Nekaj iz Srbije. Mlado društvo in mlada država — njih vsaka najde na svoji poti svoje težave in one so njima lahko nevarne, ako jima ne stoji na čelu mož, ki pozna razmere, pa ima tudi močij, da jih obrne na korist prav društvu ali državi, kateri so nevarne. Srbija je v svoji novi časti še mlada država, sem od leta 1878. Knezu Milanu ni prinesla kraljeva krona sreče ter se ji je odpovedal in deli so jo njegovemu sinu Aleksandru na glavo; krmilo vlade pa so vzeli trije vladarji v roke. Ali predno je dobil mladi kralj leta, vzel jim ga je, dne 13. aprila 1893, iz rok, ker so bile zmešnjave naslale, pa jih niso mogli drugače razmotati. Od onih mal je bilo dobro, dokler je dr. Dokič živel. Njemu je mladi kralj zaupal, pa tudi do raznih strank je dr. Dokič imel toliko moči, da se niso prevzile, žeravno je hil radikalni stranki gi-eben že močno vzrasel. Gim je dr. Dokič zbolel, posebno pa od časa, ko je blagi domoljub zatisnil svoje oči, ni mogel mladi kralj več brzdati te slranke ter so ministri, vzeti vsi iz nje, delali najraji zoper ali vsaj brez njega, za koristi svoje, radikalne stranke. Ali bi mogel, smel kralj to še gledati nadalje ? Ker je kralj mlad, upali pa so si njega ministri veliko in posebno zoper našo državo so v zadnjera času napeli tako silno strune, da je naša vlada opomenila kralja na to z vso resnobo. Tudi to je kralja bolelo, saj zna, da bolji sosed njemu ne more biti nihče, kakor mu je ravno naš svitli cesar. In še več! Radikalna stranka je delala vseskozi le za-se; kmetom je obeiala znižanje davkov, svojim ljudem pa je delila mastne službe in če jih ni več bilo, osnovali so kar tebi nič, meri nič nove. Da se kmetom ne zamerijo, niso se upali iztirjevati davkov in nastala je nazadnje v državnih kasah tema. Njo so najprej čutili pri vojakib in po uradih, ker ni bilo več plače. Vsled tega so se pritoževali pri kralju in torej kralju ni ostalo druga, kakor da poseže v vlado ter imenuje novo ministerstvo, pa tako, da ne bode čisto pod silo radikalne stranke. Ali v tem kralju sreča ne služi ter ne dobi sposobnih mož za tako ministerstvo in kralj še poskusi eno. Pokliče predsednika v ministerstvu, generala Gruji<5a ter mu izroči tri pogoje; ee jih ministerstvo vsprejme ostane še lahko nadalje, sicer pa dobi slovo. Kralj pa tirja v tem za-se pravico do vunanje politike ter do vojaštva in od radikalne stranke — pravično vladanje. Ali ti pogoji niso pogodu radikalni stranki in kralj si ne zna pomoči; zato pokliče očeta Milana iz Pariza. radikalna stranka pa Pasiča iz Petrograda. Te dni se ima torej odločiti, kaj bode iz naSe mlade sosedinje na jugovzhodu. Za kralja še je sreča, da ima vojaStvo zase in če radikalna slranka, čije glava je ravno oni Pasič, nc vsprejnip njegovih pogojov. ostanc še kralju to. da sestavi ministerstvo iz samih častnikov ter mu naj potem ono postavi državo zopet v red, po volji njegovi. V uri, ko to pišemo, še ni znano, kako da se razvozlja ta štrenja, a želimo, da dobro, sicer pa postane prav lahko Srbija ognjišče, raz katero vsplamti vojska, da ji človek ne ve ne kraja, ne konca.