sredo 7. t. m. ob 20.30 v Prosvetnem domu na OPČINAH DESETI BRAT dvanajst slik po istoimenskem romanu Josipa Jurčiča Priredil s, Klemenčič TEATRO NUOVO Od 10 do 13 in od 16.30 do 19.30 se pri blagajni Teatro Nuovo ter v centra-lni prodajalni listkov v Pasaži Protti potrjujejo stari in sprejemajo novi abonmaji za leto 1959-1960. Od ponedeljka 12. oktobra deset ponovitev »Predstave Diane Torrleri*. Sergio Velitti, »Modro blago«; Carlo Terron, »Orna vdova«; Mas-simo Binazzi, »Noči v strahu«. C KONCERTI .) V osrednji prodajalni listkov se nadaljuje prodaja vstopnic za tretji koncert Tržaške filharmonije pod vodstvom Otmarja Nussija in s sodelovanjem violinista Cesara Barisona. Koncert bo prihodnji petek v Avditoriju C KINO D Excelslor 15,00 «Zimske počitnice«, A. Sordi, V, De Sica, M Morgan. Fenice 15.30 «A1 Capone«, Rod Stelger, Fay Spain. Mladoletnim prepovedano. Arcobaleno 16.00 «Padalci za napad«, R. Bakalayan, J. Hogan, J. MUnphy. Superctnema 16.00 «Osvajalci Ore. gona«, Fred Mac Murray. Teh-nikolor, cinemascope. Filodrammatico 16.00 «Stalingrad» Frank VVistoar, Joachim Han-sen Grattacielo 16.00 «Krošnjarjl», Alberto Sordi, Renato Salvatori Belinda Lee. Crlstallo 15.30 »Vihar«, Silvana Mangano, Van Heflin. Capitol 16.00 Zanimiva ljubavna OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 4. in 5. oktobra t. 1. se je v Trstu rodilo 13 oseb, porok je bilo 16, umrlo pa je 11 oseb. POROČILI SO SE: pomorščak Giorgio Giombettl in šivilja Lidia de Vidovičih, uradnik Riccardo Tonut in uradnica Giorgina Pret-ti, uradnik Enea Bossi in prodajalka Maria Insala-ta, trgovski potnik Livio Sherl in frizerka Renata Bonech, uradnik Gino Di Bernardo in gospodinja Elda IJe-pangher, tesar Giuseppe Paoletti in gospodinja Rosa Perin, železničar Martincich Olivo in gospo, dinja Lidia Pividor, poštni agent Carlo Dorbes in uradnica Mar-gherita Latilla, uradnik Sergio Fantoni in uradnica Benedetta Olimpo, bančni uradnik Guido Leone in uradnica Fulvia Travan, mehanik Claudio Zacchigna in gospodinja Marisa Prasel, šofer Giovanni Veludo in prodajalka Giusepplna Pregara, mehanik Claudio Fonda in gospodinja Maria Delta Valle, industrijski izvedenec Ezio Lostuzzl in gospodinja Lmma Pastore, prodajalec Gian-carlo Montesion in delavka Lu-cia Ulisse, mehanik Francesco Fornasaro in uradnica Silvana Venturin- UMRLI SO: 78-letna Ellsabetta Aichvvalder vd. Lega, 79-letni Ca-simiro Besca, 77-letna Amelia Ponga vd. Lipizzer, 3 mesece stari Paolo Paoletlch, 67-letni Gualtiero Coppa, 64-letni Attilio Fioritti, 48-letna Teresa Deste por. Mondo, 82-letnt Luigi Porcel. luzzi, 67-letni Ernesto Franohini, 47-letna Santa Laochin por. De Fazlo, 64-letna Maria Zigante por Addario. NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM — Al Cammello, Drevored XX. Septembra 4: Godina Trg Sv. Jakoba 1; Sponza, Ul Montorsino 9; Vernarl, Trg Vat maura 10; Vielmetiti, Borzni trg 12. Valute dali. S. Aurora 15.30 «Vlha . ui ui z* id-vv | U "p. y?.n.-H£“- tl ia Ib.uU ■ Mc Crea, Barbara i TOREK, 6. RADIO THSf jjj LTDVeZIlU, Uivu— w «2ena in dom, vosti za naše Sj" „ Za vsakogar kulture; 12.55 Orke goli; 13.30 Glasba Flešite z naf?1,cii#,-,«i,-i univerza; .18 SiovensKeJlSe cert orkestra slo sola * r.abas Bakos: 19-ja; 19.20 Šport; 20.30 Glasen,,. J ^ Ilustrirano prea*' ,. jrf J Ilustrirano Pr<£“’rt; c kester Harold Smaj2i5 * nost in življenje vanski skladatelj-22.45 Večerni Ple;” lahko n0^#^jj5f 11.30 Komorna } Tretja stran; c(rf«“l k bum; 18.05 Guido _ Koncer ,ii E virju; 18 15 Konj- ., k »i Napoleone Anno*a lj delavcev; 21-00 AdejanJJ i( tu: iL, — tri a"J (, v Illinoisu - --- mi Shervvooda ?K0Gfl^ 10.00 Zeleni diskjjifj ryldanska oddaja, jtjjj in tretji; 16 00 T Današnje pcsnD- _0 " beni variete; 24 Poročila v »a")a rurucn* *on !&j 17 15, 19.15 22.30- )> Poročila v <*> 15.00. ^ f“* 5.00-6.15 Ptffoia At Prenos RL; 7.15 z3 jutro; 7.40 £!ast?0titeJJ ' t Otroški J Elgar: co lS , i 11.00 _______ duard Elgar: , tura, op. 40 , Stjenka Raž,n' taleža TJ* Povečanje SL'‘Nih; ,'fiC cialističnih obrat' p. k. iz oper: 14-3“ <1i: Narodne pesmi [5^ ( Narodne pea*“‘ v: ’ »1 i ap,.-WfcsS s nos in Ruolvro»*W’^ glasba; 18.00 K'0" 1 ‘, k vanskega Ž1 v. Jfg.tlO ?! l-.i \ vanskega ^'JfoP ?! I? % nični koncert; Lj^uS-j' ^ 'etom T1 S Prenos RL, i* nCo; * C Bud'dy De Fra za lahko noC(jVli;NlJV ^ ,27.1 ■T*'.* .11 ,- 7 ^ ««<•' ■"■.no "U iflJ* k Poročila: 5' l5'o® 10.00, 13.H. *5’1 J \ 22 00. 22.55 . fK4a"i; E 8.05 Plesi i* n8.35.|i našnjega časa. «OTj Ebavnih nie'° tffne .A -00 Ura romani. M Melodije m ‘čffl. zabavni a"®?i%oVt A L dejanje for°*^»jJ.3 S Igor»; 11.3U »s 2.00 Pianist Stevj20,*«. o spremljav®^ nasveti — vzgoja v yiik*reijJŠI goj za velik n L.idff ihalni orkester ^ jz.45 Beneške nl3.30 5-j Riharda Grla,.. l3,J Riharda ro-n,-sipa Procha j1 prj potpourri; l4-lu Verdijeve ke; 14.40 Naši j5j . in pat potniki na toJ, l7-Litjlj5 Elasba in f«n volivci; 17.2|I) tjfpOan 17.30 Prenos .J pujjGlif Jugoslavija i* , s1", Na obisku -p.teljlVfj dinskih skjad y Pregelj; '?^5ajanAA narodnih vpfa »13--,« zbor Srednje Ljubljani /Uniš1** zbor «lone ^jiliadVrjil ska igra Richard Flat^jju, ročilo FortW®jgiit Bersa: Drama Armando Tr° dij, 22.15 V SttK n morne 23« bavni koktaJt . 1 orkester J°f'y(j0t’ (/ RTV jylie P Od tuje S s '30za ljubezni: i^j 13 daja 18.45 dramatizirana vlco Cardi. 20.30 Pariz bod j e skega C/iv* - baleta! jevemu udarcu, istočasno pa j brigadir najavil. 1 Milan | Rim Zlati funt 5900.— 6000.— Marengo 4300.— 4400 — Dolar . , 617 — 621.— Frank franc 123.— 126.— Frank švic, 143.— 144.— Sterling • 1725 — 1750.— Dinar 72.— 75.— Tl 1 mg 23.G M 0 703 Zah u mai ka 14/.— i4j,— Je«r,° ■■ tJi M 1959 za ve-onn Ki Stidetm % 1|0™| »-ItUHi Karel .e" M bivši uslužbt „ tramvaju. f V P.X.1039 ,n \rj ®i dnevnsk 6. oktobra 1959 'ttlOAKTIVNO 0.33 i : & milijon obsojenih je val Pro- za a- ti j? rŠ*J.0 v ZDA, ’ iih i o hišo. Pi-14 It podpisalo na ih ameriških • i ' Ji «o\* -vsa P°stav- i* “»mi v Kaj >' * ! n .Pnh°dnosti, »taike nmi-otroki? lija k.por°cilo brez ikomi •■sa le da!a ' |Ma ^ atom .2 hvneea *e]s!:vovaiUu ^vokZarcen^a P° ' v°aikovimi bom- i*1 kiia°V«a iavnost se Nevarnost ra- aRSfsis ** f likriH ■Lnost- Ni več t ftozi-' Peva™osti, ki ? ZoJevkemi* :~ * ttje sta kri °§roža : eh5" To stroncij 90 , i h ;n J, en odstotek i * je t0 skoti* 'Stčtia. stvarnost 3 ri0Vl en odsto- ^ ^ wes Okro§ 20 90 ne ob-koT'1: ?avl!a se fc5S kakšne posle-lost f?°Večana ra rtiorp P- . tudi ve- 11Pt6iBpPastoPiti cela ^^vedo ^akšnih? Prav °' > se le- . To . gotovo zelo ^ k\ SlOViti1 fPhiI’PPe ", < OgrovoP francoski k 2ena so vsa ži Pravi tv2a ato^frikka Kori .^dai T 0 energi- Sih J® nudila le Nkov°datkov: od NS I letu 1954 SuL«tr?nciia 90 k^sede^P Yorka po-h fcat- Ta ov, , hi ta v Trt- v teku i i,v Biri12111 dakoti, i S, 3\Pghamu in Se^tem Ko se SlLm Pittst , W 2a Petkrat. i *ih ječala' tudi ^>:^irili Gei-r°bra£P pa 'jnd-so al° »a uce- Radioaktivni oblak se je začel oblikovati 16. julija 1945 nad puščavskimi predeli Alamogorda v Novi Mehiki, po prvi eksploziji vodikove bombe. Toda «črni dam v zgodovini atomskega žarčenja je 1. marec 1954, ko je eksplodirala hi-perbomba Bravo. Le-ta je i-mela smrtonosni radius od 18 tisoč k v. km na Pacifiku. Uničujoča sila žareče gobe je dvignila proti nebu dva milijona ton peska in kora-lov. Vse do eksplozije so se stvari razvijale po predvidevanjih. Toda kar zadeva radioaktivno dejstvovanje, so se nad tem začudili vsi učenjaki na meteoroloških opazovalnicah po vsem svetu: vetrovi, so raznesli rar dioaktivne proizvode okrog vse Zemlje. Eksplozija bombe Bravo e povzročila še neko presenečenje. Vremenoslovci so predvidevali, da se bo o-blak usmeril proti zahodu. Toda oblak se je usmeril proti vzhodu. Eno uro po eksploziji je v oddaljenosti 70 km padel dež drobnega pepela, že dve uri kasneje je padal sto kilometrov dlje. Vprav v tem času je po zraku križarilo majhno aponsko jadralno letalo «Srečni zmaj», ki so ga nosili vetrovi, člani posadke :.iso niti slutili, da so bi-i predmet radioaktivnega bombardiranja. Izpostavljeni so bili žarčenju od okrog 200 roentgenov. Eden od njih je umrl v septembru tistega leta, polovica preživelih pa je morala ostati v bolnišnici nad leto dni Nekateri so ostali na zdravljenju vse do leta 1957. Smrtonosni pepel, ki so ga Japonci imenovali «ši no hai» je v najkrajšem času uničil ogromne količine planktona. Bravo je vrgla v zrak nad Pacifikom deset kilogramov stroncija 90! Davek enega milijona življenj je torej že plačan. % 2a1a pit-tsbur-'»ttacio J? PovL, stroncija lf> weacala tudi v Ciklov Prehram- flJSTgjHb. ki so »V in SiKJtevM ^mirili aoi. m otiTd^benK~da ;v,- udu Od?nvAr ;;...:v2y»wa - -.- OBISK S1AREMU MAVRSKEMU MES1U C0R00V1 Na ruševinah bogatega dvorca in med stebrovjem - Mezguite Cordova je bila pred tisoč leti eno najbogatejših in najmogočnejših mest v Evropi, ker je bila eno najvažnejših središč muslimanstva • V središču največjih džamij na svetu so pozneje zgradili katoliško katedralo V Rimu gostuje sloviti moskovski cirkus. Nad njegovimi predstavami so Rimljani, ki vsak večer napolnejo prostor do zadnjega kotička, navdušeni. ene Naša osemdnevna turneja po Andaluziji se bliža koncu. Da bi nam vodič krajšal pot, nam pripoveduje legendo o Medini az-Zahri, o ruševinah v bližini Cordove, ob vznožju Sierra Morene. Nekoč v starih časih je bila tu palača — že nekakšno mesto fantastičnega razkošja, ki ga je močni kalif Abderahipan III. leta 936 zgradil svoji ljubici — lepotici az-Zahri. Legenda pravi, da je «dvorec s 401)1) marmornatimi stebri« mogel sprejeti do 30.000 oseb. Fantastične količine zlata, srebra in brona so bile kot okras vgrajene v dvorec. V najraz- košnejši «dvorani kalifov«, ki! ljevala čudovito lepa az-Zahra. ;e imela 32 vrat in ki je bila I Leta 1010 pa se je ljudstvu okrašena z zlato slonovino m vse to razkošje uprlo in dv.g- 3 stebri iz prozornega kristala, je baje vladal sam mogočni Abderahman III. Krov kalifovega dvorca je bil iz tenkih ploščic najfinejšega mar-mora in skozenj je dnevna svetloba prodirala v velikansko dvorano, sred: katere je bila velika fontana, v kateri pa je namesto vode bilo živo srebro. Nad 10 tisoč slug je streglo temu mogočnemu vladarju in njegovim dvorjanom. Koliko lepotic pa je bilo v njegovem haremu, ni znano. Ve se le, da je nad njimi kra- ■mnimii n n im Hm mirnimi .................................................................................. MED TREMI MILIJONI IN POL OBISKOVALCEV. PRETEŽNO ŽENSKE BE9ETKE mesto turistk nilo se je proti mogočnemu kalifu ter v gnevu porušilo simbol njegove moči — fantastično razkošen dvorec. To je bilo že zdavnaj, pred deve. timi stoletji; ostale so le ruševine ob vznožju puščobne planine ter legenda o enem najmočnejših arabskih vladarjev, kar jih je v osmih stoletjih gospodarilo v Andaluziji. Najlepše in najbolj moderne ulice, avenije in trgi Cordove nosijo — kot v vsej Španiji — imena po raznih osebnostih španske fašistične organizacije — osovražene falange. Najlepši trg v Cordovi nosi ime po Primu De Hiveri. u-stanovitelju falange. Najširša Ženska, ki vedno ve, kakšna obleka gre zjutraj, kakšna pa popoldne ali zvečer, v Benetkah v splošnem pozabi tudi na najosnovnejše pravilo okusnega oblačenja Verjetno ni mesta na svetu, ■ pojav v Benetkah. Spričo te-v katerem je moč videti toli- ga ni nič čudnega, če naleti-ko turistk kot v Benetkah. J mo v tem mestu, skozi kate- Znano je, da žene zelo rade. potujejo, neprimerno v večji meri kot moški, laže se prilagodijo raznim neudobnostim na potovanju, in kar je najvažnejše, morejo potovati z zelo majhno vsoto denarja. Poleg tega se moški redko odloči, da potuje sam, brez družbe, medtem ko sama ženska-turist nikakor ni nenavaden V iiftVatrjuie, i »N., s -^e na p°- t; ^latrvCf cas°m iz-in tam MtNsti rdel svoje & da. ^eneral Lo-t(>nciin polovi- K6 v roi padla iz |V.Ua zeku,.dveh let K Libby •» ti Stlri leta 2a t0 'etami957kiri uče- ! T dvieni- ftlhdrskirni a aljeva' S 9auiUl„ PosKusi-Ogradi nosilec = lz- leta ^ Ni “^so.ze do milil *~v»TOCUl k0st let zaradi JC1 b&.a raka a- Stvo jih žarč e’ da S i>. da nja Za‘ Vl8o-00oa Povzroče b »n jetičnih % •:-.y 290.000 Iju- | mn............................................. ||k. V/ ■ ■ . I I • • I • • • Ker se pariško sodišče z razsodbo Davvn Adamsove noče ukvarjati, je svojo tožbo prenesla pred angleško sodišče ro gre letno okrog dva milijona in pol turistov, na tako veliko število žensk. Mlade, stare in ženske sred. njih let tavajo po tem čudovitem mestu na vodi v večjih skupinah, pogosteje pa po dve, tri skupaj, pa tudi popolnoma same. Z vodičem v roki obiskujejo muzeje, ogledujejo si cerkve in stare palače in vzdihujejo, ko se po Canal Grande vozijo v gondoli, ob starodavnih palačah, na katerih se le iz redkega okna blišči v vlažno zvezdnato noč razsvetljava kristalnega lestenca. Mnoge od njih sanjarijo na mostičih čez zelene lagune in si skušajo pričarati nedoživljene sanje svoje mladosti. A sivolase starke, ki se komaj drže na tresočih se nogah, so prebrodile nekaj morij in celo oceanov, da bi tu morda obudile neki davno pokopani spomin, ali pa se jim mudi, da bi ob uhajajočem življenju ujele še nekaj od tu-jezemskih lepot. Naj prihajajo sem ali zate, da izpopolnijo svojo izobraz bo ali da sanjarijo in vzdihujejo, ali samb zato, da se zabavajo in trošijo denar, in ne glede na to, kaj jih je privedlo v to mesto, da bi v njem prebile nekaj dni t— vse turistke, sto in sto tisoč z vseh kontinentov, imajo neko skupno potezo, namreč željo po nakupovanju. Najbrž se nikjer toliko ne kupuje, kot v Benetkah. Kajti to je mesto turistk in ženske ljubijo nakupovanje. Od jutra do mraka prenašajo zavoje in zavojčke torbe in torbice, kupujejo vse kar vidijo, ono, kar je potreb, no, še pogosteje pa ono, kar ni potrebno. Kupujejo tudi o-na mlada, skromno oblečena dekleta v »baletnih« čeveljc kih, ki bodo opoldne na stopnicah pred neko cerkvijo pojedle sendvič iz svoje torbice, pa tudi one elegantne, do vseh podrobnosti urejene ženske, ki stanujejo v luksuzni« hotelih in se morejo komaj gibati na tankih in neverjetno visokih petah. Vse imajo isto željo po nakupovanju in kupujejo vsaka po svojih možnostih. Te nakupovalne mrzlice se naleze vsaka ženska, ko stopi na kamniti pločnik pred železniško postajo. Ze tu na nic se od jutra do večera zbi-prvem koraku jo sprejmejo rajo kupci in prodajalci na prve trgovinice in stojnice, ves glas hvalijo svoje blago, natrpane z razno ceneno drob- ponujajo ga, vlečejo vas za narijo; steklene ogrlice, zapestnice, svilene rute, klobuki in slamnate torbice, čevlji, puloverji, perilo... In čim bolj se približujejo trgu sv. Marka, skozi ozke, vijugaste uličice, se izbira blaga, ki je izločeno tako, da te mora bosti v oči, vedno bolj veča, hkrati pa se večajo tudi cene. Ra tudi nakupovalna mrzlica postaja vedno večja; naenkrat se ženi zazdi, da ji je nujno potrebno vse, kar vidi, in preprosto se čudi, kako je vendarle mogla do sedaj živeti brez tega! Zene pa — roko na srce! — vedno nekaj potrebujejo in one stalno »nimajo kaj obleči«. Vse te stojnice, izložbe m trgovinice, natrpane z vsakovrstnim blagom in drobnarijo na obeh straneh ozkih uličic, skozi katere se komaj preri-ješ, so tam tudi za tiste žene, ki so prišle v Benetke z majhnim denarjem m nimajo namena, da bi ga trošile za drobnarije. Pa tudi te se bodo zaustavile, zazrle se v to ali ono malenkost in ne bodo si mogle kaj, da je ne bi kupile.. Tu je vse preračunano na psihologijo kupca, tem bolj, če je ta kupec hkrati tudi turist: kar vidi, bo prav gotovo kupil, pa naj bi potem tudi zaključil, da mu vendarle ni bilo tako potrebno. Vsako sezono imajo Benetke neko »novost«, ki dobesedno preplavlja vse ulice in trgovine in daje celotnemu mestu neko posebno obeležje. Pred nekaj leti so bili to dolgi, tanki dežniki, nato široke jopice s tremi plisirani-mi volani. Zatem so prišli na vrsto uhani in zapestnice iz keramike, za njimi pa je nastopila »sezona odej«, ob ka-tere se je človek spotaknil na vsakem koraku: na ulicah, v trgovinah, na tržnicah. In tako so Benetke vsako turistično sezono v znaku nekega artikla, ki turistom izvabi še zadnjo liro iz žepa. Letošnjo jesen so «artikel sezone« grobo pletene jopice iz »mohaira«, «boucleja» iz zelo debele volne. Stojnice na ulicah, tržnice, izložbe so dobesedno natrpane s kupi volnenih jopic in puloverjev, moških in ženskih. Okrog stoj- rokav, kajti stojnice so druga zraven druge, konkurenca je velika, in če vas takoj ne ulove, boste odšli k njegovemu sosedu. Kljub temu, da so jopice, ki jih prodajajo na stojnicah za en, dva ali celo tri tisoč lir cenejše od prav takih, ki jih vidite v luksuznih trgovinah okrog Trga sv. Marka, ne gre brez pogajanja. Pogajajo se vse narodnosti, a najbolj Nemke. Sladko je prihraniti kakšen stotak, italijanski trgovec je vedno pripravljen popustiti na ceni, da le ne izgubi klienta. Toda ta l-talijanski trgovec ve, s kom ima opravka, pa je spričo tega njegova začetna cena vedno višja od tistih nekaj stotakov, za katere bo na koncu »kavalirsko« popustil na ceni. Ne pertiravamo, če rečemo, da je bilo letošnjo jesen težko srečati turistko na ulici, ki ne bi imela na sebi jopice iz «mohaira» ali iz debele, grobo pletene volne. V naravi ženske je, da ljubi novo, da si želi spremembo in ne more si kaj, da ne bi takoj oblekla tega, kar je kupila. Ista zadeva je tudi s puloverji: kljub temu, da sonce pripeka kot sredi poletja in Benečanke hodijo po ulicah v lahkih poletnih oblekah, se turistke potijo v svojih debelih jopicah in so podobne naježenim an-gorskim zajcem. Glede oblačenja obstajajo pravila, ki jih vse civilizirane ženske na svetu spoštujejo v večji ali manjši men. Ve se, kakšno obleko nosis zjutraj, kakšno popoldne, kakšno zvečer in kaj se nosi v različnih letnih časih. Toda kot turistke, ne spoštujejo ženske, ki pridejo v Benetke glede oblačenja prav nobenega pravila. Prav gotovo pa je, da bi se v svoji deželi, v svojih mestih nikoli ne oblekle tako, kot se oblačijo v Benetkah, Toda tudi to ima svojo mičnost in daje Benetkam tisti vedri, karnevalski videz. Samo prvega dne bo opazovalec z začudenjem gledal v te pestre reke na najbolj nemogoč način oblečenih žensk, ki govore v vseh jezikih sveta. Zelo hitro se bo temu pri- vadil in niti zganil se ne bo, ko bodo mimo njega šle ženske v tričetrtinskih platnenih hlačah ali v sandalah z zlatimi jermeni na bosih nogah, zgoraj pa kosmata jopica iz »mohaira«. okrog vratu ogrlica s petero, šestero vrstami steklenih biserov, na glavi gondolirski slamnati klobuk z rdečim trakom, ki visi po hrbtu, v roki pa velika slamnata torba. Vrh vsega je včasih še dežni plašč, zbledeli ve*-ni jopič ali jopica iz žameta ali antilope. Vse to so one kupile tu, na ulicah tega mesta in takoj oblekle, izgubivši povsem vsakršen kriterij za skladno in okusno oblačenje. In njihovemu videzu se nihče ne čudi, nihče ,se za pjimi ne obrača. Turistom nič ne zamerijo, njim so dovoljene vsakršne neumnosti, ker oni tu puščajo svoj denar in od njih Benetke žive. avenija v Cordovi pa nosi ime po diktatorju Franciscu Francu. Tu je še sprehajališče «Gran Capitan« ter še kaka lazkošna ulica, kajti Cordova ie v tem spominja na Neapelj. Ce v Neaplju stopiš z čudovito lepe obrežne avenije le za nekaj sto metrov v notranjost mesta, se srečaš z vsem siromaštvom, kolikor si ga moreš zamisliti. Podobno je tudi v Cordovi. Nekaj modernih ulic z razkošnimi kinematografi in restavracijami ameriškega tipa, z bogatimi trgovinami, obilnim prometom in nato takoj konec. Ko stopiš nekoliko iz teh osrednjih u-lic, zaideš v mesto, kje* vidiš. kako so stoletja šla mimo, ne da bi prinesla s seboj vsaj toliko civilizacije, vsaj toliko novega, čistoče in higiene, kar bi bilo pričakovati. Zdi se, da je življenje drobnega človeka ostalo tako, kot je bilo v dobi, ko so tu vladali člani dinastije Omejada. To nas je napeljalo na ponovno razmišljanje o stari Cordovi. Cordova je bila dolga stoletja prestolnica mohamedanskega cesarstva in tedaj prav gotovo najbogatejše mesto Evrope, hkrati tudi eno najvažnejših središč islamske civilizacije. Vse do tedaj, ko se je kalifat zrušil — bilo je to leta 1031 — je bila Cordova mesto bogatašev, znanstvenikov, mesto znanih obrti, kot na pr kovačev tolčenega železa, mojstrov svile in filigrane. V do-oi svoje polne moči, v času vladanja Abderamana III., je Cordova štela 300.000 prebivalcev. V Cordovi je bilo poleg te vrste razkošnih palač še 300 muslimanskih cerkva džamij in sredi mesta razkošna palača — Mezquita. Palačo Mezquita je začel graditi kalif Abderahman 1. Dogradili pa so jo njegovi številni nasledniki, ki so jo tudi bogato okrasili in razširili. Nad tisoč stebrov iz granita, iz zelenega ali skrlatnordečega marmora je krasilo in nosilo velikansko zgradbo. Marmor oO dovažali sem iz Narbone, :z Taragone, iz Kartagine, celo iz Carigrada. 19 širokih «u-iic« krasno izdelanih stebrov je vodilo na «dvorišče oranž«, 21 ožjih prečnih «uličic» pa imuiitliniiiiiiliiimllimillil iiintiniiMlMMiiiminMiiiniimiMiiMiiiiiiiiiiiiiHiieTiiiiMiiiMMnn Koliko se v Italiji čita ^nska paraliza - Italija spada med tiste de- | V Italiji izhajajo trije dnev. žele v Evropi, kjer se mhogo j niki v tujih jezikih, in sicer manj čita kot v ostalih deže- lah. Čeprav to ne velja za severno Italijo, velja toliko več za južno, kajti v južni 1-taliji je analfabetizem «nujen« spremljevalec siromaštva in zaostalosti. Mogli bi pa tudi reči, da je siromaštvo posledica obilne nepismenosti ali polpismenosti. KljuD temu izhaja v vsej Italiji trenutno 5147 raznih publikacij, od katerih je 107 dnevnih listov Iz tega izhaja, da je največ tednikov, lb-dnevnikov, mesečnikov in podobnih periodičnih publikacij. Največ dnevnikov izhaja v Rimu, kjer se z ustreznimi pokrajinskimi izdajami tiska 23 dnevnikov. Med te dnevnike moramo všteti seveda tudi «U-radni list«, vatikanski «Usser-vatore Romano« ter »Giorna-le radio« in »Telegiornale«, ki ju izdaja RAI in končno tudi dnevnik «Rome Daily American«. V Milanu izhaja 12 dnevnikov, v Turinu in Genovi po 7, v Neaplju pa 5. že omenjeni «Rome Daily A-merican«, v Bocnu nemški dnevnik «Dolomiten» in — naš «Primorski dnevnik«. Zanimiva je «starost» posameznih italijanskih dnevnikov Najstarejši dnevnik je «Uaz-zetta di Parma«, ki je bila u-stanovljena že leta 1735 in je torej stara 224 let. Sledi Ji »Gazzettino della Sera«, ki je začel izhajati leta 1740 kot »Gazzetta di Venezia«. Temu sledi po starosti #Gazzetta di Mantova«, ki je bila ustanovljena 1807, nato »Corriere Mer. cantile« iz Genove, ki izhaja 125 let. Dnevnik «Gazzetta del Popolo« je prvič zagledal luc revolucionarnega leta 1848. Dnevnik «Nazione» iz Florence pa je letos, kot smo ob času poročali, slavil svojih sto let. Enako starost bo dočakal je sekalo vso notranjost tolikš-i ega hrama, kajti Mezquita je bila nekoč islamska »katedrala«. V času verskih obredov je 4000 svetilk iz težkega srebra osvetljevalo džamijo, predvsem njene svode, ki so bili iz rdečebelega kamna in iz cedrovine. Iz srede tega gozda fantastično lepo urejenih stebrov pa se je odpiral razgled na vse strani. Nismo stopili skozi nekdanji glavni vhod džamije. Ta je že zdavnaj zazidan. Po zmagi nad Mavri leta 1256 je ,ralj Ferdinand hotel svojo vladavino cvekovečiti. Ukazal je, naj se sredi prekrasne džamije zgradi — katoliška katedrala. Da bi jo mogli tu postaviti, so porušili celo množico čudovito lepih stebrov in stebrišč in sredi razkošne džamije, od koder se je odpiral fantastičen pogled na vse strani, je bil postavljen simbol zmage ene religije nad drugo. Katoliška katedrala, ki je mešanica grško-rimsko-gotskega in celo renesančnega stila m v kateri je 50 manjših kapelic cordovskih bogatašev, deluje v sklopu harmonično lepih stebrišč in fantastično bogatih mavrskih zgradb moreče m turobno. Pustimo skvarjeni in delno porušeni spomenik mogočne vladavine stare Andaluzije. Pot nas od tod vodi skozi ozko, tiho uličico, koder se je med kamenje tlaka zarasla trava. Povsod tod nas zaslepljuje bela «španska» svetloba nizkih arabskih hišic in spremlja tožna pesem slepega dečka, ki se nam zdi kot simbol sedanje Cordove. Vse ulice Cordove, ki se vijejo od velike palače Mezqui-ta, so tipično arabske ulice s Cvetjem na balkonih in z železnimi omrežji na oknih, Slava in moč mesta spadata v zgodovino, sedanja realnost je vse kaj drugega. Ko nas pot od Cordove vodi proti Sevilji, sonce tako pripeka, da je pot neznosna. To razpoloženje nam potencira okolica. Vse podeželje je mučno monotono, kajti oljč- (Nadaljevanje na 5. strani) HOROSKOP ZA DANES__ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ne dopustite, da bi se nestrokovnjaki vmešavali v vaše zadeve. Prijetno ozračje doma. BREZ BESED BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ce o- .,. . ^ se boste lotili zahtevnega de- «Glornale di Sicilia« prihod-1 f vam bo uspe!0i ker boste nje leto, kar pomeni, da je . razpoloženi. Izkoristite |ysvlja°ti,e žačno pogo- »k ? Hujske 1 poll°-Kfc *taršiPlralueL 3,N Z H 1 Preplah, Tt0c>. oribole‘bU<> * > i« h * visa,?drasli le nBPretlra' 6resJrokod“m^ht°isu -K j: i bolj ov° samo Vk< 4aP°g‘lst° na- * J neiiavad- 1 >tl £2hi *ea0 druge na- JHlv/o Herpesi1 el5onom-t ^ Jhdžbp * PaPred-' % ''OrU- **ginh pomB C o tlpic- > 'Jt T se civuizaci-I iti Jfvlja naj- hSlS p’ ražv?tmk Pr°' Ajd, - tope , 'h. cle2e-VS."1 si„ h boz^ bever-^ Nt N « 'i' tua, k, Ha in°Su ni'h°-in Kulturne- ga razvoja. V teh državah se pojavlja obolenje v začetku le v posameznih primerin, postopoma se pa spreminja v večje ali manjše epidemije. Povzročitelj poliomielitisa je zelo drobna klica, manjša kot so na pr. bakterije, ki povzročajo davico ali tuberkulozo. Tem najmanjšim klicam, med katere spada tudi povzročitelj poliomielitisa, pravimo virusi. Posebnost poliomielitiso. vega virusa je tudi v tem, da včasih rad napada tudi živčne celice, kar ima za posledico ohromelost (paralizo) mišic rok, nog ali obraza ali pa tudi tistih mišic, ki omogočajo dihanje Vendar pa moramo poudariti, da je ohromelost kot posledica poliomieh-tisa na srečo zelo redka komplikacija in se javlja le pri 1 do 2 odst. s poliomielitiso-vim virusom okuženih. Virus se pri okuženih najprej pojavi v grlu in žrelu nato v krvi in blatu ip okuženi ga lahko izmetava s pljunkom ter i blatom in na ta način okužuje okolico. Da pride do okužbe, mora priti virus na neki način v telo. To se dogaja včasih v bližini bolnika, če -na pr. le-ta kašlja v zdravega. V takem primeru govorimo o okužbi iz zraka. Vendar se pa zdi, da e za okužbo najbolj nevarno jolnikovo blato, saj je v njem največ poliomielitisovih viru-SOV. V nehigienskih življenjskih pogojih na vasi stranišč ni, ali so taka. da lahko blato prenašajo iz njih domače živali ali tudi ljudje z obutvijo. V takih pogojih je vse vec ali manj zamazano z blatom: roke, hrana, voda. Tako se z umazanimi rokami, nečisto vodo in s hrano okužujejo ljudje iz bolnikove okolice. Pri-b „ližno tako se dogaja tudi v neurejenih mestih brez zadostne kanalizacije in vodovoda Taka naselja so še danes v zaostalih deželah. Vendar pa tam ni problema poliomieliti-sa kot v civ.liziranih deželah. V higiensko neugodnih živ- ljenjskih pogojih je prebival-| jajo trije tipi (označujemo jih stvo okuženo in odporno (imu- z I, II in III) poliomielitisove-no) proti virusu poliomieiiti- ga virusa. V tehnično in kul-sa. Imune so tudi vse matere, turno visoko razvitih deželah se higu n ki i .............. ,, bolj izboljšujejo in so vse bolj pogosti primeri, ko se novorojenček v prvih mesecih življenja, ko še ima imunost od matere, sploh ne ^reca s po-liomielitisovimi virusi. Zato so v teh deželah primeri poliomielitisa vedno bolj pogosti, ne samo pri otrocih, ampak tudi pri odraslih Nikomur ne bo prišlo na pamet, da hi zaradi poliomie-litisa zaustavil tehnični in kulturni razvoj in napredek, kajti ta razvoj je omogočil u-spešno borbo proti nalezljivim boleznim in tudi proti polio-mielitisu. To je tudi omogočilo, da smo končno prišli do najbolj zanesljivega sredstva proti tej bolezni, do cepiva. Množično cepljenje proti po-liomielitisu je najboljša zaščita pred obolenjem. Dr. S. B. ki rodijo nove prebivalce, ki se naenkrat srečajo z virusi po vodi in hrani ter umazani okolici. Toda ti novi prebivalci, ki so jih rodile imune matere, nekaj časa ne obolijo za poliomielitisorp. kajti nekaj mesecev po rojstvu jih še ščiti imunost, ki so *o podedovali po materi. Novorojenčkova kri je kri matere, a v krvi imune matere se nahaja tisto, kar ščiti pred virusom in daje imunost. Postopoma novorojenček ustvarja lastno kri in od matere podedovana kri in imuniteta počasi izginjata. Toda istočasno vnaša otročiček z vodo in hiano, ki sta okuženi, viruse, ki ne morejo izzvati poliomielitisa, ker pac prihajajo v odporen organizem. Virusi sedaj tako rekoč samo spodbujajo otroški organizem, da ustvarja lastno odpornost (imuniteto). Kolikor danes vemo, obsta- začel izhajati v dobi izkrcanja Garibaldijeve vojske v Marsalj na Siciliji. Vatikansko glasilo «Osservatore Romano« pa bo dopolnilo sto let čez dve leti. Kar se Uče publikacij, ki ne spadajo med dnevnike, odpade na tednike 16.8 odst., na mesečnike 39.9 odst., na pubu. kacije, ki izhajajo vsaka dva meseca, tri mesece ali šest mesecev pa 18,2 odst. Iz tega sledi, da odpade na dnevnike komaj 2.6 odst. od skupnega števila 5147 publikacij. Med te publikacije so seveda všteti tudi številni, žal zelo razširjeni tedniki kot na primer «Grand Hotel« in podobna šara, Kljub temu pa je vendarle veliko tudi revij kulturnega tehničnega in znanstvenega značaja, ki sicer niso tako razširjene, ki pa vendarle kolikor toliko prosperirajo. Sem prištevamo razne literarne revi je in strokovne revije za fizi-ko, kemijo, prirodoslovne vede, astronomijo, pravo, industrijo, trgovino, poljedelstvo, pomorstvo, letalstvo, turizem, medicino, finance, avtomobilizem in podobno. Ob koncu bomo dodali, da izhaja nad polovico italijanskih periodičnih izdaj v pokrajini Lazio, predvsem v Rimu, takoj za njim Da pride na vrsto Lombardija, oziroma Milan, kateremu sledi Piemont oziroma Turin. za to razpoloženi, priložnost. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Dan, ko bo vsaka vaša dejavnost uspešna. Skušajte to okolnost izkoristiti. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Bodite dostopni za nasvete sodelavcev in tistih, ki so pri delu zainteresirani, da bi odgovornost ne nosili sami. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) I-meli boste izredne ponudbe, ki jih brez oklevanja sprejmite. Takšne priložnosti so redke. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Bolje boste ščitili tuje interese kot svoje. Ne bo vam žal, ker bo vse poplačano. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Poverili vam bodo izredno težko nalogo, ki vam bo uspela, toda napeti boste mo- 1 Škorpijon (od 24. 10. do 22. 11.) Ker gre za tvegano zadevo, pustite, da jo prevzamejo drugi, ki se na stvar bolje spoznajo. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Hoteli bi opraviti kar več opravkov hkrati, zato vam marsikaj spodleti. Več previdnosti. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Previdnost vam bo preprečila, da bi napako ponovili. Doba razumevanja in intimnosti. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) V začetku bo slo težko, nato bo steklo kot namakano. Za drugič se temeljito pripravite. RIBI (od 20. 2 do 20. 3.) Sami ne boste vsemu !eo«, zato poiščite sodelavce. Večer posvetite svojcem. Splavitev 36.000tonske Esso Dublin Hlinilo bo leto dni do nove splavitve! Ladjedelnica CRDA v Tržiču je zašla v hudo krizo, ki bo dosegla višek prihodnjo spomlad Z včerajšnjo splavitvijo 36-tisoč-tonske petrolejske ladje ♦ Esso Dublin* v tržiški ladjedelnici niso spustili v morje samo zadnjo petrolejsko ladjo, eno izmed dvanajstoriee, ki jih je angleška petrolejska družba naročila v tržiški ladjedelnici, ampak so spustili v morje tudi zadnjo ladjo, ki je bila v gradnji v tej ladjedelnici. Prav gotovo je bil dogodek nadvse svečan; tuljenje siren in ploskanje tisočev rok delavcev je spremljalo njeno počasno dve minuti trajajočo pot do prvega vodnega krsta; ko je ladja varno in mogočno počivala na odsevajoči morski gladini, se je marsikdo vprašal, kaj bodo prijeli v roke tisoči in tisoči delavcev, ko so doki prazni in ko ni nobenih naročil. Obljubili so gradnjo dveh 35.000-tonskih potniških ladij, toda ta dva plovna objekta bod-' pričeli graditi šele v pozni spomladi, tako da pred enim letom v tržiški ladjedelnici ne bo nobenega takšnega praznika, kot je bil v nedeljski. Na tribuni, ki je bila rezervirana za goste, je bil predsednik irske petrolejske družbe Esso Laurie, generalni komisar iz Trsta Palamara, najvišji upravni, gospodarski in vojaški predstavniki iz Trsta in Gorice. Botra, žena predsednika Lauria, je želela ladji srečno pot in pretrgala vrvico, ki je držala steklenico šampanjca ob ladijskem trupu. Steklenica je udarila ob trup in se razbila. Po splavitvi je družba priredila v hotelu uradnikov bogato zakusko. s govem življenju- ^ pred fašističniP> ^ ta 1919 'bežati Stara Ju9°SUiiji ideali” trn nemil lepih sto, kar smo od nje pričakal . go je bil pa 0 narave. Z vs , lotil, čeprav P° r nostmi. študija- -p sadjarko vinoP* ^ Mariboru in nat0^rj'id tijsko šolo n končanih stud’ja i Slavo"v meščen v • I • w«■ v- v ■ - Jjl ■ posestvo, kje' čutil. Svoje Prn';«(li Iti je našel kot ^ jitelj mladine li v Grmu Pn Ift Tam je dolg0 A , . str°kor kot odličen dagog. Nato mu je zaupala odgo’’or* t renta za sadjar je vedno lju strokovnih ka^.0 šolo in pouk je pot z°P' ga Kmetijsko šolo ostal do osvo Po osvoboditvi ničila njegova na Primorsko. J mu je zaupaja _ Kmetijske š°[e jSlir Vipavi, kjej J* 1954. Se bolj šel k nam v Zavod za Pos^ -j(^ stva nato Pa qan:zacijam. j« kot r 1 Čutil se Je (r»d»J: ne« Delal je .. enem študiral jjf. j •rti!n ril višjo strokofiI Idealen druži,,s pOj | veder in &r(l. z druoe‘Ko^J Tudi tedaj k° '.g brezsrčen un’čc (I f J organizmov *n ,|j posteljo je ^ ff 1ertK , , nimal se Je K „1 jL obnove. Prispe\t{o m svoj delež e m oddajo pn lesne moči -- r. Ant* J * jtd T vendar je nie9,j h" ; tudi Dragi Ante la bila kos m- j ' Z4»' »I«’ zen te je 'zir9a dine. Vzgoj'1 6 ( vilo mladih ll' ‘ n« ^ tud', Tebe naučili n‘ nosti, temveč dela in naprfdh Istrska me v svoje nar . ga in dobrega zini in sorod”nkl iskreno in 9 Tutte na predvaja danes 6. t. m. z začetkom Lux film: Mladi možJ( Igrajo: ANTONIO CIFARIELLO, RAF i"'flNftl-'/ RARD BLAIN, FRANCO INTERLENGHI;> ! LAMI, ANTONELLA LUALDI 1™KSKI dnevnik G. oktobra 1959 jami k III.I beseda 1. strani) Djjj 3e Poudaril veliko pred-ittaj J0 Sovjetska zveza ;,i ^ ZtATriirglede po- 'j slovniK v zborovanju po- * irurim .Judl je Glennan med : tih <«i*1Z3avb: <(Na vseh dru-»ettorjih smo lahkQ spo. i tli ^ toliko kakor oni ' ^tem^ *5a*cor °ni. Toda "•Pore mi usmerjamo vse ‘‘Sternov115 Pnpravo Pogonskih tisčiipii. 2a, m°čnejše in na-•fopolni r te’ so začeli oni Jruvih atl svojo tehniko na '^vnosti i°rjih tehnološke rj2j.. ’ ** so usmerjene ‘1'tsolia pVan^e.in izkoriščanje f 9Wo , .reprioan sem, da mo-l#0',anjea»et* neizProsno tek- Jo, ^ »^NGTONU potrjuje-Hpt,vjt. ne bodo sposobne s-’ 1 Poizkus izstrelitve 4 i j r: fe stveniki trdijo, da je ta poizkus najtežavnejši od vseh. Ti znanstveniki, se zavedajo ogromne prednosti, ki jo ima Sovjetska zveza pri tekmovanju za potovanje na Luno. Tolažijo pa se s tem, da je od začetka tekmovanja med obema državama 12 satelitov od 15, ki krožijo okoli Zemlje, ameriških. Tolažijo se tudi, da je sedaj sputnik III. edini sovjetski satelit, ki še kroži okoli Zemlje, medtem ko krožita dva Explorerja, trije Vanguar-di in en Discoverer. 1k(,( mrti J110'' Luni pred začet-U »L , nteSa leta. Nedav-4ble, rZi» rakete »Atlas-aovne Pozar3a, na potrebo po-» ktgram revizi3e ameriškega * 1 28 vesolie- v Pai- i '*tali pnmveru bo treba poln j,. a 2ačetek marca, pre- L«»ikumin k! rak-l! sledi‘ AAi« Ameriški znan- !“] {fek v Cordovi ^lievanje s 3. strani) 'k, aj^0111 bedijo žitna po-ie di *Pa neskončno zapo ' kamnitih gričev, ‘»»ca polcnielih gozdov m od n®« kane in puste doline. maik J ,e ustavimo Jhno gostilnico. Malo 11 v-'5.°ma^na vas s pri- *? Pokrit ls’cam'- katerih ene ■f N*5 S skr3ami- druge s - J, " “‘lami, aruge s '•4 gostil3 trgu nekaliko stran >lje nastane gneča. Ko jv. *, VlUJlUUi Ud * N Črna1 vasi zaganjajo “aaidne gneča, ko ,i 5am°» vidimo, da 11 DlnČl,: ' L 11 čriw. 01 :: ^ Zdi Podivjanemu bi- .. Ul SP b-^4. , • Stavil-Se’ kot bi nam vas yVo^° folklorno zna. »Pt,vijen.a to Pa nismo bili 1 r*«yWA • luauiu uni >ili n‘> zeto sm0 e u-pnt,4;i^0s^no. Na vratih uno- v •ripadnik sta stala dva ^‘Oii ,a. “Soardie civil« s n J* tuši.-3. otastimi pokrivali D ”'tiča ? b> Dt»a ?uplia lz gostilne, ^hega dS‘avnika «čuvarjev :aini • POK-Ilvdl • n.o je .množica bi ^nala».: ."“tann^ ’ SVa z nekim A-Lbi PreHcSi‘°Pila iz gost“na- MVUVdLJCV ■k! !ta\„re^a>1 fotografirala. 1*1» ..»SUardie civil,, to opa- n' bartia • -****// tu % » d6 eden kratko in k. 91 i,v a 36 t0 <1 kJ? Pezeto, da bi S lij mu kr,,! pezeto, da bi arpha- Sopotnik Arne- Stom Pokazal na bliž-' obrasli griček in ‘i tnl3°,-kmetie z vo11 ; t; 1 5a je 1 žito. V špan- ? S* kruh, knraSal’ iemu pro' k 5 ? so Vendar po- V, Pl zbe® fUllf Polja. Deček ' Ul-‘govk Poveda‘ ie. da K njegovo °.vedal ie- da #it> ""štijo ’4n očetovo, da 2>a mati Žlt0 n3eg°v oce, mil,1” sta«JŠi brat- 'V'6 £ nVa ‘lrU®6' 23 k it „ ..---uiucc. t.a cev n nih dveh malih a griču. 11111 je rekel A- ^3.0tno. 1' to ni zmedlo. ? Ari 0ll,hi iBSVu°jimi Jep,mI besn°prema-giave d°p-^Lhfbet f. njegove 4 v,r^et “Jc^ove noge, jSsi. . °dšel. Za njim , n.i z,a njirr 'Petali18 t Se v stra' iii1"1 s-mt,1 tudi deklici... kvaij pot Po Španiji *rlu k »ih* Opere u ^rv“k;nja ben-V°ci v ! ®!ssrka (Jve. Operi Hfj 1 V J K flPSvelUnaisk |>tvnTela velik ^0 jp —~ “OJJUI. mn,^imi aplav Državni uspeh. 'V' ?vilo ki i« °e°grajsko u-’v' P®-a erdlievi v v*4iJ!;4 vl08° An)- »Ai-li* Ko bo sedanja raketa onstran Lune, bomo lahko imeli vpogled na tisto stran, ki je vedno obrnjena proč od Zemlje in je do sedaj prebivalcem Zemlje nevidna. Vesti iz Moskve ne omenjajo, če je kak sistem vidljive ali fotografske reprodukcije, in kakšen je; toda gotovo je, da Sovjeti niso opustili te tako važne in sugestivne podrobnosti, poleg tega da so seveda mislili na vse druge aparate za registriranje in za oddajanje na Zemljo. Raketa bi morala čez nekaj ur leteti okoli Lune in ta o-bisk bo za sedaj ostal edini, kajti ko se bo kozmična raketa vrnila na kraj, kjer bo Luna ob prvem srečanju, bo ta napravila že velik kos svoje poti okoli Zemlje. Če bi šlo vse dobro, bi moralo biti drugo srečanje v bolj ali manj podobnih pogojih kakor sedaj čez en mesec. - Pella: V zvezi z zmanjšanjem oborožitve, gospod predsednik, predlagamo skrajšanje raket za nekaj centimetrov... (Iz «Avanti!») Odmevi procesa o rudniški nesreči v Marcinellu Triumf* buržoazne hinavščine %a sodišče vse Nauio usodnost Belgijska socialistična stranka izraža soglasnost s sindikalno centralo rudarjev v zahtevi za popolno varnost dela v rudnikih Podtajnik za delo Storchi pri belgijskem ministru za delo BRUSELJ, 5. — Po oprostilni razsodbi v procesu proti petim funkcionarjem rudnika v Marcinellu, ki so bili obtoženi nenamernega umora zaradi nesreče, ki se je dogodila v rudniku 1. 1956, je belgijska socialistična stranka izdala sledeče poročilo: ‘Tajništvo belgijske socialistične stranke razume in se pridružuje vznemirjenosti, ki je razburila javno mnenje in zlasti rudarje. V soglasju s sindikalno centralo rudarjev poudarja, da je najvišja dolžnost države, poskrbeti za varnost rudarjev. Podčrtava svojo popolno solidarnost z omenjeno centralo pri pozivu na javno zavest, da je treba zahtevati popolno realizacijo varnosti dela v rudnikih, in da je treba zahtevati pravico proti režimu, ki zatira in ubija tolikšno število rudarjev«. V pariškem, listu »Combat« je v zvezi z omenjenim procesom Jean Benoit napisal članek, v katerem pravi: »Leden molk in nato kriki ogorčenja in obupa, ki so sprejeli razsodbo, ki jo je v četrtek izrekel neki podeželski sodnik v delavski univerzi v Charleroiu, je treba pridružiti preiskavo o katastrofi v Marcinellu pod naslovom »Epilog«. Če bi kak velik, human in pogumen mož nekega dne hotel napisati avtentično knjigo o tej tragediji, bi mu lahko s svojimi kolegi sugeriral kak podnaslov take vrste: »Triumf buržoazne hi- Začel se je proces proti roparski tolpi iz Ul. Osoppo Danes se prične zasliše med tednom pa bodo zaslišani še ostali Kot je znano, gre za napad na avto banke, ko so roparji odnesli plen za 590 milijonov lir, med katerimi je bilo okrog 115 milijonov v gotovini MILAN, 5. — Tukaj se je pričela z napetostjo pričakovana razprava proti znam roparski tolpi iz Ul. Osoppo. Tolpa je dobila po ropu v tej ulici ime, nima pa na vesti samo tega ropa, temveč še toliko drugih večjih in manjših kriminalnih dejanj, pri katerih so bili udeleženi roparji, ki so danes pred sodiščem, čeprav niso nastopili vedno v «postavi» kot na Ul. Osoppo. Rop v Ul. Osoppo je bil gotovo mojstrsko delo, ki se lahko kosa z največjimi dejanji ameriških gangsterjev in jih lahko po zamisli in izvedbi celo v marsičem prekaša. Nič ni čudnega, če je ta rop doživel velik sloves ne samo v Italiji, temveč po vsej Evropi. Roparji pa se nikakor niso izkazali tolikšni mojstri pri skrivanju kot pri samem ropu. Vsaj nekateri so brli precej nerodni in to je postalo usodno tudi za ostale. Kmalu so prišli v roke policije. Enemu — Enricu Cesaroniju — je uspelo pobegniti v Venezuelo, kjer pa je bil ujet, m sedaj se z ostalimi obtoženci nahaja pred sodiščem. Zelo spreten skrivač pa se je izkazal Eros Castiglioni, ki ga roka pravice še sedaj ni zajela. Poleg Castiglionija ni na procesu niti Filipa Cusanna; ta je namreč v zaporu napravil samo- Wf MAC Britanski ministrski predsednik Mac Millan sredi svojih pristašev v Claphamu, trdnjavi konservativne stranke, kjer je imei svoj zadnji predvolilni govor mor. Pa tudi Zanottija ni v sodni dvorani; prosil je, naj ga sodijo v odsotnosti. Ko je stopil davi sodni zbor v dvorano, je bila že napolnjena radovednega občinstva. V kletki so bili že tudi vsi obtoženci razen tistih, za katere smo že navedli, da jih ni. Obtoženci delajo vtis, kot da jih posebno ne zanima, kar se okrog njih dogaja. Ennco Cesaroni, ki ga imajo za voditelja tolpe, je oblečen v elegantno modro obleko, Bologni-ni ima rjavo obleko, Ciappma in skoraj vsi ostali so v sivem. Kot se navadno dogaja na vseh procesih, so odvetniki v začetku navedli razne pripombe, zaradi katerih bi bilo treba sprejeti ukrepe, po katerih bi bil proces odložen. Toda sodišče je razne zahteve zavrglo in jutri se bo proces nadaljeval, kot je predlagal predsednik Simonetti. In tako bo po tem predlogu jutri dopoldne zaslišan najprej Ennco Cesaroni, ki sploh — edini med obtoženci — še ni bil zaslišan. Prav zaradi tega dejstva je njegov odvetnik, monarhistični poslanec iz Milana Cesare Degli Occhi, skušal do. seči odložitev, pa mu to ni u-spelo. Za Cesaronijem bodo v tem tednu zaslišani še drugi po vrsti, ki ni bila točno določena. Drugi teden bodo zaslišane priče; v ponedeljek in torek 44 prič v zvezi z ropom v Ul. Osoppo, potem priče v zvezi z drugimi zločini in ,končno policijski funkcionarji. Domneva se da se bodo govori tožilca in odvetnikov o-brambe, ki jih je več kot 30, pričeli 19* oktobra. Izvedelo se je, da se namerava Cesaroni braniti s trditvijo, da se ni udeležil napada na furgon banke in da je bil prijavljen iz maščevanja. Danes se je na procesu obnašal zelo brezbrižno. Kot da se ga nič ne tiče, je večkrat s smehljajem na ustnicah sledil procesu in tu in tam kaj rekel Gesmundu, ki sedi na njegovi levici. Se najbolj pozoren je bil Bolognini, medtem ko sta bila v živahnem razgovoru Ciappina in Russo; ta se je celo večkrat smejal. Edini, ki kaže popolno odsotnost na procesu, je Romano Perego. Za tega je davi njegov odvetnik trdil, da je na pol duševno bo. lan. Ves čas je videti zamaknjen in trpeč. —__«»----- Svež sneg BOČEN, 5. — Prvič se je v tej jeseni pojavil sneg na dolomitskih masivih in na Alpah, Vrhovi so pobeljeni od višin 1900 in 2000 m navzgor. Seveda se je zaradi tega tudi temperatura znatno znižala. V visokogorskih predelih je že do 5 stopinj pod ničlo. (09------- LECCE, 4. — Tu so danes zvečer čutili lahen potresni sunek, ki je trajal dve do tri sekunde. Ni bilo nikake škode. • -.-d«---- Žrtve cestnih nesreč CREMONA, 5. — Dva mladeniča — 17 in 19 let — sta se peljala na motorju po neki pokrajinski cesti. Nasproti pa jima je prišel avto, v katerega sta se močno zaletela. Vrglo ju je na asfalt, kjer sta obležala mrtva. Avto je vozil še kakih 50 m, potem je zadel v obcestni kamen in se prevrnil v jarek. Vendar se vozaču avtomobila ni nič zgodilo. VERBANIA, 5. — Ko sta se dva mladeniča na motorju vračala domov, sta zavozila v neki 25 m globoki prepad. Nesreča se je pripetila rm hribu Oggebbio blizu vasi Gonte. Eden od mladeničev je bil takoj mrtev, drugi pa je umrl v bolnišnici. sta se potopila. Dasi je prišlo do nesreče le kakih 150 m od brega, ni nesreče zaradi slabe vidljivosti — bilo je že temno in megleno — nihče opazil. Samo petim osebam je uspelo priplavati do brega, 15 pa jih je utonilo. navščine«, »Dokaz sodnega ro-kohitrstva« ali še »Umetnost zatiranja odgovornosti v primeru kolektivnega umora«. Takšna se zdi glavna osnova brezkončnega procesa. Katastrofa 8. avgusta 1956, ki je povzročila 262 mrtvih in 388 ranjenih, ima v očeh zakona samo en vzrok: usodnost«. Potem ko pravi Benoit, da si je le nekaj listov upalo protestirati proti obliki in vsebini razsodbe, nadaljuje: »Človek ostane zmeden pred lahkotnostjo, s katero so bili eliminirani najbolj očitni vzroki ne toliko nezgode — šlo je le za kratek stik, ki ga je povzročila neprevidnost nekega delavca, ker pač ni bilo moderne signalizacijske naprave — kot same katastrofe; to se pravi, da se niso iskali vzroki za dejstvo, da rudnik ni bil opremljen z določenimi avtomatičnimi napravami. Samo ta element bi bil dovolj za obtožbo odgovornih, da so povzročili smrt nad sto mož, ki so se zatekli v rov 835». Na koncu piše Benoit: »Pozdraviti moramo rudarje, ubite v Gazieru, kot vse žrtve dela ali vojne. Pozdraviti jih moramo z vzklikom »Pravico!«, kajti doslej so tisti, ki so umrli v Marcinellu, dali življenje zaman*. Italijanski vladni podtajnik za delo Storchi je bil danes skupaj z italijanskim veleposlanikom v Belgiji Sergiom Fenoalteo sprejet pri belgijskem ipinistru za delo Behog-nom. V razgovoru, ki je trajal eno uro, so se menili o položaju italijanskih delavcev v Belgiji, zlasti v zvezi z vprašanjem rudarske reorganizacije. Belgijski minister je zagotovil, kot že v prejšnjih raz- vlada vse napore za to, da zagotovi zopetno zaposlitev tistim delavcem, ki jih bodo prizadeli ukrepi za sanacijo položaja v rudnikih. Ko je predstavnik ANSE vprašal podtajnika za njegovo mnenje o razsodbi na procesu o nesreči v Marcinellu, je Storchi odgovoril, da se pač zaveda odmeva, ki ga je razsodba imela v Italiji, zlasti v sindikalnih krogih, vendar pa se mora vzdržati vsakega komentarja, ker gre za zadevo, ki je bila sicer zaključena na prvostopnem sodišču, pa je vendar še v proučevanju pri belgijskem sodstvu. Hude poplave CHICAGO, 5. — Silni nalivi in poplave so povzročile, da je na tisoče ljudi ostalo brez strehe v nekaterih južnozahod-nih državah ameriške unije, medtem ko je v južnih prede* lih Colorada močno snežilo. V Oklahomi in Texasu je bilo najmanj 6 mrtvih, 1 pogrešan ter 65 ranjenih zaradi neviht in prestopa bregov številnih voda. Mestece Guthrie je bilo deloma poplavljeno že drugič v devetih dneh. KALKUTA, 5. — Zaradi tridnevnega tropskega deževja so nastale po jjižnozahodni Bengaliji močne poplave. Življenje je izgubilo 17 oseb. okrog 50.000 pa jih je brez strehe. «»--------- DUNAJ, 5. — Radio Bratislava poroča, da je bilo 15 oseb ubitih pri nesreči, ko sta se pod nekim viadutkom zaletela lokomotiva in avtobus. Nesreča se je dogodila včeraj zvečer v Sv. Martinu na Slovaškem. Se 14 drugih oseb pa govorih, da vlaga belgijska je bilo hudo ranjenih. i HM_____________________ Oddelki javne varnosti s čeladami in soizilnimi bombami, policijski hidranti, podrta a,e-vesa — takšne so bile v nedeljo posledice nogometne tekme Napoli - Genoa v Neaplju lliiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||||||||||||nii,|||,,||l|,nl„,,|l„|,m(,l,„|„l|,|||l|||||Mim|,||M|M||MU Smrtna nesreča zdravnika na koncu poročnega potovanja Mlada žena je ostala sKoraj nepoškodovana 15 oseb utonilo pri trčenju čolnov HELSINKI, 5. — Na jezeru Pielisjaervi sta se močno zaletela dva motorna čolna. Na enem je bilo kakih 20 oseb in med njimi več otrok. Čolna sta se tako poškodovala, da GENOVA, 5. — S precejšnjo hitrostjo je 28-letni zdravnik Franco Giannoni vozil s svojo «1100» po cesti Genova — Ser- ravalle. Poleg njega je sedela njegova 21-letna žena. Vračala sta se s poročnega potovanja. Na nekem ovinku se pred zdravnikovim avtomobilom nenadoma pojavi kamnion s prikolico. Zaman je bilo zdrav- nikovo prizadevanje, da bi se izognil trčenju. Avto se je najprej zaletel v kamion, nato ga je vrglo proti robu ceste in potem spet na sredo. Pri tem pa je bil že popolnoma razbit. Zdravnik je bil že v agoniji, ko so ga izvlekli iz razbitin, so ga pripeljali v bolnišnico v Busalli, je Že umrl. Zena pa je bila pri vsej stvari le nekoliko potolčena po glavi in v bolnišnici so izjavili, da bo ozdravela v enem tednu. Krivda za nesrečo bo verjetno v znatni meri pri vozaču kamiona. Kamion je namreč pravkar prehitel neko drugo vozilo in se je nahajal še izven svoje proge. Nerodno pa je, da se je to zgodilo na ovin. ku. Nesreča pa je obenem o-pozorilo, da na ovinkih ni nikoli odveč previdnost. Ob zadržani hitrosti bi se namreč zdravftjk verjetno le še rešil. BOILEAU-NARCE JAC; ZNOJ 26. ? Vel>iSern prav taka deklica kot vse ostale... morda *dt ti?* ^elo rada sem brala, zlasti legendo. %. otroci. Hodila sem po gričih in se sprehajala 6 fcaknripoVedovala sem si zgodbe. Gledala sem na W!a st r na zgodbo o vilah... Kako sem se motila!» ^i oč V dvorano z rimskimi starinami. Kipi, poprsja . ^lavbi1 ’ Zdravih las, so sanjali na podstavkih ob Sm„‘esu se je neprijetni občutek še povečal. Ti tf&t. _ v> Pretoriev so se zdeli, kakor da bi se v njih k^kvičr i°v> Pretorjev so’ se' zdeli, kakor da bi se v njih .^riinii nav'jala Gčvignova maska in proti svoji volji 'Rlnii vl.Jaia uevignova mašita m avuji vuxji itioin besed svojega prijatelja. «Rad bi, da bi rLZeno- Vznemirja me...». Mrtva sta bila oba, ^4 v oiicunr j cu t^adpuP6- Tudi njun videz ni aJ živ ?e zdai hodila ob njem bil mrtev... In kakor p«ljaTVela — v Parizu?* jo je vprašal, som se skozi, ko sem šla na Angleško. To ymrl stric?* v ftia' stric v > ii^oji v. i" Izgubila sem službo. Zato sem se vrnila*. , a ban.1*’ je Pomislil Flavičres, »zaslišujem jo, kakor ^ v«HJei i.aikaJ hudega!* ■Jutp. tC1’ Kaj bi rad s temi vprašanji Bil je čemeren lth‘ kak0 .*1Jeno j° ie poslušal. Ali laže? A čemu bi rt ga ■ na-' se bila izmislila vse tiste podrobnosti, da je J® zdaj zasipavala? Največji nevernež bi bil tV\r, i n___________ 1 Je r<* , zasipavam: * b°s1uš.J® Renče Sourange. "• Malo je. dejaja. *KaJ t,i je?> i jc ucjdid, oi j s- • * Sem truden. Tu notri duši*. Naglo sta prešla več dvoran. Flavieres je bil vesel, da zopet vidi sonce, da sliši šum na ulici. Hotelo se mu je, da bi bil sam, da bi šel pit. «Pustiti te moram tu*, je rekel. »Nisem še dobil dodatne hrane... Moram na prehranjevalni urad. Sprehodi se!... Kupi. kar ti bo všeč. Tu imaš*. Izvlekel je pest bankovcev in takoj se je pokesal te kretnje, ki je dišala po miloščini. Zakaj si jo je pridobil za ljubico? Vse je uničil. Naredil je iz nje pošast, ki ni bila ne Madeleine in ne Renče. «Ne mudi se predolgo!* je rekla že od daleč. In ko je bila že dvajset, trideset metrov vstran in se je oddaljevala po pločniku v soncu, malo da ni stekel za njo, ker je zopet videl tisto hojo, gibanje ramen, živo premikanje za spoznanje nerodnih nog. Bližala se je križišču. O bog, zdaj jo bo zgubil in sam je razklenil roke in jo pustil zbežati... Ah ne, tepec, ne bo zbežala... Ni nevarnosti!... Saj ni neumna. Pametno te počaka v hotelu. Stopil je v kavarno, čisto je bil onemogel. «Whisky;» Hladni liker ga ni pomiril. Neprenehoma se je vračal k vprašanju, ki ga je obsedalo. Renče je Madeleine in vendar Madeleine ni popolnoma Renče. Noben doktor Ballard ne bi mogel razrešiti te uganke. Ali pa se od vsega začetka moti on, Flavičres; morda mu jo je zaigral spomin. Premalo je poznal Madeleine, tisto iz nekdanjih časov... Toliko dogodkov se je zvrstilo... Beži no! Mar ga ni Madeleine preganjala noc in dan? Mar ni bila njena podoba zmeraj v njem kakor ikona? Madeleine bi spoznal mižč, samo ko bi jo čutil ob sebi. Ne, Madeleine je bila različna od drugih žensk: bila je drugačne vrste. In kakor se je zdelo, da je malo zgubljena v vlogi Pauline, tako je bila videti zbegana v vlogi Renče, njen duh se pač ni mogel odločiti med tolikimi zunanjimi podobami. Morda bo postala dokončno Renče... Nikoli! Tega ne bi nikoli sprejel! Ker se je Renče starala... ker ni bila ne take izbranosti ne take očarljivosti kot Madeleine... in naposled, ker je odklanjala vse dokaze, ki jih ji je neutrudno navajal. Naročil je še en liker. Dokaze! Se lahko imenujejo težko verjetne trditve že dokazi? Moralno je bil prepričan, da je ona Madeleine. A nič več. Da bi jo zmedel, da bi jo prisilil k priznanju, da se skriva pod Renčejino istovetnostjo, bi bilo potrebno stvarno, neizpodbitno dejstvo. Ali kakšno? Alkohol mu je začel teči po žilah in s tem, da je naprezal pozornost, je skušal spremeniti zamolkel ogenj v svetlobo Prikazoval se mu je nekakšen dokaz, čisto dosegljiv, lahko izvedljiv. Renčejino osebno izkaznico v njeni torbici: Sourange Renče Catherine, rojena 24. oktobra 1916 v Dambremontu, Vogeei. Torej? Plačal je in še malo pomislil. Njegova misel je bila popol noma pametna, šel je ven, skočil ra tramvaj in se namenil proti pošti. V njem je nastala velikanska praznina zaradi tega odkritja. Zdaj ni maral več misliti. Gledal je vsakdanje obraze na ploščadi tramvaja in kmalu bi si bil zaželel, da bi bil eden teh potnikov ... Manj bi ga bilo strah. Na pošti se je postavil v vrsto brez zabavljanja, če so zveze vzpostavljene, če pogovorov ni preveč, si bo brž na jasnem... «Lahko telefoniram v Dambremont?* «Kateri departma?* «Vogezi.* «Dambremont?4 je pomislil uradnik, czavisi od Gčrardme-ra. Potem ...» Poklical je tovariša. «Ti boš že vedel, ti... Dambremont v Vogezih ... Ta gospod bi rad telefoniral.* Oni je vzdignil glavo. »Dambremont? Razdejali so ga Frici... Za kaj gre?* «Za neki rojstni list,* je povedal Flavičres. »Županstva ni, ničesar ni... Groblja.* »Torej, kaj?* Uradnik je skomignil z rameni in zopet začel pisati. Flavieres je šel od okenca. Arhivov ni več. Nobenih rojstnih Knjig. Ničesar več, razen ene osebne izkaznice z datumom od oktobra ali novembra 44... In kaj pomeni ena osebna izkaz-lllca?- Dokaz, edini dokaz, da je Renče že živela, ko se je Madeleine... gel je žalosten po stopnicah. Ta dokaz ie iznod- daeLNWHe„VeČ ne b° moIe! d0-nati- da sta živeli istočasno, da sta bili v resnici dve. Če pa nista bili dve ... cmBiFh^i6res Je- hodil brez cil-ia- Ne bi bil smel Piti- Ne bi bil S i0na P051*1- Prei Je bl1 mirnejši! Zakaj se ne bi zadovoljil, da cisto preprosto ljubi to žensko, ne da bi zastrupljal njuno skupno življenje s takimi vprašanji'. Tisti indirektni do-kaz m veljal nič. Naključje še ni dokaz. Pa potem? Naj ere v Dambremont? Brskat po groblji? Postajal je zoprn. In če Pa.vellča njegovega sumničenja, njegovih očitkov, njegovega dne pophfala" ZOrStVa in g" ZapUSti? Da'' ’ če bi ^ W5 Ta misel mu je izpodsekala noge. Na vogalu neke ulice se je ustavil, roko je pritiskal na levo stran kakor bolnik ki si preizkusa srce. Potem je počasi nadaljeva' upognjenega hrbta. Uboga Madeleine! Kako rad jo muči! Pa tudi, zakaj tako molči? In če bi spregovorila, če bi dejala; «Da,’ umrla sem... Prihajam od tam... te tako svetle in tolikega obupa polne oci so videle in ne morejo več pozabiti,* ali ne bi padel kot od strele zadet! «Zdaj sem pa zares blazen,* je pomislil. Malo dalje je znova pomislil: »Skrajna logika je morda to, kar imenuieio blaznost!* J ' Pred hotelom si je malo pomišljal, potem je zagledal cvetličarno in je kupil nageljnov in mimoze, To bo poživilo sobo Renče se ne bo več čutila ujetnico. Stopil je v dvigalo in duh mimoze je zavel v ozki kabini in se pridružil nekemu n^kda, njemu vonju.. Potuhnjeno se je priplazila obsedenost Ko je odprl vrata, bi se bil skoraj onesvestil od gnusa in obuna. Renee je bila iztegnjena na postelji. Flavičres je vrgel š«. pek na mizo. J sc> «No, kaj?* je vprašal. Kaj? Ona joče. O, ne ... Približal se je s stisnjenimi pestmi. «Kaj ti je?... Povej! Kaj se je zgodilo?* Prijel jo je za glavo in jo obrnil proti svetlobi. »Uboga moja mala!* (Nadaljevanje sledi) Tretje kolo italijanskega nogometnega prvenstva A LIGA Rezultati 'Alessandria-Atalanta •Bologna-Fiorentina •Inter-Lazio •Juventus-Spal Milan-*Lanerossi Genoa “Napoli •Roma-Palermo •Sampdoria-Bari •Udinese-Padova 0 8 3-1 1-1 3-1 2-1 10 1-1 1-0 2-1 LESTVICA Juventus 3 3 0 t 11 2 6 Bologna 3 2 1 • C 2 i Spal 3 2 S 1 « 4 4 Lazio 3 1 2 « 4 3 4 Fiorentina 3 2 e 1 S 4 4 Alessandria 3 1 2 0 3 1 4 Sampdoria 3 2 0 i 6 2 4 Inter 3 1 2 • 1 3 4 Roma 3 1 2 0 3 2 4 Palermo 3 1 1 1 3 3 3 Milan 3 1 1 1 4 5 3 Bari 3 1 1 1 1 1 3 Genoa 3 1 0 2 1 3 2 Atalanta 3 0 2 1 1 5 2 Udinese 3 1 0 2 3 S 2 Lanerossi 3 0 n 3 3 1 0 Padova 3 0 0 3 4 12 0 Napoli 3 « e 3 1 6 0 TEKME 11.10.5S Alessandria-Bologna, Atalan-ta-Juventus, Bari-Genoa, Fio-rentina-Roma, Lazio-Lanerossi, Milan-Napoli, Padova-Palermo, Sampdoria-Inter, Spal-Udinese. B LIGA Rezultati •Brescia-Marzolto •Catania-Lecco •Catanzaro-Taranto ♦Como-Venezia •Novara-Messina *Ozo Mantova-Cagliari »Reggiana-Triestina 0 0 2-2 2 0 1-0 0 0 2-1 4-1 •Sambenedettese-Parma 2-2 •Simmonza-Torino Modena-*Verona 11 2-1 LESTVICA Juventus že sam v vodstvu Poraz Fiorentine v Bologni V B ligi favoritom slaba prede - V Neaplju z intervencijo policije - Prvi zmagi Milana in Udinese Torino 3 1 2 0 6 1 4 Marzotto 3 1 2 a 2 1 4 Modena 3 2 • 1 4 3 4 Messina 3 1 2 e 2 1 4 Reggiana 3 2 e 1 ia t 4 Como 3 1 2 e 3 2 4 O. Mantova 3 1 2 0 3 2 4 Brescia 3 « 3 • 0 a 3 Catanzaro 3 1 1 1 3 3 3 Catania 3 • 3 a 4 4 3 Parma 3 D 3 a 4 4 3 Lecco 3 1 1 1 s s 3 Venezia 3 1 1 1 3 2 3 Taranto 3 1 1 1 2 3 3 Cagliari 3 1 t 2 1 8 2 Novara 3 • 2 1 a 1 2 Sambened. 3 » 2 1 5 7 2 Simmonza 3 a 2 1 2 3 2 Triestina 3 0 2 1 3 ( 2 Verona 3 a 1 2 3 S 1 TEKME 11.10.3» Cagliari-Messina, Catania-Ozo Mantova, Lecco-Como, Marzot-to - Sambenedettese, Modena -Simmenthal Monza, Novara-Ca-tanzaro, Parma-Reggiana, Ta-ra-nto-Verona, Torino-Brescia, Triestina-Venezia. V Športne stave TOTOCALCIO XIX 122 XII 11X2 Kvote: 13 točk — 33 518.000 lir, 12 točk — 1.067.000 lir. V Trstu je 5 dobitnikov z 12 točkami. TOT1P XII 112 XII XIX Kvote: 12 točk — ni dosegel nihče, 11 točk — 773.437 lir, 10 točk — 26.442 lir. A LIGA Po tretjem kolu A lige italijanskega nogometnega prvenstva je ostal sam v vodstvu Juventus s 6 točkami, z najboljšim razmerjem v golih ter z edinim pozitivnim angleškim povprečjem. 7,a vse to se mora enajstorica iz Turina zahvaliti svoji sijajni zmagi nad Spolom, predvsem pa nepredvidenemu, a zato nič manj zasluženem porazu Fiorentine v Bologni. Da s Fiorentino nekaj ni v redu, se je vedelo že prej, še posebno pa po njeni tesni in komaj iztisnjeni zmagi nad Napolijem v drugem kolu. Tokrat je sicer v prvem polčasu skušala demantirati ta vtis z res odlično igro in z golom Orzana v 16'. V drugem polčasu pa je popolnoma klonila in Bologna ji je nasula v mrežo kar tri gole, katerih avtorja sta bila v S’ Pascutti ter n 36’ in v 39' Pivatelli. Bologna je s to zmago, predvsem pa z izvrstno igro v drugem polčasu, pokazala, da lahko goji v letošnjem prvenstvu velike ambicije in da utegne dostojno proslaviti letošnjo 50-letmco svojega obstoja. Ima odlično obrambo ter zelo nevaren napad, v katerem izstopajo Pivatelli. Cervelatti in Campana. Pri Fiorentini sta se v drugem polčasu rešila samo Hamrin in Montuori. Za Juventus smo že. dejali, da je požel zasluženo zmago, ki bi lahko bila še višja, če se ne bi črno-beli v drugem polčasu predal zgo 1; ekshibiciji in se zadovoljili z goli, ki so jih dosegli že v prvem polčasu po zaslugi Sivorija, Gonzerja (avtogol na Nicole-jev strel) ter Charlesa z njegovo neizprosno glavo. Spal, ki je v drugem polčasu nudil dokaj organizirano obrambo in ki je tudi v prvem polčasu skušal na padati, je > dosegel čustni gol že v 5’, v zadnji minuti igre pa je Si-vori, ki je zabaval 30.000 gle-dalcev s svojimi vragolijami, zastreljal 11-metrovko z ni-sokim strelom preko vrat. Svojo prvo letošnjo zmago je od velikih dosegel Milan na tujem igrišču proti Lane-rossiju. Igra sama je bila komaj povprečna, vendar pa je Milančanom v opravičilo dejstvo, da je že v 16’ prvega polčasa moral zaradi hujše poškodbe zapustiti igrišče njihov vratar, katerega je potem do konca tekme še kar uspešno nadomeščal Galli. Domačini svoje številčne premoči niso znali izkoristiti in po začetni zmedi je proti koncu drugega polčasa Milan celo prevzel pobudo odločno v svoje roke in v 32’ dosegel po Danovi zmagoviti gol. V pr-vem polčasu sta bila uspeš na v 11’ Altajini za Milan in v 16’ Savioni za Lanerossi. Za tretje kolo je bila v glavnem značilna dokaj groba igra in na marsikaterem igrišču je prišlo do medsebojnih obračunavanj. Višek pa je grobost dosegla kot o bičajno v Neaplju, kjer se je tekma spremenila v pravcati t 78:70. MITING V BA BEZJAK Pl^l MIHALIČ TB- - V oVp ,b' itinga v V , * e pettLV k * BARI, 5 narodnega m Franco Sar ze P^ ujspi*,! 9,, o™.,; izboljšal n., ftKj L«. deseteroboj«- ,# 6736 točk. V teku nktl j <5 sezoni »uv.j— r h kord v deseteroboji ■ # t«ku hi * |K,’I zmagal Italijan AII,hji I1*,' *>1. 30T0”6. Drugi je 5, )ff. ‘it, De Florentis, fav0 H van Mihalič pa^ seie^ ^ ^ som 3W”4. V je zmagal Jugos'“'' 5J.HL , s slabim rezultatol?„,- **- % !<) italijanskim prvaš^d1? nom (56,11) in aiič* 2 (55,58). V skoku s P ^ najboljši Finec (4,1 | (4.30) pred Chies° Scaglio (4,10). .. LJUBLJANCA g V MUENCHENAt|p MUENCHEN, 5- (T soj. ljubljanske 01ymP v fl vale v Muenchenu gt)el» nem srečanju z. sp8™ društva Post SV, najmočnejša “r.1’ sd Bi H Nemčije. Zmaga a6'R' ljančanke z izidotn • ,e y % liančanke so zWa» v J Ji ljančanke so z d1**" v j) jak disciplinah^ raZ,!lj, * 4x100 m. Tehni»®(5JJj^, bil rezultat pe-ajg:- disku — 47,58 rn. ^pSrf.ls je Stamejčičeva K hodnonemški PrV lovo in Martlovo. «POKAL DE iott« Triestina - VALUAGNO. %e tekmi za pokal je mlado moštvo magalo enajstoricl 2:0. Oba gola je %e(>. j prvega in v 28’ d!jU/^ sa Demenia. ]f* 15. kola je bil* rtjjl F četrtek. Ostah P takL." lu sta se končal' j, 5 son - Benkoe r jf Keres remi. k0li>' I Stanje po Keres 10,5, Gligorič 8,5, Benkoe 6, Oloff30 OUKOVor^-gl^ff' S'IANIS1'A’vi)j liska 1'isKarskl ** l