Ob meji... Ko pregledujemo ob 20-letnici osvobojenja splošno delo za narod in državo, lahko ugotovimo, da je to delo v notranjosti naše domovine kolikor toliko uspelo, da so sadovi svobode velike vrednsti, a da je ostala naša meja, posebno ona proti novemu mogočnemu sosedu na severu, zanemarjena in prepuščena v nemar. Nihče drugi razen narodne obramftne organizacije CMD in tamkajšnjih šol ni polagal nanjo več pozornosti, kakor veleva uradna dolžnost. Zato je narodnostno življenje ob njej mlačno in narodna zavednost skoro ob tleh. Slabe in nevzdržne gospodarske, socialne ter prosvetne prilike razjedajo našega mejaša in kažejo porazno sliko našega nerazumevanja za narodnoobrambno delo obmeji. Težka svetovna gospodarska in politična kriza, ki spravljata v svet negotov položaj, nas silita k previdnosti, da si ohranimo zemIjo, katero smo si priborili s tolikimi krvavimi žrtvami in da si zagotovimo obstoj svojega narodnega telesa kot nerazdružljive celote. V obmejnih krajih je eden izmed najvažnejših faktorjev proti prodirajoči imperialistični politiki — šola. Dobra šola utrjuje mejo, vzorna šola daje mejašem moralno moč in narodno zavednost. Dobre in vzorne šole ob meji so mejniki, ki jih ni tako lahko prestaviti. Toda poglejmo si nekoliko našo obmejno šolo in njeno učiteljstvo od blizu. Šole so večinoma majhne in neprikladne za pouk. Ponekod so lesene in celo iz blata, drugod so v župniščih ali mežnarijah. Ne manjka pa šolskih razredov v gostilniških sobah. Od prevrata do danes je naraslo število otrok in razredov, dvignilo se pa ni temu primerno število učilnic. Otroci sede v razredih drug na drugem. Ker pripada večina otrok revnim delavcem, kmetovalcem in najemnikom, osta- jajo otroci brez šolskih potrebščin, šolski odbori padobivajo premalo denarja. Na šolah primanjkuje učiteljstva, nedostaje pa tudi stanovanj zanj. V večjih krajih je odvisno za stanovanje in hrano od tujerodnih in gospodarsko močnejših osebnosti. Brez večje gmotne in moralne podpore rešuje učiteljstvo, kar se rešiti da. Borba je težja in obupnejša, ker imajo na drugi strani meje drugačno razumevanje za narodnoobrambno delo. Njihove šole so vzorne in socialne metode preračunane do podrobnosti. Posamezniki in celota podpirajo obmejne kraje v vsem. Naša šola jim ne more biti enakovreden nasprotnik in ne more vršiti svojega poslanstva, kakor bi ga morala. Ni čuda, da uhajajo oči naših mejašev na drugo stran, kjer zgleda vsaj na videz v vsakem pogledu tako rožnato. Večkrat so prisiljeni, da gredo mejaši za zaslužkom preko meje, ker jim lastna zemlja ne daje dovolj kruha. Tam jih sprejemajo s slavospevi in vsemi mogočimi ceremonijami. S kakšnimi mislim se vračajo nazaj?? Posledice takega nezdravega stanja so nevarne za naše obmejne kraje. -,. -'.' -• Kdo naj temu odpomore? Celota in posamezniki, vsi! V prvi vrsti javna oblast, ki bi morala izvajati ob meji posebno gospodarskp, socialno in prosvetno politiko. Povezati je treba mejo s središči, nuditi je treba mejašem najugodnejše življenjske prilike. Dobre zadruge in denarni zavodi bi jim dvignili gospodarsko delavnost ter obdržali marsikatero posestvo v domačih rokah. S politiko brez birokratizma bi rešili obmejno ljudstvo vsake odvisnosti od priseljenega tujca. Druga je poklicana reševati mejo — šoJa. Ustanavljati je treba vzorne in popolne šole, na katerih ne sme manjkati učil. Naša skrb morajo biti tudi revni otroci, njih življenje, obleka in hrana. Učiteljstvo bi moralo biti moralno in gmotno podprto ter nikakor izpostavljeno šikanam dnevne politike. Tudi druga društva in organizacije, posebno narodno-obrambne organizacije store lahko mnogo za varnost naše meje. Naj tu omenimo najstarejšo predstavnico narodne obrambe, Družbo sv. Cirila in Metoda, ki že dolga desetletja skrbi za varnost meje, osobito za obmejno šolstvo. Okoli 300.000 din izdaja vsako ieto za obmejne šole in njene potrebščine. V tem znesku niso vštete še vse druge podpore, ki jih razdaje družba vsako leto mejašem. Katera druga narodnoobrambna organizacija je postavila že toliko lepih šolskih poslopij kakor CMD? Zato zasluži ta ustanova več podpore od strani merodajnih oblasti, drugim sličnim ustanovam pa bodi v vzor, kako je treba delati. Naše učiteljstvo je vedno razumelo klic mejašev ter polagalo na narodnoobrambno delo ob meji mnogo pozornosti. Ako ni njegovo delo najbolje uspelo, je krivo premalo zanimanje javnosti in merodajnih činiteljev. Z delom v obmejnih šolah in v narodnoobrambnih organizacijah deluje učiteljstvo vedno za dvig narodne samozavesti, usnrerjajoč vse svoje prizadevanje v dobrobit mejašev. Globoki študiji posameznika iz učiteljskih vrst o gospodarskih in socialnih problemih obmejnih krajev bi bili velik doprinos k zboljšanju prilik, ako bi naleteli na pravo razumevanje. Vprašanje obmejnega šolstva ter življenje mejaša sploh, so že bila večkrat posebna točka dnevnih redov na zborovanjih naših učiteljskih društev. Poudarjala se je potreba po izboljšanju obmejnega šolstva, uredba popolne šole, omiljenje težkih življenjskih prilik mcjašev in izboljšanje gmotnega položaja obmejnega učiteljstva. Gmotno in moralno podprto učiteljstvo bi samostojno in neodvisno najbolje delovalo za varnost meje naše domovine. Važnost narodno-obrambnega dela je učiteljstvo poudarilo na dveh velikih zborovanjih sreskih učiteljskih društev, ki sta bili sklicani prav v ta namen. Prvo je bilo decembra lanskega leta v Mariboru. Iz sedmih učiteljskih društev se je zbralo okoli 600 članov. Drugo je bilo letos meseca februarja v Ljubljani, kamor je prispelo od devetih društev nad 750 učiteljev in učiteljic. Zborovanji sta bili v celoti posvečeni perečim obmcjnim vprašanjem. Učiteljstvo je pokazalo na aktualne probleme, kateri so potrebni nujne rešitve. Veliko skrb za obmejno vprašanje pa kaže tudi resolucija letošnje banovinske skupščine v Ljubljani. Prva točka omenjene resolucije pravi »Nevarne sile v obmejnem in narodnostno mešanem ozemlju odtujujejo našo mladino. Pozivamo vso našo javnost, da v velikih življenjskih vprašanjih našega naroda nastopa složno v skupni fronti.« Učiteljski parlament v Ljubljani je dodobra razkril žalostne prosvetne razmere v obmejnih krajih. Zastopniki iz obmejnih učiteljskih društev so opozarjali na nevarnost, ki nam preti s severa. Na mejo popolne šole, narod ob meji je treba dvigniti s prosveto! Ob .dvajsetletnici svobode ima naše šolstvo najiskrenejšo željo, da bi se začela oblast in javnost nekoliko bolj zanimati za našo mejo in naše mejaše!