170 ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4 Izvleček Knjižnice so element globalnosti univerz in bistven dejavnik njihove kakovosti. Kjer v teh vlogah odpovedujejo, se pojavljajo komercialni ponudniki storitev. Dve slovenski univerzi imata dobro knjižnično podporo, preostale visokošolske institucije pa so v tem pogledu problematične. V per- spektivi bodo knjižnice vse manj vidne kot posebne institucije, njihova dejavnost pa bo vse bolj vgrajena v raziskovanje in študij, kar bo IZUM podpiral z novo generacijo servisov COBISS3. Ključne besede univerzitetne knjižnice, LIBECON, COBISS Abstract Libraries represent an element of globalism of universities and a key factor influencing their quali- ty. Commercial service providers emerge wherever libraries do not meet expectations. Two Slovene universities are provided with good library support, which does not apply to other higher education institutions. In the future libraries will be regarded less as independent institutions, and their activi- ties, which will be supported by IZUM with a new generation of COBISS3 services, will become increasingly connected with research and studies. Keywords university libraries, LIBECON, COBISS VISOKO[OLSKE KNJIŽNICE – DEJAVNIKI KAKOVOSTI Slovensko visoko šolstvo ima sicer nekaj starejših ko- renin iz časa prosvetljenstva in iz Napoleonovih časov, vendar se je navezalo predvsem na Humboldtov model univerze, čemur je sledila tudi organiziranost visoko- šolskih knjižnic. Te so precej razdrobljene in ko v visoko šolstvo vgrajujemo elemente angloameriške univerze, moramo upoštevati, da se knjižnice temu ne morejo prila- goditi preko noči, saj bi potrebovale zelo velike finančne injekcije za reorganizacijo. Univerze so po svojem znanstvenem poslanstvu globalno naravnane institucije, ki živijo od neomejevane izmenjave znanja, pri čemer so knjižnice nepogrešljiva infrastruktu- ra tega pretoka. Svojim nalogam so kos le, če se nenehno posodabljajo, zato so visokošolske knjižnice pod priti- skom potreb učiteljev in študentov praviloma gonilna sila inoviranja knjižničarstva v državi. S težavo si predstavljamo univerzo brez močne glavne univerzitetne knjižnice, saj je fizični simbol akademske STANJE IN ODPRTA VPRA[ANJA VISOKO[OLSKEGA KNJIŽNI^ARSTVA V SLOVENIJI Melita Ambroži~ Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana Franci Pivec Institut informacijskih znanosti, Maribor Vlasta Stavbar Univerzitetna knjižnica Maribor Matjaž Žaucer Centralna tehni{ka knjižnica Univerze v Ljubljani Kontaktni naslov: franci.pivec€izum.si skupnosti in nazoren dokaz kakovosti univerzitetne iz- obraževalne in znanstvene dejavnosti. Zato je več kot razumljivo, da visokošolski zakon za viskošolki zavod predpisuje zagotovljeno knjižnično podporo. Pa vendar se v zadnjem obdobju pojavljajo tudi univerze brez univerzi- tetne knjižnice, kar sproža neprijetne vprašanja: • Ali univerzitetna knjižnica ni več potrebna za do- seganje kakovosti in jo lahko nadomestijo neki drugi servisi? • Ali kakovost univerzitetnega izobraževanja sploh ni več pomembna? • Ali je bil kje preizkušen uspešen model univerze brez univerzitetne knjižnice? • Ali je (brezplačen) Google ustrezna zamenjava za (drago) univerzitetno knjižnico? Res je, da obstoj univerzitetne knjižnice sam po sebi še ne prinaša višje kakovosti študija in raziskovanja, ampak večina stvari je odvisna od aktivne vloge knjižničarjev. Kjer pa knjižnice sploh ni, tudi ni kaj pričakovati, ob tem pa raziskave CSEQ (The College Student Experiences Questionnaire) nesporno potrjujejo soodvisnost med M 171ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4 uporabo visokošolske knjižnice in študijskim uspehom. Omenjene raziskave, ki zajemajo obdobje od leta 1983 do leta 2002 dajejo tudi vpogled v spreminjanje načina upo- rabe knjižnic: dvakraten porast uporabe metapodatkov in digitaliziranih “polnih besedil”, stagnacija pri fizični izposoji, sedenju v čitalnicah in pomoči knjižničarjev na drugi strani. To pa tudi pomeni, da morajo knjižnice naj- več sil usmerjati v najzahtevnejša opravila, kar kreiranje metapodatkovnih baz nedvomno je. Pri nas takih raziskav sicer nimamo, vendar ni nobenega razloga, da dognanja ne bi veljala tudi za naše okolje. Ne bo škodilo, če v tej zvezi povzamemo tudi opozorila Micka O’Learyja, da univerzitetna knjižnica ni zajamčena zmagovalna (angl. win-win) rešitev in da knjižničarji ne bi smeli povsem brezskrbno zreti v prihodnost. XanEdu (www.xanedu.com), Questia (www.questia.com), ebrary (www.ebrary.com) so primeri komercialnih ponudnikov, ki so zasedli že velik del visokošolskega prostora s storit- vami, ki so samoumevna domena univerzitetnih knjižnic. Uporabnikov ne pridobivajo s kakšnimi posebnimi vsebi- nami, ampak z izjemno prilagodljivostjo in praktičnostjo. SPREMINJANJE KNJIŽNIC V SPREMEN- JENIH UNIVERZAH? Univerze pogosto obravnavamo kot stereotipe, čeprav se med seboj močno razlikujejo in si niti dve nista povsem podobni. Imajo različne zgodovinske korenine, strokovna področja, ki jih pokrivajo, organiziranost, strukturo štu- dentov, načine študija in poučevanja itd. in se tudi danes različno razvijajo. To je videti tudi pri organizaciji in delovanju njihovih knjižničnih sistemov, njihovi razveja- nosti in umeščenosti v študijski in znanstvenoraziskovalni proces, kot tudi pri bogastvu in načinu uporabe knjižnič- nih zbirk oziroma informacijskih virov. V Sloveniji obstajajo danes štiri univerze: • Univerza v Ljubljani ima 58 visokošolskih, od- delčnih in inštitutskih knjižnic ter Centralno tehniško knjižnico (CTK) in Narodno in univerzitetno knjiž- nico (NUK), ki imata od leta 2003 status pridruženih članic univerze. Omenjene knjižnice so imele leta 2003 skupaj 5,5 milijona enot gradiva, 17.000 na- slovov naročene periodike ter 374 zaposlenih (če od- štejemo tiste v NUK, ki opravljajo naloge nacionalne knjižnice, pa približno 320). V omenjenem letu so imele 60.000 potencialnih uporabnikov (po nomenkla- turi LIBECON, sicer pa je registriranih članov vsaj še enkrat toliko), ki so si sposodili več kot 2,5 milijona enot gradiva (42 na uporabnika ali 6.732 na knjižni- čarja) in so lahko uporabljali 284 delovnih postaj z internetno povezavo. • Univerza v Mariboru ima poleg Univerzitetne knjiž- nice (UKM) še 9 visokošolskih knjižnic in skupaj pre- morejo preko 1,3 milijona enot gradiva ter zaposlujejo 114 ljudi. Za 25.000 potencialnih uporabnikov (tudi tukaj je sicer vpisanih članov več) letno realizirajo iz- posojo blizu 1,3 milijona enot, kar pomeni 49 na upo- rabnika in 11.155 enot na zaposlenega. Uporabnikom je v knjižnicah na voljo 70 računalnikov z internetno povezavo. (Vsi podatki za leto 2004.) • Univerza na Primorskem ima 8 članic, od katerih jih 6 zagotavlja knjižnično podporo v petih visokošolskih knjižnicah. Te knjižnice (v letu 2004) zaposlujejo 7 ljudi in premorejo blizu 25.000 enot gradiva ter letno realizirajo 24.000 izposoj za okoli 5.000 potencialnih uporabnikov (6 izposoj na uporabnika ali 3.418 na knjižničarja). Uporabnikom je na voljo 12 računalni- kov z internetno povezavo. • Univerza v Novi Gorici ima “knjižnico Politehnike”, katere fond je 3.500 monografskih publikacij in 55 naslovov serijskih publikacij in ki ima 2 zaposlena. (Opozarjamo, da podatki glede na različne naloge knjiž- nic niso povsem primerljivi in ne zajamejo celotne “pro- dukcije” – manjkajo npr. podatki o kreiranih zapisih za bibliografije raziskovalcev itd.) Poleg univerz je v Sloveniji še okoli 20 samostojnih visokošolskih zavodov, od katerih jih ima le 6 organi- zirano knjižnično službo, nekaj jih ima knjižnico zgolj predvideno na papirju, večina pa knjižnic sploh ne ome- nja (omenjajo pa, da imajo parkirne prostore ipd.). Evropska univerzitetna reforma zahteva bistven preskok od poučevalne (angl. teaching) k učeči (angl. learning) paradigmi. To pomeni, da študent ne vstopa več v nekak- šen “poučevalni stroj”, ampak si v primerno strukturira- nem okolju sam konstruira učno pot. Pri tem je knjižnica absolutno bistvena, ne le kot zaloga gradiva, ki “čaka”, ampak kot vzpodbudno okolje, ki sodeluje pri individuali- ziranem načrtovanju intelektualnega razvoja. Takšno vlo- go lahko knjižnica prevzame, če zna izkoristiti potencial IKT in če je z njeno podporo povezana v globalno knjiž- nično mrežo. Predvsem pa mora biti jasno, da je drugačna vloga knjižnice lahko le sestavni del bistvenih sprememb, ki jih uveljavlja njena matična univerza: če se univerza v svoji osnovi ne spremeni in ostaja “tovarna”, tudi njena knjižnica ne more izkazati svojega potenciala učinkovite podpore učenju. Lahko pa z veliko zanesljivostjo trdimo, da zastarelost ali celo odsotnost knjižničnega informacij- skega sistema dokazuje faktično neizvedljivost “boloniza- cije” neke visoke šole ali univerze, kar je resno opozorilo študentom pri njihovem odločanju o vpisu in financerjem pri odobravanju dotacij. Melita Ambrožič, Franci Pivec, Vlasta Stavbar, Matjaž Žavcer: STANJE IN ODPRTA VPRAŠANJA VISOKOŠOLSKEGA KNJIŽNIČARSTVA V SLOVENIJI 172 ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4 PRIMERJALNI POGLED NA SLOVENSKE VISOKO[OLSKE KNJIŽNICE Pri oceni slovenskega visokošolskega knjižničarstva se opiramo na študijo LIBECOM, ki že poldrugo desetletje spremlja knjižnično statistiko v EU in tudi širše, vendar je treba pripomniti, da so podatki relativno stari (vsi podatki veljajo za leto 2001) in da se je v zadnjih letih marsikaj spremenilo). V EU so slovenske visokošolske knjižnice vključene v veliko “družino” 4.617 knjižnic z 9.659 izpo- sojevalnimi mesti in z zalogo 585 milijonov enot gradiva, uporabniška populacija pa šteje 17,4 milijona študentov in učiteljev. Sama Slovenija prikazuje uporabniško po- pulacijo 103.746 študentov in učiteljev, 356 zaposlenih knjižničarjev v 79 visokošolskih knjižnicah. Leta 2001 so slovenske visokošolske knjižnice (NUK ni vključen) raz- polagale z 9,2 milijona evrov, lahko so nabavile 118.000 dodatnih enot gradiva k zalogi, ki je obsegala 4,151.000 enot. Knjižnice so registrirale 1.512.745 obiskov. • Pokrivanje populacije s študenti v starosti 20–24 let 1991 1998 JVE 20,2 % 28,6 % EU 37,1 % 46,4 % Bolgarija 34,7 % 44,6 % Estonija 26,6 % 45,3 % Slovenija 25,4 % 38,3 % Avstrija 39,8 % 47,9 % Grčija 42,5 % 48,6 % Po letu 1998 je vpis na visoke šole v Sloveniji še precej porasel (od 81.553 na 103.746) in predvidevamo, da je danes med študenti približno enak delež populacije kot v EU (okrog 50 %). Nedvomno so visokošolske knjižnice servis za zelo obsežen segment populacije in jih je treba v takem smislu tudi obravnavati. • Študentje na izposojevališče 1991 1998 2001 JVE 492 783 1.381 EU 1.631 1.934 1.797 Bolgarija 3.786 3.141 3.142 Estonija 1.037 1.297 2.142 Slovenija 537 775 1.301 Danska 3.167 4.286 5.282 Italija 838 926 953 Gre za racionalnost knjižnične mreže, ki se v visokem šolstvu praviloma ne ravna po kriterijih optimizacije knjižničnih storitev, ampak po zahtevah univerzitetne organiziranosti. Slovenske visokošolske knjižnice so veli- ko bolj razdrobljene od povprečja EU, čeprav povprečno število zaposlenih na knjižnico (5) niti ne odstopa preveč od povprečja EU (7); imajo pa v Estoniji po 13 zaposle- nih na knjižnico, na Danskem pa celo 21. • Število naročenih periodičnih publikacij na 1.000 uporabnikov Bolgarija 35 Estonija 324 Slovenija 263 Avstrija 229 Danska 476 Italija 130 Irska 445 Dobra preskrbljenost s periodiko je značilna za Severno Evropo, ki se ji iz preostalega dela Evrope še najbolj pri- bližuje Slovenija. To ocenjujemo kot zelo pozitivno zna- menje, ki nakazuje tudi vrsto drugih pozitivnih trendov v razvoju slovenskih visokošolskih knjižnic. Sem štejemo tudi storilnost, saj v slovenskih visokošolskih knjižnicah opravijo 64,8 transakcij po uporabniku letno (povprečje JVE 21,9; EU 15,3; Bolgarija 18,3; Estonija 34,4; Avstrija 13,5; Danska 26,6; Italija 3,0). • Zaposleni na 100.000 uporabnikov 1991 1998 JVE 420 404 EU 364 346 Estonija 1.929 1.038 Poljska 662 829 Slovenija 817 676 Avstrija 379 350 Francija 177 171 Leta 2001 Slovenija ni bila več med državami z nadpov- prečnim številom zaposlenih v visokošolskih knjižnicah, saj je bilo ob skoraj 104.000 študentih 356 zaposlenih v knjižnicah, kar je enako povprečju EU. • Knjižničarske plače FTE knjižničar letno v EUR Bolgarija 1.193 Estonija 3.412 Poljska 3.948 Slovenija 17.741 Avstrija 27.860 Danska 39.876 Grčija 22.994 Melita Ambrožič, Franci Pivec, Vlasta Stavbar, Matjaž Žavcer: STANJE IN ODPRTA VPRAŠANJA VISOKOŠOLSKEGA KNJIŽNIČARSTVA V SLOVENIJI M 173ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4 FTE knjižničar letno v EUR Italija 25.803 Portugalska 7.831 Turčija 5.708 Madžarska 3.748 Češka Rep. 5.148 Mojca Dolgan Petrič in Melita Ambrožič sta iz primerjav v študiji LIBECON2000 povzeli še naslednje ugotovitve: • Slovenski študentje so v letu 2001 manj obiskovali knjižnice kot njihovi kolegi v “razvitih” evropskih državah. Vzrokov je več: prekratki odpiralni časi slovenskih knjižnic, premajhno število čitalniških in računalniških mest, premalo raznovrstnih knjižnični storitev za uporabnike, zastarele didaktične oblike pe- dagoškega dela, manjši obseg samostojnega, timskega in projektnega dela študentov itd. • Slovenski študenti so si v knjižnicah izposodili več gradiva. Predvidevamo, da so slovenski študenti pri oskrbi z literaturo v večji meri odvisni od svojih knjižnic – sami kupujejo manj študijskega gradiva in imajo na spletu manj študijskega gradiva v polnem besedilu. • Izkoriščenost knjižnične zbirke je bila v slovenskih knjižnicah skoraj dvakrat večja. • Prirast tiskanega gradiva je bil v evropskem povprečju (1 enota na uporabnika). • Število uporabnikov na eno računalniško mesto je bilo v Sloveniji skoraj petkrat večje od povprečja razvitih evropskih držav. • Število aktivnih članov na zaposlenega je bilo nekoli- ko nad evropskim povprečjem. • Visokošolske knjižnice razvitih evropskih držav so na aktivnega uporabnika prejele skoraj trikrat več sred- stev kot slovenske visokošolske knjižnice. • Izdatki za nakup gradiva na aktivnega uporabnika so bili v Sloveniji dvakrat manjši, kot je bilo evropsko povprečje. PERSPEKTIVE Knjižnice so ključne institucije informacijske in na zna- nju temelječe družbe. Njihova vloga se iz dneva v dan širi, kljub paradoksu, na katerega opozarja Christine Borgman, da so vedno manj vidne in vse bolj vgrajene v dejavnost drugih subjektov, kot so univerze, državne uprave, razvojni centri, IT podjetja itd. Vendar se s tem spreminja zgolj način delovanja, knjižnice pa so že prej predstavljale “intelektualno infrastrukturo” za svoja ožja in širša okolja. Prihaja čas, ko se bo vidno zmanjšal fi- zični obisk knjižnic, toda uporaba njihovih storitev se bo “online” močno povečala. To ne bo preprosta posledica novih elektronskih naprav, ampak predvsem razvoja informacijske dejavnosti, ki jo opravljajo knjižničarji in informatiki odmaknjeno od oči uporabnikov. Ne bo se zmanjšal pomen zbirke in v zmoti živijo ti- sti, ki predvidevajo, da bodo prišli do virov znanja brez lastnega truda. “Koherentna zbirka” (gl. Lynch) je na- mreč vir kot celota in vstop vanjo zagotavlja veliko več kot predstavlja sama kopica dokumentov. Zakaj bi sicer neka (sosednja) univerza potrošila velik denar za odkup Popperjeve zbirke? V prihodnosti nas čaka zahtevno ovrednotenje naših zbirk, ki niso nastajale same od sebe, ampak v povezavi z določenimi znanstvenimi koncepti in so jih skrbno izbirali znanstveniki, ki so vedeli, kaj hočejo. Že sama struktura teh zbirk predstavlja neko zelo redko znanje, ki bi ga končno morali upoštevati tudi pri zasnovi novih kurikulov, saj prinaša konkurenčno pred- nost. Ampak, najprej je treba vedeti, kaj sploh imamo na knjižnih policah in koliko tega je že v digitalni obliki. In digitalizacija omogoča tudi integriranje arhivskih, muzej- skih, galerijskih in drugih zbirk, ki so potrebne pri študiju in raziskovanju. Za slovensko visoko šolstvo je povsem jasno, da knjižnica zunaj sistema COBISS sploh ne more v polni meri iz- polnjevati svojega poslanstva. Delovanje v sistemu je že pred “digitalno ero” prinašalo velike prednosti, v pogojih IKT pa kakovostnih knjižničnih servisov brez razvitega in standardiziranega informacijskega sistema sploh ni. IZUM ta razvoj podpira z novo generacijo orodij COBISS3, vo- dilne knjižnice pa se pospešeno razvijajo v smeri digitalnih knjižnic. Na ta način bodo knjižnice lahko izkazale svoje prednosti pred drugimi iskalniki informacij in znanja, saj razpolagajo s konsistentnimi in zanesljivimi metapodatki, ki vsebujejo nenadomestljivo dodano vrednost v primerjavi s poplavami neselektivno ponujenih informacij. Zato pa so potrebni še nadaljnji napori pri razvoju in uresničevanju standardov za obdelavo gradiva. Za transparentnost in uporabo znanja, ki se generira v raz- iskovalnem procesu na univerzah je še posebej pomemb- no sprotno spremljanje rezultatov raziskav v bibliografi- jah raziskovalcev in v sistemu SICRIS. V tem se kaže koristnost sistema COBISS, saj omogoča nadgradnjo, brez katere si ni mogoče več predstavljati poštenega vred- notenja dosežkov, uspešnega sistema financiranja znano- sti, izvolitvenega sistema na univerzah, prenosa znanja v prakso, mednarodnega znanstvenega sodelovanja itd. Dostop do elektronskih virov bo treba olajšati tudi s hitrejšimi povezavami, ureditvijo avtorskih pravic in z učinkovitim informacijskim opismenjevanjem. Knjižnice bodo gotovo pridobile tudi izdajateljske naloge in se bodo močno zbližale z založniki, še posebej pri elektronskih publikacijah. Že danes večina slovenskih visokošolskih Melita Ambrožič, Franci Pivec, Vlasta Stavbar, Matjaž Žavcer: STANJE IN ODPRTA VPRAŠANJA VISOKOŠOLSKEGA KNJIŽNIČARSTVA V SLOVENIJI 174 ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4 knjižnic opravlja funkcijo repozitorijev diplomskih, ma- gistrskih in doktorskih nalog, ki se jim bodo pridružila še druga izvirna besedila v digitalnem formatu. Ne glede na virtualizacijo knjižničnih storitev in delo- vanje na daljavo je izgradnja novih knjižnic še vedno neizogibna, saj predstavljajo fizično jedro študijsko-razis- kovalnega prostora in s tem glavno shajališče akademske populacije. Ta trenutek dve od štirih slovenskih univerz nimata “univerzitetne knjižnice”. Brez knjižnične podpo- re je kar nekaj visokošolskih programov znotraj univerz. Poseben problem so samostojni visokošolski zavodi, ki so v pretežnem številu brez knjižnic in bi v posameznih pri- merih lahko računali z odličnimi splošnimi knjižnicami v svojem okolju. Seveda pa to ne more delovati stihijsko, ampak je potreben dolgoročen organiziran pristop. Visokošolske knjižnice se zavzemajo za vidnejšo vlogo v evalvacijskem in akreditacijskem sistemu. Spremljajo razvoj evalvacijskih metodologij v razvitih visokošolskih okoljih in so jih pripravljene sprejeti v lastno delovanje, kar pa je smiselno, če univerze prepoznajo in upoštevajo knjižnične informacijske servise kot pomembne dejavni- ke kakovosti svojih izobraževalnih in raziskovalnih pro- gramov. Sedaj so v merilih za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti visokošolske knjižnice komaj omenjene, do akreditacij programov prihaja brez zagotov- ljene knjižnične podpore, kar vse skupaj ni dober obet za bodoči razvoj visokošolskega knjižničarstva. Potrebujemo strateško načrtovanje visokošolskega knjižničarstva kot nepogrešljivo sestavino razvojnih na- črtov univerz in samostojnih visokih šol ter strategije razvoja visokega šolstva v Republiki Sloveniji. Obstoječi dokumenti v tem pogledu niso zadovoljivi in ne kažejo ustreznega razumevanja dosedanje in bodoče vloge vi- sokošolskih knjižnic. Toliko bolj razveseljivo je, da je Univerza v Ljubljani obrnila povsem novo stran pri ob- ravnavanju in načrtovanju svojega knjižničnega informa- cijskega sistema. Reference [1] AMBROŽIČ, M. (1998). Visokošolske knjižnice: razvoj in te- meljne značilnosti. V: J. Urbanija (ur.) Zbornik razprav 10 let Oddelka za bibliotekarstvo 1987–1997. Ljubljana: FF. [2] ARRS (2005). Pravilnik o sofinanciranju osrednjih specializiranih informacijskih centrov. Uradni list RS, št. 12/2005. [3] BORGMAN, C.L. (2000). From Gutenberg to the global in- formation infrastructure:access to information in the networked world. Cambridge: The MIT Press. [4] FUEGI, D., JENNINGS, M. (2004). International library statistics: trends and commentary based on the Libecon data. London: IPF. [5] KUH, D. G., GONYEA, M. R. (2003). The role of the academic library in promoting student engagement in learning. Blooming- ton: Indiana Univ. Press. [6] LIBECON2000 (2001). Millennium study: library economics in Europe. London: IPF. [7] NACIONALNA KOMISIJA ZA KVALITETO VISOKEGA ŠOLSTVA (2004). Merila za spremljanje, ugotavljanje in zago- tavljanje kakovosti visokošolskih zavodov, študijskih programov ter znanstveno raziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela. Uradni list RS št. 124/2004. [8] O’LEARY, M. (2001). New academic information model bypas- ses libraries. Online, July/August 2001. [9] PETRIČ DOLGAN Mojca (2006). Organizacija in dejavnost knjižnic UL. http://www.uni-lj.si/Knjižnice/organizacija.asp. [10] PIVEC, F. (2003). Učenje v družbi znanja. V: M. Geder (ur.) eIzobraževanje doživeti in izpeljati. Maribor: DOBA. [11] STAVBAR, V. (2003). Sto let knjižnice v številkah. V: V. Stavbar, S. Kurnik Zupančič (ur.) 100 let UKM. Maribor: UKM. [12] ŠTULAR SOTOŠEK, K. (2003). Elektronski viri v visokošolskih knjižnicah univerze v Ljubljani in v Mariboru. Ljubljana: NUK. [13] ŽAUCER, M. (2005). Primerjava slovenskega splošnega knjiž- ničarstva z evropskim na osnovi podatkov študije LIBECOM. Knjižnica, 49, 1–2. Melita Ambrožič, Franci Pivec, Vlasta Stavbar, Matjaž Žavcer: STANJE IN ODPRTA VPRAŠANJA VISOKOŠOLSKEGA KNJIŽNIČARSTVA V SLOVENIJI