I
Prvi slovenski dnevnik v
Zjodinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.

Glas


List Slovenskih delavcev v cAmeriki.

The first Slo venic Daily in
' the United States. Issued every^ day* except ■ j ^Sundays and Holidays.
TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR.
NO. 45. — ŠTEV. 45.
Entered aa Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.t under the Act of Congres of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 1279 RECTOS.
NEW YORK, MONDAY, FEBRUARY 24, 1908. — V PONEDELJEK, 24. SVEČANA, 1908.
VOLUME XVI. — LETNIK XVI
Italijanska "kultura". Roparski umor.
NEPOZNANI LOPOVI, NAJBRŽE ČLANI LA MANO NERE, SO UMORILI BOGATEGA ITALIJANA.
Umorili so ga po noči v njegovem uradu; truplo je našel njegov brat, kterega so takoj zaprli.
NA WEST BROADWAYU V NEW YORKU.
-o-
Včeraj rano zjutraj o našli bogate-ga italijanskega trgovca z vinom Ge-rolamo Cella v njegovem^iiradu št. 528 West Broadway v New Yorku nezavestnega in krvavečega iz velike rane na glavi. Našel ga je njegov deset let mlajši brat Dometjico, kteri je takoj o tem obvestil bolnico in policijo. Ko je dospel zdravnik na lice mesta, je nesrečnik še dihal, toda par minut nato je umrl. ne da bi se zavedel.
Ta umor je zelo zagoneten. Do-Kienico Cella je policiji izročil pismo, v kterem se Gerolamo poslavlja od svoje žene in otrok, kakor tudi od ■vojega brata, toda coroner in vsi zdravniki so kljub temu pi*mu prepričani, da Gerolamo ni mogel na ta način izvršiti samomora, ker potem bi se gotovo*ne ubil tako, da bi si prizadejal rano na zadnjo stran glave. Zdravniki so radi tega prepričani. da je morilec Gerolama prisilil pisati imenovano pismo, nakar ga je s kladivom ubil. Končno je moniee vlil svojej žrtvi tudi žvepleno kislino v usta. da bi na ta način ljudje mislili, da je zastrupil. V bolnici, kjer so truplo pokojnika preiskali, so našli tudi na vratu in na rokah praske, iz česar je sklepati, da se je pokojnik branil pred svojim napadalcem in da se je s. njim bojeval na življenje in smrt.
V sled navedenih razlogov so njegovega brata Domenica zaprli in pri zaslišanju je izpovedal, da je šel v nedeljo zjutraj slučajno memo skladišča njegovega brata. Tu je opazil, da je ključavnica na vratih zginola in vsled tega je v temi odšel v pisarno svojega brata, kjer je našel slednjega ležati v svojej krvi. Policija je dognala, da je umorjeni živel v prepiru s svojo rodbino.
Umorjeni Gerolamo Cella je osta-vil premoženje vredno pol milijona dolarjev.
NEZGODE NA ŽELEZNICAH.
Pri West Nyacku, N. Y., je vlak povozil šest osob.	i
Nyack, N. Y., 24. febr. Včeraj sjutraj je ekspresni vlak Ontario & Western železnice na tiru West Shore železnice povozil omnibus, v kterem je bilo devet ljudi. Omnibus je bil pri tem popolnoma razdejan, šest ljudi je bilo na mestu ubitih, dočim so bili ostali trije ranjeni.
Washington, D. C., 24. febr. Proti severu vozeči vlak Baltimore & Ohio železnice je včeraj pri Bowie, Md., za vozil v nek vagon. Pri tem je bilo šest osob ranjenih, toda ni jedna nevarno. Ranjence so izročili tukajšnji bolnici. Vlak je imel' nekoliko zamude.
Gloversville, N. Y., 24. febr. Na Delaware & Hudson železnici je nek vlak imenovane železnice povozil voz, v kterem sta se peljala S. O. Shep-pard iz West Day, Saratoga county, in njegov brat. Oba brata sta bila na mestu ubita. Prvi ostavlja vdovo in petero, drugi pa vdovo in četvero otrok.
t
Rasstrelba smodnika.
Berkeley, Cal., 21. febr. V tovarni smodnika Hercules Powder Works v Pinole, 14 milj severno od tukaj, se je včeraj zvečer pripetila razstrelba ■nodnika, ktera je razdejala vso tovarno. Pri tem je bilo 31 delavcev vbitih. Delavci so bili večinoma Kitajci in med, ubitimi so le štirje beli.
Gospodarski položaj Neugodna poročila.
IZ VSEH KRAJEV REPUBLIKE PRIHAJAJO ŠE VEDNO BA POROČILA O STANJU DELA.
V državah Nove Anglije so v raznih tovarnah zopet prisiljeni skrajšati delavni čas.
ODŠLO VITVE.
Woonsoeket, R. I., 23. febr. Sacial Cotton Mills od Manville po. je morala delavni čas zopet skrajšati. V obeh tovarnah imenovane družbe bodo delali v nadalje le po štiri dni v tednu
Providence, R. L, 23. febr. Lastniki tovarn bombaževine države Rhode Island nameravajo delavcem zopet znižati plačo. To bodo storili tudi tovarnarji v vseh državah Nove Anglije, v kolikor pridejo tovarne bombaževine v poštev.
Great Barrington, Mass., 23. febr. V papirnicah v Riverdale so znižali delavni čas, tako da se dela le po tri dni v tednu. Delavnice General Electric Work so zaprli.
Fitchburg, Mase., 23. febr. V delavnicah Boston & Maine železnice v East Fitcbburgu se bode v nadalje delalo le po šriri dni v tednu. Delavce so razdelili v dva oddelka, kterih vsaki bode delal po jeden teden.
St. Louis. Mo., 23. febr. Delavnice Missouri Pacific železnice v Sedaliji, kakor tudi one od St. Louis Iron Mountain & Southern železnice v Little Rock. Ark., so zaprli; vsled tega je zgubilo 1800 delavcev zaslužek.
Salt Lake City, Utah, 23. febr. Delavnice Denver & Rio Grande železnice so tukaj za nedoločen čas zaprli.
Chicago, 111., 23. febr. Vloge v tukajšnjih nacijonalnih bankah eo sedaj večje, nego so bile kedaj popreje. Denarna kriza je, v kolikor pridejo banke v po:"tev. popolnoma končana.
PANIKA V TEHERANU.
Pri nekej mohamedanskej slavnosti je prišlo do panike, pri kterej je bilo 10 ljudi ubitih.
Teheran, Perzija, 24. febr. Na nekej glavne j ulici tukajšnjega mesta je prišlo včeraj do panike in pri tem je bilo 10 ljudi ubitih in vse polno ranjenih. Nesreča se je pripetila povodom procesije, koja se je vršila v proslavo Moliarema, oziroma prvega meseca v mohamedanskem letu.
Železniški roparji.
Blizo postaje Podlence v ' Galiciji so neznani zlikovci oropali tovorni vlak, ki so vrgli najprej sprevodnika z vlaka.
Visoka starost.
V Lueavi na Ogrskem je umrla .1151etna kmetica Kurnzava, ki ni bila nikdar bolna.
Denarje- v staro domovino
pošiljamo:
za $ 10.35 ............ 50 kron.
za 20.45 ............ 100 kron.
za 40.90 ............ 200 kro«.
za 102.00 ............ 600 kron.
za 204.00 ............ 1000 k_~n.
za 1017.00 ............ 6000 fawn.
Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote pppolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
-Taše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad t 11. do 12. dneh.
Denarje nam podati je najprlllB-neje d« f25.00 t gotovini ▼ priporočenem ali registriranem pismo, večjo metke po Domestic Postal Money Order aH pa New York Bank Draft.
FRANK SAH8ER OOn
10» Greenwich St., Wew York, 6104 St. Clair Ave^ V. 1 Cleveland, Ohio.
Umor pred oltarjem v Denverju, Colo.
ITALIJANSKI ANARHIST ALIO GIUSEPPE JE USTRELIL ŽUPNIKA HEINRICHSA V ŠKOFIJSKE J CERKVI.
Umor je izvršil, ko ga je župnik obhajal; nato je skušal bežati.
MORILCA SO PRIJELI.
Denver, Colo., 24. febr. V škofij-skej cerkvi sv. Elizabete na Curtis St v tukajšnjem mestu je včeraj anarhist Alio Giuseppe, ki je naravno Italijan in zagrizen sovražnik duhovnov, ustrelil Rev. Leo Heinrichsa v tre notku, ko ga je duhoven obhajal. Giu seppe je v svrho obhajanja pokleknil med dve ženski in jedva, da mu je duhoven podelil liostijo, že mu jc lopov nastavil svoj revolver na prsi in ustrelil, tako da je duhoven na mestu ob ležal mrtev. Ko je duhoven padel mrtev pred oltarjem, je njegov morilec pričel revolver vihteti nad svojo glavo in cskušal bežati. Minolo je par sekund, predno so ljudje, ki so bili v cerkvi, ravzaprav vedeli, kaj se je zg°<lilo; potem je nastala v cerkvi panika in več žensk se je onesvestilo Moški so pa pričeli zasledovati morilca in Še na stopnicah ga je prijel policaj Cronin, kterega je Italijan tudi skušal ustreliti Morilca so odvedli v mestne ječe, ktere so potem •skrbno zastražili, da čuvajo morilca pred Iinčarji. Cerkev so že včerajšnji dan zaprli.
Preiskovalnemu sodniku je Giuseppe priznal, da duhovna, kterega je ustrelil, še nikoli v svojem življenju ni videl in da ga je ustrelil le radi tejra, ker sovraži vse duhovne, ker so baje nasprotniki delavcev. K obhajilu je šel samo zato. da bi lahko streljal. Dejal je tudi, da mu je bilo prav vse jedao, ustreli li nemškega ali pa ka co«a druzega duhovna, ker so vsi jed-naki.
Giuseppe je prišel iz Italije pred tremi meseci in je najpreje potoval v Srednjo Ameriko, od kjer je prišel v Denver. Povedal je tudi, da je anarhist in da je na to ponosen. Po poklicu je čevljar, toda v Coloradu še ni delal.
Ustreljeni duhoven je bil rodom iz Kolina ob Renu in je bil star 41 let. V Denver je dospel iz Patersona. N.J.
Kako dolgo se zdrži človek spanja?
S tem vprašanjem so se že v raznih časih pečali različni majhni in veliki ljudje. V New Jerseyu so poskušali nedavno, da rešijo to -vprašanje na najbolj priljubljen način — s tekmovanjem. Tekmovalo je 12 osob, ki jim je bilo dopuščeno, da s čimerkoli preganjajo zaspanec. Največ so rabili za to črno kavo, samo malo jih je bilo, ki so odganjali spanec s kajenjem. Prvi je zadremal neki nadzornik, ki je že čez 23 ur kimal ka kor konj in nato sladko zaspal. Nagrado je dobil neki Brick, ki se je zdržal 83 ur in 27 minut, nato je tudi on zaspal.
Cesarjev sin ni mogel plačati ve čerje.
V Hamburgu so zaprli sina abesin-skega cesarja, princa Menelika II., ker je pobegnil iz hotela, ne da bi bli plačal večerjo.
Tretja madjarska univerza.
Nedavno sta ministrski predsednik dr. Wekerle in naučni minister grof Apponyi sprejela deputacijo meščanov iz Segedina, ki sp prišli prosit, naj se tretje madjarsko vseučilišče ustanovi v njihovem mestu/ Ministra sta takoj obljubila in ter naglažala, da ni nobeno drago mesto na Ogrskem tako pripravno za vseučilišče, kakor Segedin. In vendar bi bila ministra lahko opozorila mestne očake iz Segedina, da je v njihovem mesta 3187 otrok brez šolskega pouka, ker ni zadosti ljudskih šoL In tako je po celi ostali Ogrski.
V
Svarilo rojakom.
V našem, kakor tudi v druzih listih., je neka Slavia Watch Co. oglaševala svoj inserat, s kterim je ponujala čitateljem vsakovrstno zlatnino in ure, ktero blago je nekaj časa tudi v resnici pošiljala po ekspresu vsem onim, kteri so kaj naročili. V novejšem času pa dobivamo od strani rojakov, kteri so bili v zvezi z imenovano Slavia Watch Co., vedno več pritožb, s kterimi se ljudje pritožujejo, da naročenega blaga, kljub temu, da so poslali potrebni denar, ne dobe in da je njihov denar na ta način zgubljen. Mi smo ukrenili vse potrebne korake, da se "poslovanje" po imenovanem "podjetju" ustavi in radi tega poživljamo rojake, da nihče več ne pošlje denar imenovane j družbi, ktera ne more izpolniti svojih obljub in ktera tudi inserata ne more plačati. Vse eventuelne nadaljne pritožbe naj se pošljejo-našemu uredništvu, da jih izročimo pristojnemu uradu.
Portugalska je zopet pred revolucijo.
VOJAŠTVO MORA ČUVATI KRALJEVO PALAČO IN JE DOBILO OSTRE NABOJE.
Položaj portugalske vlade je zelo nevaren; vlada hoče uvesti zopet diktaturo.
REPUBLIKA ZAGOTOVLJENA.
Pariz, 23. febr. Iz Lizbone se brzo-javlja, da vlada tam velikanska razburjenost. Vojaštvo mora čuvati kraljevo palačo noč in dan in vsa posadka je pripravljena v vojašnicah. Vojaki so že dobili ostre naboje.
Iz Li/.bone se poroča nadalje tudi o vesteh o zaroti na dvoru in vojašnicah, ktere namen je ustanovitev vojaške diktature in oživijenje "franko-izma". Zajedno se tudi poroča, da je republikanska agitaeija vsestranska. Sploh se ne govori druzega, kakor o zarotali in protizarotah.
Republikanci izjavljajo, da bodo vlado podpirali, dokler bode slednja gojila liberalno politiko, dočim izjavlja vladino časopisje, da bode vlada skrbela za red.
Minoli četrtek so v palači našli zaroto v smislu bivšega diktatorja Franco. Vodje te zarote so bili grofa Taronea in Arnese ter major Jose Labo.
Lizbona, 23. febr. Vlada stori vse, kar je v njenej moči za vzdržanje miru, kajti ona je prepričana, da pride zopet do nemirov. Vojvoda Oportski jregleduje sam straže. Vojaštvo čuva vsa javna poslopja in pričakovati je važnih dogodkov.
Včeraj se je vršila dolga konferenca o položaju med kraljem, minister-skim predsednikom Ferreira, civilnim governerjem lizbonskim in poveljnikom municipalne garde. Vlada se boji, da se v kratkem ne prične splošna revolucija.
Političen položaj vlade je skrajno kritičen in kako se stvar konča, nihče ne ve.
V Setubalu se je revolucija baje že pričela in tje je odplula topničarka Zaire.
Pariz, 23. febr. Iz Portugalske pro-gnani republikanec senhor Sebasiao Magalhaes Lima, ki živi tukaj, izjavlja, da je ustanovitev republike na Portugalskem sedaj zagotovljena. Nov državni zbor bode proglasil republiko, kajti monarhične stranke so že sedaj popolnoma razpadle.
Dva zamorca na vešalih.
Philadelphia, Pa., 21. febr. Tukaj so obesili zamorca William E. John-sona, kteri je pred poldragim letom v ljubosumnosti ustrelil svojo ženo. Na vešalih je tako breal, da so mn čevlji odleteli ved yardov daleč od vešal.
Easton, Pa., 21. febr. Tukaj so obesili zamorca William Handyja, kteri je v minolem poletja umoril policaja Shimana v South Bethlehemu. Obe-ienee je pred par leti tudi v Now Torka ustrelil tudi neeega detektiva. Doma je bil is South Carolina.
Rusija in Avstrija. Položaj na Balkanu.
VSI EVROPSKI DIPLOMATJE SO ŠE VEDNO RAZBURJENI RADI POLOŽAJA NA . BALKANU.
Do zveze med Rusijo, Anglijo in Italijo in Srbijo pride prav gotovo.
BOLGARSKA MOBILIZUJE.
Petrograd, 23. febr. Vsa evropska diplomacija je še vedno razburjena radi železnice, ktero bode baje Avstrija po ukazu iz Berolina gradila do Soluna.
Iz Pariza in Rima se javlja, da angleški diplomatje v obeh imenovanih mestih delujejo na to, Jm se kjnalo ustanovi zveza med Rusijo, Anglijo, Francijo in Italijo glede Balkana, tako da upliv Avstrije in Nemčije v nadalje v Carigradu ne pride več v poštev. S tem bode mogoče napraviti mir in red na Balkanu, tako da pri tem Nemci ne bodo imeli kaj govoriti.
Avstrijski -minister inostranih del Aehrenthal še vedno skuša svojo napako poravnati in Rusijo pomiriti.
Rusko časopisje še vedno obsoja program, Sklenjen v Miirzzustegu, ki je bil itak brez vse vrednosti.
Tiflis, Kavkaz, 23. febr. Turki so napadli obmejno vas Carino, pokrajina Van, in vjeli 50 Armencev, kteri so po turškem zatrdilu člani neke revolucionarne družil. Osem jetnikov so obsodili na mestu v smrt, ostale pa v dosmrtno ječo. Pričakovati je u-staje.
Rim, 23. febr. Tukaj krožijo vesti, da je Bolgarska pričela z mobilizacijo Vest še ni potrjena.
KANIBALI SNEDLI REV. A. M'LOUGHUNA.
Potem so poslali njegove kosti na vojno ladij o, ktera je razdejala njihovo vasico.
San Francisco, Cal.. 24. febr. Na otoku St. George od Salomonskega otočja so tamošnji kan i bali pojedli duhovna Rev. A. M'Loughlina, nakar so poslali njegove kosti nekej av-stralskej topničarki, ktera jih je do-vedla sedaj v Auckland. Ko se je o tem zvedelo, je nevv-zealandska vlada poslala omenjeno topničarko k imenovanem otoku, da kanibale kaznuje, kar se je tudi zgodilo, kajti topničarka je razdejala vasico kani-balov.
Imenovani misijonar je odpotoval na Salomonsko otočje, dasiravno so mu drugi misijonarji to odsvetovali. Zadnjih par mesecev o njem ni bilo ničesar slišati, toda končno je neka mala ladija prinesla na otok Pago Pago novico, da so ga domačini pojedli. O tem so iz Pago Pago takoj sporočili v mesto Auckland na New Zealandu, od kjer je ministerski predsednik poslal topničarko na .otok Saint George, da kaznuje kanibale. Ko so mornarji razdejali vas domačinov, je glavar poslal na ladijo mi-sijonarjeve kosti in za $50,000 bise-' rov kot odškodnino za snedenega mis' " ->narja.
Nemiri v Philadelphiji.
Philadelphia, Pa., 21. febr. Nad 1000 brezposelnih' Italijanov in Poljakov je včeraj priredilo po meslu parado in so se napotili pred City Hall, kjer so nameravali mayorja naprositi za delo in zaslužek. Na Broad Streetu je pa prišlo do izgredov, v kterih je bilo 20 osob ranjenih, predno se je policiji posrečilo množico razgnati. Petnajst paraderjev je bilo aretovanih. Ne daleč od City Halla so vozniki razdvojili vrste brezposelnih, kar je slednje tako vjezilo, da so pričeli jednostavno streljati. Policaji eo prijezdili sredi množice in so neprestano rabili svoje kole. Dva policaja in 14 brezposelnih delavcev je bilo tako pretepenih, da so jih morali odpeljati v bolnico. Demonstrantje niso imeli dovoljenja aa korakanje po meetn.
Vesti iz Rusije.
Vjeti teroristi.
POLICIJA JE V PETROGRADU PREPREČILA VEČ UMOROV VIŠJIH DOSTOJAN-STVENIKOV.
V boju s teroristi je bil jeden terorist ubit; deset je ranjenih.
ZAROTE.
Petrograd, 21. febr. Tukajšnja policija je preprečila včeraj zvečer več umorov višjih dostojanstvenikov s tem, da je aretovala večje število teroristov v Važnih delih tukajšnjega mesta. Aretovali so petdeset moških in žensk, oziroma več, kakor so jih kedaj popreje vjeli v glavnem mestu. Večina jetnikov je bila dobro oborožena in nekteri so imeli pri sebi tudi bombe ter so se obupno branili aretaciji. V^l»ju, ki je nastal med policijo in teroristi, je bilo deset policajev ranjenih, dočim je bil jeden ubit.
Zarotnike so vjeli vse v neposred-njej bližini palače velikega kneza Nikolaja Nikolaje viča, kterega so naj-brže nameravali ubiti. Včeraj pozno popoludne so orožniki in policaji obkolili del mesta v soseščini palače imenovanega velikega kneza in preiskali šeststo stanovanj, oziroma hiš. od vrha do tal, in tako so našli velike zaloge orožja in streljiva.
Na ulici so prijeli neko moderno oblečeno žensko. Seboj je imela muf, v ki erem so našli količino dinamita. Z njo je šel nek moški, pri kterem so dobili bombo. Oba sta pričela na policaje streljati, ko so se jima bližali in sta ranila tri.
Pri vhodu v park kneza Usupova so prijeli tudi neko žensko, ktera je v boju ubila nekega policaja. Xa Ve-likej Morskaji ulici so prijeli dva moža, kteri h jeden je bil - znan italijanski anarhist. Ko so policaji na Va-ziljskem ostrovu skušali prijeti neke era sumljivega moža, je -treljal na nje in je dva nevarno ranil.
Policija danes nadaljuje s preiska vami stanovanj.
Petrograd. 24. febr. Ker so nedav no vjeli celo tolpo teroristov, hvali sedaj tukajšnje prebivalstvo policijo kot najspretnejšo v celej Rusiji. Vod stvo detektivov izdaja velikanske svo-te denarja, samo da zasledi teroriste in da jih izroči pravici. Vodstvo taj ne policije je sedaj najelo najspret nejše agente mednarodnega imena, ko-jim je znano vse poslovanje zapadnih anarhistov, samo da poboljša tehniko tukajšnjega sistema tajne policije. Policijski oddelek je sedaj tudi v zvezi z vsemi inozemskimi agenturami, ktere opravljajo za Rusijo posebno službo zlasti v Švici in v Ameriki, kjer preiskujejo pred vsem delovanje anarhistov in socijalnih demokratov.
Pri zadnjej aretaciji teroristov so si detektivi pridobili popolno zaupanje sodrugov revolucijonarjev in so prisostvovali vsem njihovim sejam in posvetovanjem. Tu so lopovi izdelali načrte za umor velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča in pravosodnega ministra Ščeglovitova. Na ta način so vse sumljive teroriste prijeli in za prii. Med aretovanci je mnogo tacih, ki so člani aristokratičnih rodbin. Ne-kteri so ušli in te sedaj iščejo.
Roparski umor.
Colorado Springs, Colo., 21. febr Tri milje daleč od tukaj na glavnej cesti je nekdo napadel tukajšnjega grocerja Otona Feringerja. Ropar ga je ustrelil in mu odnesel vse, kar je pri njem našel. Pokojnik je imel pri sebi $600 v gotovini in za $1000 diamantov. Ropar ga je izvabil na sa moto s pretvezo, da ga povede k svojemu staremu očetu, s kterim zamore
napraviti veliko kupčijo.
»
Zvezin senator Latimer umrL
Washington, 21. febr. Zvezini senator Asbniy C. Latimer iz South Caroline je tukaj umrl v bolnici radi vnetja čev. Pokojnik je bil rojen leta 185L Njegovo trnplo bodo prepeljati domov v South Carolino. Za zvezine-ga senatorja je bil pet terminov. Po poklicu je bil v svojej mladosti farmer, kasneje se je pa pričel pečati 8 politika
Iz Avstro-Ogrske. Pomanjšane slavnosti.
KER JE CESAR FRAN JOSIP ŠE ~~VEDNO BOLEHEN, BODO JUBILEJSKE SLAVNOSTI POMANJŠALI.
Poštne znamke, ktere so izdali ▼ proslavo Fran Josipovega jubileja, niso za rabo.
ČEŠKI AGRARCI IN MLADO-ČEHI.
Dunaj. 22. febr. Veliki sprevod, ko-je^a so nameravali spomladi prirediti tukaj v proslavo tiOletniee Fran Josipovega vladanja, se ne bode vršil Cesar namreč od svoje za 11 nje bolezni še ni dovolj okreval in zdravniki trdijo, da so njegove moči se preslabe, tako da slavnostim ne more prisostvovati. Sprejem inozemskih "knezov'' bi se tem povodom vršil na prostem in to bi bilo za cesarja prenaporno.
Ker bodo vse slavnosti povodom cesarjeve 601etniee vladanja odpadle, bodo tozadevni denar porabili za otroke. Pred vsem bodo porabili denar za razne sirotišnice in bolnice.
Dunaj, 23. febr. Jubilejske poštne znamke, ktere je izdala poštna uprava v spomin na Fran Josipovo GO letnico, niso za rabo. ker se iz njih lahko is-briše poštni pečat. Znamke, ktere se v ostalem zelo grde, bodo sedaj vzeli iz prometa in jih bodo nadomestili s novimi.
Praga, 23. febr. Pri volitvah v deželni zbor ostane posest Čehov m Nemcev nespremenjena. Češki agrarei so Mladocehe popolnoma porazili in med mladočeškimi kandidati je bil i voljen le Herold, dočim se o Kramar« še ne ve, je-li izvoljen ali ne.
Umor iz osvetek
San .Juan, Puerto Rico. 21. febr. Xa preinogovem parniku Zjedinjeniiv držav, Abarenda. je tesar Dixon s sekiro razdvojil glavo prvemu častniku Walter ju Weichertu, kteri je na mestu obležal mrtev. Častnik je govoril s tesarjem v njegove j delavnici in ko se je obrnil, da bi odšel, ga je tesar z vso silo s sekiro udaril po glavi. Dixon je svoj čin takoj javil drugemu častniku, kterega je naprosil, da ga zapre. Stvar bodo preiskali. Tesar je izvršil svoj čin najbrže iz o-svete, kajti imenovani častnik je Dixona nedavno dal v železje, ker ni bil poslušen.
Parnik Abarenda je dospel iz Rio de Janeiro, Brazil, kjer je izkrcal premog, ko se je mudila ameriška vojna mornarica v imenovanem mestu.
Potrjena smrtna obsodba.
Springfield, 111., 21. febr. Najvišjo sodišče države Illinois je potrdilo smrtno obsodbo proti Hermanu Bito-ku, ki je rodom Čeh. Bilek je bil obtožen, da je umoril otroka gospo Vrzalove v Chieagu, na ktero je imel velik vpliv. Policija v Chieagu ji tudi prepričana, da sta oba zastrupila tudi njenega moža in ostale štiri o-troke, samo da bi dobila zavarovalnino. Ko se je za zločin izvedelo is ko bi morali Vrzalovo zapreti, jo slednja izvršila samomor s tem, da ao je zastrupila z istim strupom, s kterim so bili tudi njeni otroci in moi zastrupljeni.
KRETANJE PARNIKOV.
Dospeli so:
Pretoria 22. febr. iz Hamburga s 563 potniki.
St. Louis 23. febr. is Southampton« Campania 23. febr. iz Liverpoola a
699 potniki. La Touraine 23. febr. m Havre ■ 331 potniki.
Carmania 23. febr. is Alexandxije a 499 potniki.
Dospeti imajo: Cedrie is Alekaandrije.
"GLAS NARODA"
(Slovenic Daily.)
Owned and published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(a corporation.)
FRANK SA KSER, President. VICTOR V A L.) A V EC, Sec retary. LOUIS BRSEDIK, Treasurer. Place of Business of the corporation and addresse-s of above oflieers: 100Greenwich Street, Borough of Manhattan, New York City, N- Y.
Tisek.
Za leto velia list za Ameriko in
Canado .........$3.00
,, polletji.........1-50
leto za mesto New York . . . 4.00 „ pol leta za mesto New York . 2.00
.. Evropo za vse leto.....4.50
„ „ pol leta.....2.50
,, četrt leta .... 1.75 V Evropo pošiljamo skupno tri številke.
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzeinši nedelj in praznikov.
«QLAS NARODA"
("Voice of the People") lamed every dav, except Sundays and Holidays. Subscription yearly
^^Advertisement on agreement.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne
natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznafii, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in posiljatvam naredite naslov: JKOI.AS NARODA"
109 Greenwich Street, New York City. Telefon: 1279 Rector.
Preteči generalni štrajk.
Zjedinjenim državam preti štrajk pol milijona železniških vslužbencev, ki nikakor niso zadovoljni z nameravanim znižanjem plače. Tu je posredovanje predsednika Roosevelta popolnoma na mestu. On je namreč v posebnem pismu naročil meddržavni komisiji, naj se prepriča in dožene. v koliko so opravičene železnice v znižanje plače svojim vslužbencem.
Predsednik se v svojem pis«nu do meddržavne -komisije sam smtra kot stranko, namreč v kolikor je "onM povzročil sedanji slabi gospodarski položaj, kakor domnevajo njegovi nasprotniki. S posredovanjem meddržavne komisije pa se hoče nekoliko oprati; če se namreč začne zopet s pregledovanjem knjig železničnih družb, pridejo zopet na dan razne špekulacije, zapravljanje, slaba uprava in druge sleparije.
Kar se tiče štrajka samega, o kte-rega velikanskem učinku je vsakdo prepričan, je upati, da bodo na strani delavskih vodij v prvi vrsti v1 pomiritev delovali zmernost, dobri sveti in nepristranost. O tem ni dvoma: Železnicam prede slaba; večjidel so si pa sedanjega položaja same krive radi slabe uprave in prekapitalizira-nja. Toda na tisoče lokomotiv stoji v remi zali in na desettisoče voz praznih počiva na tirih. Dohodki so se zmanjšali, stroški so pa skoro isti.
Ta položaj bi morali delavski vodje upoštevati, predno pridejo do važnih sklepov. Večina prebivalstva trpi radi sedanjega gospodarskega položaja, torej je skoro neumevno, da bi bili železničarji izvzeti. Pametno zadržanje, neznatne dovolitve v sedanjem položaju dajejo železniškim delavcem pravico. ko nastopijo zopet boijši časi, da zahtevajo prejšnjo ali še boljšo plačo. C'e pa delavski vodje naznanijo takoj generalni štrajk, pomeni to še grozneje nazadovanje gospodarskega položaja, ki se je uprav sedaj začel poboljševati. Nepopisna kalamiteta bi zadela celo deželo, in za tako ceno se železniški delavec pač ne sme ločiti od svojih tovarišev, ki bi bili vsled tega štrajka istotako prizadeti.
Bati se je le enega, da ne bi namreč uprava železnic iu organizirano delavstvo pri nameravanih znižanih plačah postopalo s tendenco. Bati se je, da je namen železniške uprave in z njo zvezanih finančnih močij izrabiti sedanji položaj in zadati delavstvu že davno nameravani udarec. V deželi je namreč še mnogo državljanov, ki verujejo, da se "mora delavec ali podvreči ali pa umreti!''
Upati je, da se posreči meddržavni komisiji doseči sporazumljenje, ki ne bi nikakor škodovalo delavskim interesom ter da se odvrne generaini štrajk železničarjev, ki bi bil velikanska nesreča za deželo, posebno še pri današnjem položaju.
Koliko volilcev ima Zagreb? 3
Glasom izloženih volilnih list je v I. okraju 868 volilcev, v II. 2204, ▼ HI. 544, skupno ima torej Zagreb 3660 volilcev.
Elektrika kot izvor življenja.
Neki francoski učenjak j« dognal, da se dajo živali, ki so bile po zdravniki sodbi ie mrtve, z "ritmično" uporabo električnega toka zopet oii-yeti. 8 to uporabo ni začelo delovati le sree in pljuča, ampak ao živali popolnoma oživele.
Od leta 1450, ko je slavni Gutten-berg izumil umetnost knjigotiska, razširila se je ta umetnost s hitrim korakom in napredovala z velikim uspehom. Velike pisane knjige, rokopisi in stari načini pisanja so izginili ter se umaknili ogromnemu številu tiskanih izvodov. K Tnalo nato se je začela širiti omika, postajalo je jasneje in zvezda umetnosti in izobrazbe je vzhajala ter tako potegnila človeški rod iz one teme in onega barbarstva, v kterem so živeli narodi v starem in deloma v srednjem veku. Tako v posameznem človeku, kakor v splošnem narodu vzbudila se je omika in umetnost.	»
In ako pomislimo, koliko je tiskarstvo pripomoglo v prospeh izobrazbe, do kake stopinje je ono dovedlo in povzdignilo časnikarstvo in šolstvo, opazimo, da zaslužuje ono večje paž-nje in večjo skrb, kakor jo uživa, vidimo, da ono stopa pred višjo izobrazbo v ozadje. Medtem, ko igra časnikarstvo in šolstvo v sedanjem času glavno ulogo, je ta umetnost le postranska stvar, za ktero se šola malo briga, od ktere se sicer mnogo zahteva, a pri tem malo upošteva. Po šolah in sploh v zavodih, kjer se širi omika in umetnost, bilo bi dobro, da bi mladina posvečala večjo pažnjo in večjo skrb do tega predmeta.
Sicer — bode kdo rekel — pa to je vendar le navadna stroka. Da, tudi to je stroka, ali ako pogledamo v knjige, vidimo, da mnogo knjig in tiskovin izide pogrešanih, ker korektor ni bil na svojem pravem mestu, ker mu je umetnost knjigotiska neznana in akoravno učen in zmožen jezikov in drugih šolskih predmetov, ne pojmi o stilizaciji, o tiskovnih po-"reških. nima poznanja, nima tiste sposobnosti, ki jo potrebuje.
Dijakom na srednjih in visokih šolah so na razpolago razni predmeti k učenju, ali bi ne bilo mogoče umestno, da bi se dalo uvesti na srednjih in visokih šolah tudi ta predmet, akoravno ne kot redni učni predmet, vsaj kot prostovoljni; v šolskih knjijrah bi se pač zamoglo dobiti odstavke k iUtanju za ta predmet. da bi se napredek in umetnost čim dalje razširjala. Kolika dobrota je za stavca, ko ima veščega ir. zmožnega urednika, kolika dobrota za urednika, ko zna, kaj in koliko mora napraviti. Gotovo bi se korektorja ne obsojalo na lak način v mnogih slučajih, ako hi ljudje razumeli po-težkoči položaj korektorjev in tudi listi bi bili točneji, ako bi korektor razumel natanko, kaj se lahko napravi in kaj ne pri tiskarskem delu. Je mnogo že dovršenih dijakov, ki so leta in leta preobračali knjige in liste in niso prišli do spoznanja, kako so ti predmeti tiskani.
To velja posebno pa za dopisnike. Dopisniki so navadno ljudje, ki so kolikortoli izobraženi, ki imajo smisel za pisanje, a vendar jim manjka najpotrebneje — nimajo smisla o tiskarstvu. Pišejo na bel papir s črnim črnilom, a to vse, druzega ne znajo; mnogokrat celo s svinčnikom pišejo!
Seveda ti dopisniki delajo urednikom sive glave, posebno v literarnih zvezkih, kakor tudi v vsakdanjih listih, koliko bolje bi bilo, da bi se znali ravnati, ker bi meli smisel za stilizacijo pisanja, ker bi znali na primer, da pisati se mora na eni strani papirja, s črnim Črnilom, ne s svinčnikom, bi znali, da stranice se morajo zaznamovati s številko in vse take potrebne in koristne stvari, ki spadajo tudi v tiskarsko stroko. Ker ako dopisnik piše slabo, ima škodo pri tem le stavec, kteri zahteva gotovo od urednika popolen in gotov rokopis. Po šolah da bi se dajale naloge, tako bi ta umetnost uspevala, oziroma ne le samo to, ampak toliko na šolskem, kolikor na časnikarskem polju bi se pokazal napredek. Ueeea se mladina se muči za kak mrtvi predmet, medtem ko potrebnega ne zna. Samo ob sebi je razumljivo, da dovršen dijak, oziroma ko konča šole in nastopi službo, ima mnogo prilik, da se more baviti s kako tiskovino, ali če nima potrebnega poznanja, če mu manjka glavna sposobnost, smisel za to stvar, kako bode on pravilno korigiral, kako dopolnil točno tiskovino t Razne prilike imamo, da vidimo tako na polah državnih tiskovin tiskarske pogreške. Pa zakaj? Zato, ker dotični korektor ni znal pravilno korigirati, čeravno učen mož, vendar nima sposobnosti za to.
Temu bi se dalo vendar odpomoči, ko bi se tisti, kr razumejo ta položaj, zavzeli za to stvar in pripomogli do gotovega uspeha. Ni je stroke, ki bi bila tako vezana na šolstvo in časnikarstvo, kakor ravno ta. Torej treba združiti ta predmet z drugimi in približati v kolikor mogoče smisel tiskarstva. Tiskaratvo je faktor, ki je donesel svetu to, kar sedaj uživa — omiko, svobodo, napredek. Po listih se je začela Širiti misel "*H<>j v listih so zadobili narodi pomoč, raz-
žaljeni zadoščenje, krivični kazen itd. Knjige so služile in služijo Šolam, one so glavni voditelj mlajih učečih se moči, v knjigi ima dijak svojo bodQcnost, v knjigi znanost — seveda, ako se jo dobro drži; sploh s pomočjo tiskarstva je toliko šolstvo, kolikor časnikarstvo .doseglo ono stopinjo, čez ktero ne .sega nobena znanost.
Dosedaj se tiskarstvo širi le po svojih lastnih močeh in storilo je že mnogo, da stopi v svet čim popolneje in točneje. Ali velika potreba bi bila, da bi se tudi drugi krogi zavzeli bolj za ta predmet, ker s tem bi bilo pomagano prvič tiskarstvu samemu, drugič urednikpm in respek-tivnim učnim močem, kakor tudi mla-dim učečim se dijakom na šolah, ter tako bi se jim odprla pot do večjega spoznanja umetnosti in znanosti.
Predpustne sanje.
Ospud editar:—
Po seji Balkana, na kteri ni bilo 500 udeležencev, ampak veliko, veliko manj, dal je njegova ekselenca in njegovo veličanstvo gspud Franc za veliko pijačo in metal z debelim čenčom okolu. Dobro je "na debelo" požiral tuljanska vina tudi Stjepko, bivši editar "H. N. N.", sedaj "Jazbeca". Ko se je Stjepko domu primajal, imel je zelo lepe, krasne sanje. Videl je bossa Frana, cesarja vsega sveta, ali Napeljona in Avgusta iz Atlante zakopanega v maljoni^ toda ne vem, ali dojač, ali skrbi. V rokah je imel ponosni potomec vseh kraljev in cesarjev že-zlo iz pristne polente; na glavi krono predpustnega komedijanta - Kurenta. Plašč je bil izdelan iz kopij "Jazbeca", "Ose". "Sail & Rail", nekega tuljanskega lista in macedonske-ga; vsa dvorana .je* bila štrapecirana z nekimi akcijami: za prestol mu je služila polbirarska naslonjača. Pred njim so se uklanjali vsi narodi, ker ie od vseh "loneman". najbolj pa senca Stjepka. kteri seveda so jfoda-niki na teden in mesec plačani kričali: "Eviva Francesco, inyperatore de tutto la mondo! " Sedaj je Frane zamahnil z žezlom in zlate "dojače" "so vse preplavil, ubogi podaniki so pa v zlatu — utonili. Kar se prikaže Stjepku "Hrvatska Zastava", "Radničke Novine", ki pojo njegovemu bossu najvišjo " slavo"; "Hrvatska Rieč" iz Montane pa ima sliko, ko dobi Frane brco v oni del telesa, na kterem človek po navadi sodi. Stjepko skoči kviško, popade za — poro in piše: "Kar je bilo preje črno, je sedaj belo, kar je bilo preje slabo, za nič, je sedaj delika-tesa, kar je bilo preje — MINUS, so sedaj maljoni. Rešeni smo! Spa-seni smo! Maljoni v sanjah, gspud boss, le hitro na borzo ž njimi, ali pa napravimo akcijsko družbo za rnaljor.e v sanjah in mačku!"
Vidite, gspud editar, to so SANJE, no, hvala Bogu. SANJE predpustom, ko je vendar marsikak špas dovoljen.
Srčni pozdrav! Vaš reportar
Figa.
Šepec in Kepee.
Smešna zgodba.
(Nadaljevanje.)
Hotimir Kepec je bil, ki se je prvi zavedel. Težavno vzdigne roko in jo položi na dolenji rob svoje obleke.
Tu se zgane Marta Šepec, vstane in pokaže na klop, kjer je sedela. "Tu — če se ne počutite dobro — jaz grem."
Vendar Hotimir Kepec zmaje z glavo. "Zakaj ste radi mene vstali T Saj ni prva klop, na kteri sva skupaj sedela.''
To pač ni bil srečen spomin, čutil je in opazil na potezah Martinega obraza. Z redko razburjenostjo ji zastavi pot.
"Ah, ne silite vendar takoj vstran. To je neumno. In neumnost je, ko sva se leta in leta drug drugega črno gledala in zabavljala. Neumnost je bila izcimiti tako so vraž t vo, ko sva se vendar svoje dni rada gledala. In sieer — celo življenje-je neumnost! Vsedite se, kjer ste sedeli preje!"
Skoro boječe pogleda Marta Šepee svojega soseda. S kakim glasom govori z njo t In kako jo gleda — ru-dečega obraza, s svetlečimi očmi — in ta razburjenost. Postarni ljudje so podvrženi večkrat nekaki duho-momosti, Se jih tare naduha in tedaj se jih ne sme Be bolj dražiti.
Marta Šepee se vsede na M^nji konec klopi; na drugem roba sedi Ee-pee.
In med oba ae vsede molk.
TTtihnjJo je tnffi petje. Le v brt-Ijinn njima nasproti je ti&pl ko« in žvižgal svoje najtepfce melodije.
Oba strmita v ptiča in obema pridejo v spomin daljne, skoro pozabljene sanje resničnosti, da jima je kos nekdaj drugače pel kot danes.
Res — tako je bilo: pričela se je trgatev in bil je že narejen prvi mošt, ko so prebivalci Račjega dola šli neke lepe nedelje v vinograd, pili na hribu in mladina se podila med trtami in zobala zrele jagode. Deklica z blestečimi očmi in dolgimi rjavimi lasmi je utrgala velik grozd, ga držala visoko nad glavo, stisnila z eno roko jagodo ter ulovila kapljajoči sok v usta; in še ko drži grozd v roki, pride od zadaj kos, velik kos ter si utrga jagodo od njenega grozda.
"Predrznež!" smeje se malička, in nikdar se ni pojasnilo, če je menila s tem kosa ali nekega drugega, ki jo je v tem trenotku objel in ji grozdni sok poljubil iz ustnic.
Kot sveča ravno stoji Marta Šepec, ki je zopet vstala in se pripravljala, da odide.
Vendar Kepeceva roka jo prime za zeleno krilo. "Ah, tako dolgo je že od tega, da že ne more biti več res! Zakaj bi si torej še ta ostanek bornega življenja grenila? Kdo ve, koliko časa še živimo."
Zopet bolestni vzdih, in to pot zadene njo, zbriše že pripravljeni vzbruh trpkega odgovora in nekako mehko ji postane pri srcu, da sama ne ve, zakaj. S pogledom se obrne vstran, z roko drgne po črnih rokovi-cah in reče, kljub mehkobi na njenem obrazu, s trdim glasom: "Saj nisem jaz začela!"
"No, no —" reče Hotimir Kepec, "o tem se ne bova pričkala. In — no, da ste vi konečno imeli svoj vzrok, o tem nisem nikdar dvomil."
"O tem niste dvomili?" Temna nevera zopet poostri Martine poteze, medtem ko se počasi vsede na klop.
"Seveda nisem —\ar tako jedno-stavno mi tudi ni bilo. Toda, v življenju bi si rad nekoliko pomagal, tu pridete vi. govorite na vse strani, da pride človek v zadrego in obsedi."
"No. nič ne dene, če le sedi na mehkem"', odvrne ona in se zasmeje.
Hotimir Kepec naredi obraz, kot bi ta smeh omajal njegove zobe. "Xe začnite zopet. In mehak — vsakdo mora nositi svoje breme in mislim, da me nikdo ne zavjda. Preje bi zavidali vas — še mlada in čvrsta kot devojka in skoro —"
Vrtnica na Martinem klobuku je rudeča, vendar še bolj rudeč postane njen obraz.
, Hotimir Kepec se sklone nekoliko naprej, jo nekaj časa molče opazuje in ji konerno ponudi desnico. "Ali bi ne bil že čas za spravo!"
Ona se ne gane, ne dvigne desnice, strmi pred-se in reče: "Kaj pa porečejo ljudje ?''
Tu zdrsne tudi njegova desnica in poteze na obrazu se mu premene.
"Da. seveda, kaj porečejo ljudje, ko bi naju naenkrat zagledali roko v roki ali pa vsaj eden ob drugem korakati! In v krčmi, te šale, govorice, igralci — ne. ne, tako sovražtvo se ne pokoplje z enim mahom, na tako sovražtvo ima svet nekako pravico. Da. da. naenkrat ne gre ta stvar. Čas, čas!"
Pri tem vstane, naredi korak naprej, negotov korak, se ustavi in odkrije. "Vendar veselilo me je!"
In nato odide, z negotovim korakom in žalostnim obrazom.
Marta Šepec je vsa iz sebe. Ta hoja, skoro se opoteka — kot bi bil—"
Skoro se prestraši lastne misli, ki jo je hotela izreči. Stran hoče, stran od klopi, kjer je sedela —
Odhiteti hoče; toda zdi se, da so tudi njej noge odpovedale, kot da jo drže tla, da jo zaženo potem s frem večjo silo navzgor.
"Bog!" zakliče Marta Šepec in položi roko na čelo. "Mošt — novi mošt, ki vedno sili v noge!"
Pa tudi v glavo. In kar govori človek v takem položaju, se mu ne sme zameriti — enako je, kot ne bi bil rekel ničesar.
Seveda pravijo ljudje tudi: "V vinu je resnica!"
Marta Šepec se nasloni na zid, prepleten z bršljinom in gleda v dolino, kjer ob sole nem zahodu žari reka in valčki lahno šume v bnez-končnost.
(Dalje prihodnjiS.)
V STARO DOMOVINO SO SE POD AU:
Josip Fabjan in Ivan Polič iz Ta-eoma, Wash., v Trst; Ivan Porenta iz Dawson, N. Mex., v Staro loko; Josip Šefančič iz Delagua, Colo., v Trnovo; Anton Sircelj in Ivan Pavlo-vie iz Delagua, Colo., v Bae; Juraj Cačič iz Virginia. Minn., v Reko: Štefan MatješiČ, Josip Krompaš, Štefan Kiric, Pavel Zemrič in Josip Vučko iz Primero, Colo., v Gradec; Gašper Pelko iz Allegheny, Pa., v Toplice; Marija Kvas in Fran Kos iz New Yorka v Domžale; Fr. Klun in Josip Klun iz Salt Lake City. Utah, v Gorenjo vas; Fran Lavrič iz Salt Lake City, Utah, v Lož; And. Stritof iz Cross Fork, Pa., v Blošče; Ivan Penko in Ivan Trofojer iz Cross Fork. Pa., v Inomost; Josip Jurkovič Ivan Samide in Jakob Stampfel iz Ricketts. Pa., v Kočevje; Andrej Kranjc, Anton Skerlj, Gašper Beber in Peter Kocjan iz Johnstown, Pa., na Rakek; Mat. Miklavčič iz Allegheny, Pa., na Rakek; Ivan Knavs in Josip Klimp iz Sheffield, Pa., na Rakek; Ivan Lukanič iz Butte, Moot., v Drago; družina Končan iz Butte, Mont., v Dobropolje; Fran Juvati iz Jenny Lind. Ark., v Vače; Anton Pečar iz Jenny Lind.. Ark., v Režišee; Anton Rahotin iz Jenny Lind,!i Ark., v Vače; Den. Kneževič in J. Smilanič iz Chisholma, Minn., v Reko; Anton Namor in Mat. Kovačič iz Chisholm, Minn., v Ljubljano; Anton Jerman iz Jenny Lind. Ark., v Vače; Josip Fabjančič in Fran Grgovič iz La-salle, 111., v Novo mesto; Josip Pavlič iz MeKinlev, Minn., v Belo cerkev; Ivan Madišar iz MeKinlev, Minn., v Kranj; Tom. Poznič iz Black Diamond. Wash., v Šmartno; Alojzij Meden iz Rock Springs, W\o., v P>e-zovljak; Ivan Jenko iz Roek Springs. Wyo.. v Skofjo Loko: Val. Luznar i 7 Rock Springs. Wyo.. v Lueine; Marko Iiežek in Mat. Slobodnik iz Johnstown, Pa., v Radovieo; Josip Stemberger iz Kane, Pa., v Bistrico; Ivan Hribar iz Pueblo, Colo., v Že-limlje; Anton Zupančič iz Pueblo. Culo.. Kompolje; Peter Ilič iz Pueblo. Colo., v Reko; Marko Plut iz Detroit, Mieh., v Ljubljano; Fr. Muren iz Indianapolis, Ind., v ^Vrmnšnif c; Anton Kovačič iz Dnnlo. Pa., v Zamet: Josip -Jenko iz Mingo. Ohio, v Zfirečje: Tvnn olobič iz Green«=bur", Pa., v Ljubljano; Anton Vehar iz Pittsburg. Pa., v Podgoro; Anton Tavželj iz Windber. Pa., v Dolenjo vas; Ignac Meglič, Fran Kostelic in i van Borštuar iz Massillon, Ohio, v Ljubljano; Josip Može iz Davis, W. Va.. v Ljubljano: Fran Urbanček iz Johnstown, Pa., v Kranj; Fran Gliha iz Helena, Mont., v Št. Vid; Marija Siegmund z otroci iz Rittinan, Ohio, v IjOŽ; Dane Milevšnjič iz Salt Lake City, Utah, v Reko; Ivan Kordič iz Denver, Colo., v Travnik; Angela Svete z otroci iz Salt Lake City, Utah, v Lipovico; Anton Ponikvar, Alojzij Petrič, Ivan Lipovec, Jurij Poje, Fran Bole, Fran Jančar, Pavel Malnar, Ivan Cepolnik, Rud. Mavec Ivan Glavan. Jak. Soles in družina Rožanc iz Cleveland, Ohio, v Ljubljano; Ferd. Zdelar, Mi jo Darie, Jos. Polakovič, Tomo Jučič in Marko ZJe-lar iz W. Va., v Zagreb; Josip Gerlj in Anton Juričič iz Thomas, Va., v Ljubljano; Josip Hribar iz Ridge-way, Pa., v Mirno; M. Valenčič, Jos. Žužek, Fran Šajn in Lud. Šajn iz Pittsburg, Pa., v Juršče; Peter Stare iz Ashtola, Pa., v Domžale; Ivan Sa-dar iz Pitts burg. Pa., v Ljubljano.
Vsi ti potniki so kup.:li vožnje listke pri tvrdki Frank Sakser Company, 109 Greenwich St., New York.
Slovensko katoliško
Q*
podp. društvo
svete Barbare
iSQedlnjene države Severn© Ameriki
Sedež: Forest City, Pa.
PtPBnodne3l. Januarja I902 v drŽavi Pennsylvi
-0—0-
ODBOBNIKI:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. a Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik : MARTIN OBEEŽAN, Box 51, West Mineral,
L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI:
MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, Pa KAROL ZATiAR, L nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. FRAN KNAFELJC, IL nadzornik, 909 Braddock Avenue, Brat-dock, Pa.
FRAN ŠUNK, III. nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa.
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kan. JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORN IČ, H. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: Ivan Telban, P. O. Box 607, Po« rest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
NAZNANILO.
Rojakom Slovencem in . Hrvatom, stanujoiim ▼ Spokane, Wash., kakor tudi semkaj potujočim priporočava edino Slovensko gostilno
THE SLfiOTBIO HOTEL, 0418 Monroe Bt, Spokane, Walk,
kjer imava na razpolago čez 40 sob, slovensko kuhinjo in board. Vsakdo bode skrbno postvelen. Za obilen obisk M priporočava Jota Novljan in Peter Omaje,
(10* 9t n ted)
Kje je moj brat IVAN TOMAZINT Doma je iz Gorenjega Logača na Kranjskem. Slišal sem, da se nahaja nekje v Canadi. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov brat: Frani: Tomazin, P. O. Box 438, Jenny Lind, Ark. (24-2—3-3)
Kje je IVAN OGULINt Doma je iz Osojni ka, župnije Semič, Kranjsko. Pred tremi meseci nahajal se je Butte, Mont. Za njegov naslov želi zvedeti njegova sestra: Mary Ogulin, P. O. Box 134, Ely, Minn. (20-22—2)
HIŠA NA PRODAJ.
Hiša, obstoječa iz 4. sob, poleg te pa še eno poslopje, prirejeno za saloon, nad kterim ste dve sobi, se takoj proda. Natančneje se poizve pri
Prank Krall, (24-25—2")	Allegany, Md.
SLUŽBO DOBI.
Mlada Slovenka in pripravna za delo v s&loonu, dobi takoj službo. Plača $20.00 na mesee in tudi več. Podrobnosti se izvedo pri: Frank Sadit, 405 W. Elm St., Leadvffle, Colo. (24-26—2)
ASESMENT,
kteri je za plačati d ne 1. marca. 1908.
I. razred, možki oddelek: vsak član plača po Too. II. razred, ženski oildelek: vsaka članica plača po 20c. Ill, razred, otročji oddelek: vsak plača po 10c.
NAZNANILO UMRLIH ČLANOV.
Fran Dolinšek umrl pri postaji št. 24 v Sop risu. rolo., dne 13. dee. 1907. Vzrok smrti: Typhoid.
Ivan Štrukelj umrl pri postaji št. 28 v South Lorainu, Ohio, 31. dec. 1907. Vzrok smrti: Alkoholizem.
PRISTOPILI.
K postaji št. ] v Forest City. Pa.. Ivan tiosar star 40 let. K postaji št. 2 v Jennv Lind, A rk.. Ivan Močivnik 43 let. K postaji št. 6 v Clevelandu, O., Anton Brus 24 let. K postaji št. 7 v La Salle, 111,. Anton Kašca 25 let. Fran Bah 44 let. Ivan Spostar 18 let.
K postaji št. 9 v Weir City. Kansas. Anton Setnikar 431et. K postaji št. 10 v Coketonu, W. Va.. Ivan Petek 22 let, Fran Tomšič 22 let. Andrej Laharnar 34 let.
K postaji št. 33 v East Mineralu. Kansas. Peter Jenčič 31 let, Egidij Pušnik 30 let.
K postaji št. 15 v Hunringtonn, Ark., Josip Ogradv 17 let. Josip Zor-ko zopet pristopil.
K postaji št. 14 v Rloctonu. Ala., Ivan Butha 36 let. K postaji št. 18 v Flemingu, Kansas. Anton Potočan 32 let.
IVAN TELBAN, glavni tajnik.
POZOR ROJAKI!
Kdor kaj meni dolguje, ga opominjam, da brez mojega dovoljenja ne sme ničesar od mene posojenega vrniti moji dosedanji nespametno brodeči ženi Frančiški Brinar. Ta opomin je izjavljen posebno rojakom v Mineralu, Kansas in v okolici.
Dne 17. fehr. 190S.
Filip Brinar, East Mineral, Kansas.
(24-27—2)
NAZNANILO IN PRIPOROČILO MR. IVAN PAJK, P. O. Box 126, Conemangh, Pa., je z nami v zvezi, vsled česar ga vseic cen j. rojakom iz Conemangh, Pa., is okolice toplo priporočamo.
Doticnik ima tudi v zalogi rasno vrstne slovenske knjig« po izvirnih cenah.
FRANK SAKSER GO. ("Glas Naroda.")
ROJAKOM NA ZNANJE.
Iz Slovenskega smo dobili Se nekoliko Pratik, s kterimi poslužimo lahko onim rojakom, kteri jih dosedaj še niso naročilL
N
A VSE BOLNE
Slovence v Ameriki
ZASTONJ!!!
Zastonj!
Zastonj!
NAZNANILO.
Rojakom v Pittsburgn, Pa., in okolici naznanjamo, da je za tamošnjj okraj naš j edini pooblaščeni zastopnik za vse posle
Mr. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg. Pa*
kteri je sedaj zopet nekoliko okreval in bode vsako soboto od 4. ure po-polndne do 8. ure zvečer sa nas po-slovaL Rojakom ga topla pipm čame
Frank Sakser Company.
Predno se Vi k;e do kakega zdravnika ali zdravilnega zavoda obrnete, pišite na nas ni nam |>ovejte, na kateri i>olezni irpi-te. Mi Vam pošljemo praktično ilustrova-no knjigo, k;i f je Vaša bolezen opisana, katera se imenuje
Al
Spoznajmo se
ff
Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevnik.
reda' '»**JvečJf hi

Ravno tako dopošljemo vsakemu, ka'eri na tajni bolezni trpi, našo veliko knjigo
"Venus in Njegovi Grehi'1
ZASTONJ.
Te knjige se dopožljejo samo lištim, ki na tajni bolezni trpijo zdravi ljudje iste ne dobijo.
Pri nas uživate popolnoma vednestno' hi vsekakor poštene« postrežbo.
Mi nismo Zaravilni zavod, atnpak na nas obrnjene osebe so zdravljene z po celi Europi najboljše znanimi
"Zdravilnimi Sredstvi
OROSI "
Vsaka bolezen je od
TREH SLOVECtH ZDRAVNIKOV
preiskana tako. da ste lahko zagotovljeni, da je diagnoza prava. Eden sam zdravnik se lahko moti, ampak trije zdravniki nikakor ne morejo zgrešiti.
Pišite še danes na nas v Vašem Ul^Hm^Hp	maternem jeziku in
VV ^^	pošiljajte pisma na
JUUDEMICNO ZDRAVNIŠKO DROSTVO
Dr. ROOF,
specijalist za spolne bolezni.
Dr. KNIGHT,
specijalist za notranje bolezni.
Dr. SPILLINGER,
specijalist za diagnostiko.
i America Europe Co.
(O ROS 1)
2128 Broadway
NEW YORK.
/
Jugoslovanska
Katol. Jednota.
Inkorporirana. dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY/MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: Fran Medoš, »478 Ewing Avenue, So. Chicago, 111. Podpredsednik: Jakob Zabukovec, 4824 Blackberry Street, Pitts-fcurg, Pa.	|
Glavni tajnik: Jurij L. Broži4, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: Maks KržiSnik, L. Box 383, Roek Springs, Wyo. Blagajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
Ivan Germ, predsednik nadsotrnega odbora, Box 57, Brad dock, Pa* Alojzij Virant, IL nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, S. Lorain, Ohio.
Ivan Primožič, IIL nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR:	/
Mihael Klobučar, predsednik porotnega odbora, 115, 7th Sttreet, Calumet, Mich.	{
Ivan Kerži&nik, IL nadzornik, Box 138, Burdine, Pa. Janea N. Gosar, HL porotnik, 719 High Street, W. Hoboken, N. J. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 711 North Chicago Street, aroiiet, ru.	a	|
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jed note.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet. Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem v Ljubljani. N apačnega t e je lotil. Ključavničarski pomočnik Milan Prepeluh je pred Štir-novo gostilno v Spod. Šiški razgrajal. Na opomin Franceta Sevška, naj bo miren, ga je Prepeluh z zaprtim nožem udaril ob desno oko in na nos, in koj nato še z odprtim nožem v levi bok. Obdolženec priznava dejanje z zagovorom, da je smatral Sevška za enega nasprotnih fantov. Po pričah se je dognalo, da je bil Prepeluh ob času dejanja pijan, zato je bil obsojen le na tri tedne ječe.
Neroden zagovor. Delavka Marija Brišnik iz Št. Pavla je izmaknila Mariji Jereb v Udmatu na Pre-dovičevem selu novo krilo in bluzo v vrednosti 36 K. Brišnik se zagovarja, da se je isti dan stepla z Marijo Jereb, ter ji je ta tekom tepeža njeno obleko raztrgala, zato ji je vzela obleko kot odškodnino. Vse to pa je bilo od konca do kraja zlagano. Obdol-ženka t-e je enakeira zagovora posluževala radi l.eke tatvine pri e. kr. okrajnem sodišču v Celju, a v Ljubljani >e ji je ta manever ponesrečil. Obsojena ;e bila na šest tednov težke ječe.
Mlada prefriganka. Marija Gabere, 25 let stara služkinja pri tovarnarju za čevlje Jožefu Klofutar-ju v Tržiču, je temu izmaknila raznega blap^a za 11 K 36 h. Pod pretvezo, da jo pošlje njena gospodinja, izvabila je v Auerjevi trgovini v Tržiču svilnat naglavnik in nekaj čokolade. Obdolženka je vse odkrito priznala. Obsojena je bila na tri tedne ječe.
Zaradi hudodelstva o -skrumbe, učinjenega na neki osem let stari deklici, je bil obsojen Jožef Tolkar, železniški čuvaj iz Puštala, na dva meseca težke ječe.
Umrla je v Starem trgu pri Ložu učiteljica Ivana Perušek.
Znani industrij ec Peter Majdič v Zgorn. Jaršah je umrl po daljši bolezni. Pokojnik si je z jekleno vztrajnostjo in neumorno delavnostjo pridobil lepo premoženje, svoji tvrdki pa izreden ugled ne samo doma na Slovenskem, nego tudi med tujci.
PRIMORSKE NOVICE.
Tujci v Opatiji. Od 1. septembra 1907 do 15. januarja 1008 je prišlo v Opatijo 8280 tujcev. Od 9. do 15. januarja je na novo došlo 270 oseb. Dne 15. januarja 1908 je bilo navzočih 1313 oseb.
Ker ga je bil pretepeL Na zahtevo 241etnega Ivana P., ki stanuje v ulici Antonio Canova v Trstu, je bil are-tovan 201etni kočijaž Anton F., stanujoči v ulici Bergamaaco. A ton F. je namreč Ivana P. v ulici del Salice prav pošteno nakleetil, vsled česar ga je dal Ivan P. aretovati
Pobegnila je n otrokom. 271etni Kajetan Bozzi, stanujoči v ulici del Pozzo banco It. 6 v Trstu, je prijavil na policiji, da je njegovs lSIetna žena Marija pobegnila od njega že dne
18. januarja. Vzela da je pa seboj tudi dveletnega sinčka Antona. Dejal .;«'. da je čakal do sedaj, vedno nade-jajoč se. da jDride žena z otrokom; ker je pa le ni. je prosil na policiji, da bi skuhali kaj poizvedeti, kom da je šla.
Nezanesljiv tovariš. V krčmi, ki je v liiši št. 22 v ulici sv. Lazarja v Tr--tu, sta >lužila skupaj dva natakarja, 24Ietni Štefan Depiera in pa 261etni Friderik Barbariol. Nedavno je pa ta poslednji dal Štefana aretovati, ker mu je iz nekega predala v kremi u-kradel 23 kron denarja.
Ogenj. V Trstu je gorelo v stanovanju Marije Blažek. Ogenj je napravil za 3000 K škode.
Umor in samomor. Na Reki je uradnik ogrsko-hrvatske parobrodne -lružbe Josip Kodak, ki je obenem hišnik, odpovedal stanovanje nekemu Brosniču. ker ni redno plačeval. Brosnič je pričakoval Kodaka in ga iz zasede ustrelil. Nato se je sam ustrelil.
HRVATSKA NOVICE
Ljudskih šol je v Dalmaciji 428 s
685 razredi; od 57,625 otrok, obvezanih pohajati šolo, jih je lansko leto obiskalo 53.000. Učiteljev je bilo 413, učiteljic 310.
BALKANSKE NOVICE.
Srbski kralj ne odpotuje v inozemstvo. "Wiener Allg. Ztg." poroča iz najboljšega vira, da srbski kralj Peter ne namerava odpotovati v inozemstvo, kakor so to v zadnjem času poročali različni listi.
Macedonski odbori na Ogrskem? Belgrajska "Domovina" javlja, da je v Belemgradu odkrila bo Iga rs ko-niacedonski tajni odbor. Podružnica tega odbora se nahaja baje v dveh madjarskih mestih, v Temešvaru in v Subotici. V tem poslednjem mestu je tudi blagajna tajnega odbora. V to blagajno se vlagajo baje novci, ki jih odborniki izsiljujejo od Bolgarov in Srbov. g.
Srbski list v Carigradu. Nedavno je pričel v Carigradu zopet izhajati srbski list pod imenom "Carigradski Glasbenik".
Šolstvo v Rumunski in Bolgarski. Nedavno so imeli učitelji shod v Kra-jovi, na kterem so podali tožno sliko današnjega stanja ljudskih šol na Ru-munskem. V Rumunski je vsako leto "koli 800,000 otrok obvezanih pohajati šolo. Od teh jih hodi v šolo samo četrtina, to je 200,000, a šolo završuje jih siamo 18,000. Te številke kažejo jasno, v kako žalostnem stanju se nahaja ljudsko šolstvo v Rumunski. Potrebno je okolu 11,000 učiteljev, a sedaj jih je samo 5000. — Statistika za Bolgarsko dokazuje, da ima Bolgarska okolu štiii milijone prebivalcev in 4250 šel ter 7000 učiteljev in učiteljic.
150,000 za 20 frankov. Ravnateljstvo narodnega muzeja v Belgradu je izplačalo nedavno odvetniku dr. Jo-vanu Osiroviču za cekin, ki je imel denarno vrednost 20 frankov, celih 150,000 frankov. Cekin je bil kovan 1. 3806 v spomin, da je Napoleon zasedel prestol. Kovanih je bilo le deset takih cekinov/zato je naravno, da eo
liif*A	i_ ________ .. .
Ostroviča je skrbno čuvala cekin, ki ga je podaril Ostrovičevemu dedu general Marmont.
Delavni program rumunske vlade.
Ministerski predsednik Sturdza je predložil konferenci strank večine svoj delavni program m tekoča leto. V programu se nahaja ustanovitev gospodarske blagajne, prepoved gospodarskih trustov, odškodnina kmetom in posestnikom, ki so trpeli povodom zadnjih agrarnih nemirov, osnovanje gospodarskih zadrug, organizacija orožništva in več šolskih načrtov.
RAZNOTEROSTI.
Poljski glas o protipoljski politiki na Pruskem V dunajsko "Information" pišejo od poljske strani: Vsprejetje zakona o razlastitvi v pruski poslanski zbornici je tudi nas avstrijske Poljake napolnilo z ogorčenjem. In to ne le iz narodnih razlogov, ampak tudi iz vzrokov socijal-ne pravičnosti. S tem je jednostavno eela vrsta nemoralienih načel prenesena v politično prakso. Moč gre pred pravico, namen posvečuje sredstva, v splošno blaginjo se sme kršiti tudi privatna pravica! Z novo pravico se bo moralo prusko geslo Suum cuique >popolniti z besedo Suum quique ro-quit! — Kdor se veseli tega dejstva, je s polno pravico — socijalna demokracija. V Prusiji se postopa proti Poljakom po socijalno - demokratičnem načelu: "Lastnina ,je tatvina!" in v interesu politike se razla-stuje poseduj oče. Zato pa - ne 'bodo smeli od pruske strani zamerjati svojedobno socijalni demokraciji, ako Lo posnemala ta izgled na pr. proti velepose-stvu junker j .v. Najostrejša obsodba Prusije pa je v okolnosti, da večina nemškega državnega zbora za vzemi je stališče nasprotno zakonu o razlastil vi. Karakteristično je. da pruski parlament privilegijev sklepa razla--1 i t p v — ljudski demokratični nemški parlament splošne volilne pravice pa jo zameče. Nemški narod je proti njej! Kaj treega se mora maščevati!
Za madjarsko šolsko ladijo. Kapoš-varski mest/ii zastop je pričel akcijo za pobiranje prinosov za srradnjo ma-dj«n-ke šolske ladije za Jadransko morje. Vsi madjarski municipiji se pridružijo tej akciji.
Pod "pantofljem". Na Dunaju se nedavno vršila porotna razprava, ki je trajala pozno v noč. Ko se je konečno končala, je eden izmed porotnikov prosil odvetnika, naj mu izda potrdilo, da je razprava trajala do 1. ure v jutro, da dokaže svoji ženi, kje je prebil noč, sicer bi mu ne verjela. Ob splošni veselosti se je želji ujrodilo.
Majhna razlika. Neki rudar v Mansfeldu je zelo podoben pokojnemu knezu Bkmareku ter je na" to podobnost tudi zelo ponosen. Neki večer se je v gostilni v krogu svojih tovarišev ponašal s to podobnostjo, češ, da ima popolnoma isto postavo, isto velikost, ravno take brke, tak obraz, le lažji je za dva funta kakor je bil Bismarck. Neki tovariš ga je kratko zavrnil: "Ta dva- funta pa ti manjkata na možganih."
V liker ali usnje bi se rad priženil V "Prager Tagblattu" je bilo čitati nedavno sledeče komično, a popolnoma resno mišljeno anonco: "Iščem za svojega prav prijetnega, za trgovino izbora e ga brata (Izraelita) pripravno nevesto. Brat je 30 let star, velik, sedaj potnik neke tovarne za liker; ima 4000 K prihranjenega denarja ter bi se najraje priženil v liker ali v usnje.''
Koliko je vseh Madjarov. Ako je
verjeti madjarskemu statističnemu uradu, je vseh Madjarov na Ogrskem in Hrvatskem 9,437,000. Leta 1880, ko še madjarski šovinizem ni bil tako velik, so našteli 6.445,487 Madjarov. Znano je, da Mad jarke niso posebno rodovitne ter se je madjarsko časopisje že opetovano pritoževalo, da so Madjari za svoj naraščaj malomar-nejši kakor Francozi, ker se je pri njih zelo razširil sistem enega otroka, kar imenujejo v svojem jeziku "egy-ke". Število Madjarov povečujejo drugi narodi in mešovite ženitbe, a zadnji dve destletji pomnožujejo število Madjarov najbolj Židi, ki jih je danes okoli dva milijona na Ogrskem. Zato ni mogoče, da bi se bilo število Madjarov pomnožilo od šest na devet milijonov, temue jih je sedem ali največ osem milijonov.
Tragedija dveh sester. V Berolinu
sta se hoteli nedavno obesiti sestri Ana in Marija Eieke. a so ju še pravočasno rešili. Poprej ste bili šivilji ter sta prihajali v hiše najboljših rodbin. Pri tej priliki sta kradli vse, kar sta mosrli odnesti. Ko sta si na ta način nabrali nekaj premoženja, sta se omožili s podčastnikoma. Sedaj so prišle tatvine na dan, in moža sta ju takoj ostavila. Vsled žalosti sta se hoteli obesiti, a so ju rešili ter prideta pred sodišče.
Pomanjkanje gotovega denarja je
zlasti v Nemčiji jako občutno, dočim se v Avstriji toliko ne občuti, kar je deloma pripisati okolnosti. da nemška poštna hranilnica nima čekovnega in clearinskega prometa. Pomanjkanje denarja je v Nemčiji doseglo sko-ro neznosen obseg. Za menice prve vrste se plačuje 7y2% diskonta, za menice manje vrednosti 8, 9 in 10%.
VSI BOLNIKI SE ZAMOREJO OZDRAVITI
Also se obrnejo na veliki in po celem svetu slavni UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE
o<l Dr. V. SBORDONE-a, kateri je ustanovljen tu v New Yorku, da bode v pomoč vsim sloveneoni v Ameriki, ter da jim priteče na pomoč in da jih ozdravi od boleznih, katere drugi mali zdravniki v tukajšnjih krajih nemorejo popolnoma azdraviti.
"Bratje Slovenci"
Ni Vam treba nadalje bolevati, ker ake trpite na kaki kronični ali drugi bolezni, naj si bode kakoršnega značaja da hoče, obrnite se takoj pismeno na Dr. V. SBORDONE-a, kateri je veliko let bil v bolnišnicah delujoč in kakor tudi v naj višjih šolah ter preučeval posebno take bolezni kateri drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in sedaj se pa nastavil tu v New Yorku da tudi tistim Sloveneem tu v Ameriki pomaga do popolnega zdravja, kateri ga do sedaj niso mogli si pridobiti od strani drugih tukajšnjih zdravnikov.
TAJNE MOŽKE IN ŽENSKE BOLEZNI.
7A ravi s naj večjo gotovostjo in popolnoma, ter s naj moderni-jim načinom in naj bolji zdravili Dr. V. SBORDONE-a in zato se obnite s zaupanjem in otprto na njega in on Vam bode v .vsakem oziru naj bolje svetoval, kako da se bodete hitro in popolnoma ozdravili.
Na stotine zahvalnic so nam na razpolago Vsaki dan.
Mi želimo da vsi ljudje predno se obrnejo na Dr. V. SBORDO NE-a pišejo na sledeče naslove naših rojakov, kateri so se zadnje dni pri nas ozdravili in katere drugi zdravniki nikakor niso mo-H ozdraviti.
ANTON HREBINEC, P. O. Roekvale, Colo. Ozdravljen v osmih
dnevih od raznih bolezni po celem telesu. IVAN PAVIČIČ, Meclans Camp No. 2, North Bend, Wash. Popolnoma ozdravljen v osmih dnevih od kronične bolezni v želodcu M. PETKOVIČ, Box 21, Pryor, Colo, ozdravljen v petnajstih dnevih od kroničnega katara v nosu.
M. STOJČIČ, 3112 La Salle Street, St. Louis, Mo., ozdravljen v
dvaijsetih dnevih od več letne božjasti in boievanju v križu. MILAN PREBILlO, 4924 Orchard Stseet, Smelter, Tacoma, Was. ozdravljen v petnajstih dnevih od kronične in nevarne bolezni.
"ZATO BRATJE SLOVENCI"
Ako ste bolni ali ako Vam je treba kake zdravniške pomoči predno da se obrnete na kakega drugega zdravnika pišite na
Veliki in povsod slavni Universal Medical Institute.
da se Vam pošlje knjiga v kateri so vse bolezni opisane, kakor tudi tajne možke in ženske bolezni. Ta kjiga je jako obširna in bodete lahko Vašo bolezen sami sprevideli in ravno zato ima ta knjiga tudi jako veliko vrednost za vsako družino kokor tudi samca in nikdo nesme zgubiti te priložnost da piše po to koristno knjigo.
Pišite brez kakega prikrivanja v Vafiem materinem jeziku i pismo pošlite na:
sbordonb'8 universal Medical Institute
Nadejati se je, da to zlo skoro poneha, kar spričnje okolnost, da so angleška, francoska, avstrijska in druge banke že znižale diskont.
Protidinastična Barcelona. Iz Madrida poročajo: Po vsej Španski so slovesno praznovali kraljev god. Le občinski svet v Barceloni ni hotel prirediti nikakih slovesnosti, niti razobesiti zastave. Minister za notranje stvari je radi tega brzojavno posredoval, ali mestno zastopstvo je odgovorilo, da si ne da od vlade zapovedati lojalne parade. Monarhična stranka je radi tega odgovora silno ogorčena.
VABILO NA NABOČBO
MOHORJEVIH KNJIQ
Do 1. marca sprejemamo naročbo knjig družbe sv. Mohorja za L 1909 Udnina s poštnino vred znaša $1.00.
Naročniki prejmejo knjige svoje-Časno po pošti registrovano. Družba izda za I. 1909 sledeče knjige:
1.	Zgodbe sv. pisma, 15. zv.
2.	Presv. Srce Jezusovo, molitve-nik.
3.	Simon Gregorčič.
4.	Umni čebelar.
5.	Slovenske večernice, 61. zv.
6.	Koledar za leto 1909.
Mi naročimo običajno več knjig, toda imena poznejših naročnikov ne bodo v družebenem koledarju tiskana. Najhitreje dobe kn^e oni, kteri jih pri nas naroče.
UPRAVNIŠTVO 'GLAS NARODA', 109 Greenwich St., New York, N. T. PODRUŽNICA: 6104 St. Clair Avenue, N. E., Cleveland, Ohio.
VABILO.
N o ve narodno društvo "Triglav^' priredi prvo
J9 VELIKO VESELICO
dne 29. februarja t. L
v dvorani društva sv. Alojzija št. 36 v Conemaugh, Pa.
Tem potom vabimo vse rojake in rojakinje kakor tudi vsa cenj. društva v Johnstownu in okolici ter slovensko delavsko pevsko društvo "Bled", da nas blagovolijo v obi-lem številu posetiti.
Za svežo pijačo in dobri prigrizek skrbel bode	ODBOR.
(20 & 24 — 2) ■ ««.........■ . ..... ............................
Tukaj živečim bratom Slovencem in Hrvatom, kakor potujočim rojakom, prij>oro-
čam svojo moderno gostilno, pod imenom
"Narodni Hotel,"n* 709 Iiro».! St., etien
največjih hotelov v mestu. _ Na čepa imam vedno sveže pivo, najbolj še vrste whiskey, kakor naravnejra doma napravljenega vina in dobre smodke. Na razpolago imam čez 25 urejenih sob za prenočitev. — Vzamem tudi rojake na stanovanje. — Evropejska kuhinja!
Za obilen po^et se priporočam udani Božo Gojsovlč, Johnstovn, Pa.
Rojaki Slovenci!
NAROČAJTE IN CITAJTE NOVO OBŠIRNO KNJIGO.
Novih,
50.000
iztlsov.'
se zastouj razdeli med Slovence.
"ZDRAVJE" Katero je Izdal prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod.
The
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
Ta knjiga je najzanesljivejši svetovalec za
moža in ženo, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bodete razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL INSITUTA edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa radi tega"zomore najuspešneje in v najkrajšem času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so mnogobrojna zahvalna pisma in slike katera lahko čitate v časopisih.
Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino.
Ko prečitate to knjigo, Vam bode lahko uganiti, kam se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo ustanovnem zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse mogoče načine vobijo in se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar.
Zatoraj rojaki, ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov:	.,
COLLINS Y. N. MEDICAL INSTITUTE
140 West 34. Str. NEW YORK. N. f.
NA PBODAJ.
Radi odpotovanja v drugi kraj je na prodaj lepo urejena
TRGOVINA "GROCERY"
v mestu, kjer je čez 2000 Slovencev in Hrvatov. Lepa priložnost za Slovenca ali Hrvata, kterega veseli trgovina. Na zahtevo kupca ostane sedanji lastnik jeden ali dva meseca v trgovini, da se on lahko privadi. Več pove
Upravništvo "Glasa Naroda". (18-25—2)
Rojaki naročajte m na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevnik.
LEPA PRILIKA
za Slovenca, kteri želi prevzeti fino urejeno
KROJAŠKO DELAVNICO.
Odda se radi smrti do 1. marca prav po nizki ceni in je edina slovenska krojaška obrt med tisoi Slovencev. Več pove
UpravniStvo "Glasa Naroda". (4x, 15, 17, 20, 24 feb)
VALVAZOR v nsnje vezan, skoraj nor, je na predaj. Več pove
Upravništvo "Glasa Na*oda".
m
Dr. V.
30 WEST 29th STBEET, (near Broadway) NEW YORK, t,
I----jjv uaiavuv. ua 4 TT	*
bit™ ^nili i« p^eu. Rodbina dr.1
AVSTRO=AMERIKANSKA CRTA
(preje bratje Cosulich.)
-^s Najpripravnejsa in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate, sv-
Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington".
REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO.
Vsf spodaj navedeni nov! parobrodi na dva vijaka imajo brezžični brzojav:
ALICE, LAURA, MABTHA WASHINGTON,^ t ARGENTINA.	^
V mesecih majn in juniju se bod eta zgoraj navedenemu brodovja pridružila še dva draga nova potniška panika.
Gene vožnib listkov iz NEW Y0RKA za III. razred so do:
TRSTA;..............................................$28._
LJUBLJANE........................................$28.60
REKE...............................................$28.—
ZAGREBA..........................................$29.20
KARLO VCA........................................$29.25
IL RAZRED do TRSTA ali REKE...................................
Parobrod «ALIOE" odpluje 25. Februarja 1908. Parobrod "EUGENIA" odpluje 12. Marca 1908. Parobrod "LAURA" odpluje 25. Marca 1908.
Fh&p* Bros. & Co*, Gen. Agente, 2 Washington Street, MEW YORK.
Rodbina Polaneških.
Konta, poljski spisal H. Sienkiewicx,
poslovenil PodravikL
TRETJA KNJIGA. (Nadaljevanje.)
In bilo ji je dobro. Mučila jo je samo ena moralna skrb. V duhu je trdno verjela, da bi gotovo zopet ozdravela, ko bi dospela v Lurd, toda ni hotela iti v Lurd, ker je bilo do tja predaleč od Litkiniga groba in ker je koprnela po smrti. Toda sama ni vedela, ali ima pravico zanemarjati to, kar bi ji bilo zmožno ohraniti življenje, zlasti ali sme ovirati božjo usmiljenost in božja čuda — in to jo je vznemirjalo.
Sedaj pa se je nasmehljala ob misli, da ugleda Marico, in bila je pripravljena na pot. Swirski bi imel priti ponjo ob petih, zakaj dasi ga je globoko genila afera Zawilowiskega, je bil vendar lačen kakor volk. Do-spevši v gostilno, sta sedela nekaj časa molče, naposled pa je dejal Polaneški:
"Hotel sem vas še naprositi nečesa, da obvestite tudi gospodično Heleno o vsem, kar se je zgodilo, in da ji naročite, naj ne pove ničesar o tem moji Ženi."
"Dobro," reče Swirski, "pojdem še idanes v Jasmin kakor na izprehod ter se poizkusim sniti z njo. Ako me ■e sprejme, ji napišem na listek, da se stvar tiče Zawilowskega. Ako bo hotela priti semkaj, jo pospremim, ker se vsekakor vrnem še danes."
Čez trenutek pa vpraša:
"Ali vam ni povedal Osnowski, ali pojde gospodična Ratkowska z njima, ali še ostane v Pritulovut"
"Ni povedal ničesar," odgovori Polaneški, "gospodična Ratkowska biva navadno pri starejši sorodnici, gospe Melniški. Ako odide, odide le zato, da bo gospa Osnowska imela to-varišico, ktere angelskemu značaju je začelo utripati srce. brž ko je zvedela, kaj se je bilo zgodilo."
"A tako!" reče Swirski.
"Da. Drugega vzroka ni. Gospodična Ratkowska biva pri Osnowskih samo zato, da bi se bil Kopowski navidezno potezal zanjo; ker pa si je Kopowski našel drugo, je njeno nadaljnje bivanje ondi brez pomena."
"Za Boga, to je nekaj neverjetnega!" reče Swirski, "torej so bile razen Osnowske vse zaljubljene v tega udeba."
Polaneški se ironično nasmeje in pokima: na ustnicah mu obvisele besede: "Brez izjeme, brez izjeme..."
Toda Swirski je sedaj pričel s svojo kritiko o ženskah, ki jo je bil opustil doslej.
"Torej vidite!" je dejal. "Poznam Nemke, Francozinje in zlasti če Italijanke. Italijanke so sploh manj vzvi.-one, manj izobražene, pač pa imajo več temperamenta ter so od-kritosrčnejše in preprostejše od drugih. Naj ne pojem teh makaronov, ako ni-em videl toliko nepri^nih navdihov in takšnega nesoglasja med prirodo, ki je površna, in med frazo, ki je visoka. Ko bi vedeli, kaj mi je ta gospodična Ratkowska govorila o Kopowskem! Ali vzemite le tu Li-neto, tu 'Kolumenko', tu 'Nitečko', tu gospodično Castellijevo! Prava lilija, kaj ne? Kar prisegli bi: Mimosa! Umetnica — Sibila! Zlatolasi in ernooki ideal na dolgih nogah. Tu jo imate. Izkazala se je! Izbrala je ne Človeka, nego vetmjaka, ne moža, nego dondo---- Ko je prišlo k stvari,
se je Sibila izpremenila v garderoba-rico. Pravim vam, da vse ženske ko-prne po novomodnih samopašnikih— strela naj jih udari!"
Swirski stisne ogromno pest ter hoče z njo udariti ob mizo, toda Polaneški ga pridrži in reče:
"Dovolite, toda tu se je zgodilo nekaj izjemnega."
Swirski jame nasprotovati in trditi, češ, da so vse take — in da je ▼sem ljubša krojaška nego Feidiov-eka mera; polagoma pa je iznova pridobil ravnotežjem dopustil ter primal, da utegne biti gospodična Ca-stellijeva izjema.	*"
"Ali se spominjate, kaj sem vam dejal, ko ste me vprašali po Broni-esevihf" je dejal. "Niti načela, niti Enačaja, duševni parveniji — a ničesar več! On je glupec — a njo posnete.... Bog me je obvaroval, zakaj ko bi bili pravočasno zapazili, da imam tam nekakšne glnpe papirje, ki jih pogrešajo, bi mi gotovo ne bili delali draginje in mogel bi se bil lepo •bleči! Pa bi se mi bilo godilo dobro. Kakor me vidite tukaj, odpotujem z Zawilowski m ns tuje, ker imam že veegs dovolj."
Plačala sta in 81a---- Na ulicah
vpraia Swirski:
"K^j storite sedaj t"
"Pojdem iskat ZnwOowringa."
"Kje ga dobite?"
"Mislim, d* v bUnriei pri očeta, dto ne. pa ga počakam doma."
Toda prav v tem trenutku se je Zawilowski bližal gostilni. Swirski ga zapazi že od daleč.
"Tamle gre!" reče.
"KjeT"
"Na drugi strani ulic. Spoznal bi'j <r& na miljo daleč po njegovi bradi. Ali mu poveste vse obenem? Tedaj odidem. Ne potrebujete prič."
"Dobro," reče Polaneški.
Ko ju Zawilowski ugleda, takisto pospeši korake in obstane pred njima , v elegantni opravi in veselega lica.
"Očetu je bolje!" reče z nekoliko zasoplim glasom in jima poda roko, "imam ča^ in sedaj grem v Pritu-lov."	•
Ali Swirski mu krepko stisne roko ter molče odide. Mladi mož pogleda začuden za njim in reče:
"Kaj, ali je gospod Swirski razžaljen?"
Ko pogleda Polaneškega, šele zapazi, da ima tudi njegovo lice nekak resen, skoro strog izraz.
"Kaj pomeni to?" vpraša. "Kaj se je zgodilo?"
Polaneški ga prime za roko in reče z genljivim ih iskrenim glasom:
"Dragi gospod Ignacij! Imel sem vas zmerom za redek talent, pa tudi za redek značaj. Imam vam naznaniti zelo slabe novice ter sem prepričan, da najdete v sebi dovolj moči ter se ne uklonite nesreči."
"Kaj se je zgodilo?" vpraša Zawilowski izpremenjenega lica.
Polaneški pomigne kocijažu in reče: —
"Sedite!____ Na most!" zakliče,
obrnivši se h kocijažu. Nato potegne pismo Osnowskega iz žepa ter ga odda Zawilowskemu.
Mladenič urno raztrga ovitek in jame čitati. Polaneški ga objame z veliko nežnostjo, ne spuščajoč pogleda z njegovega lica, na kterem se je, ko je čital, zrcalila groza in nezaupanje do tega, kar je čital, klavrnost in zlasti neizmeren strah. Lice mu je obledelo kakor platno, toda bilo je videti, da pač čuti nesrečo, da je pa Še ne pojmi in ne umeje dodobra, zakaj pogledal je Polaneškega: kakor brez duše ter zajecal s tihim glasom:
"Kako?.... Kako je mogla storiti kaj takega?"
Nato sname klobuk in si jame česati lase.
Polaneški reče:
"Ne vem, kaj vam je pi>al Osnowski, toda to je res!____To se ne da
izpremeniti. Imejte moč in recite si, da se je to zgodilo in da se ne da popraviti. Bilo vas je škoda zanjo, zakaj večjo ceno imate nego vse to. So ljudje, ki vas res cenijo in ljubijo. Vem, da je to neizrečna nesreča, toda rodni brat ne bi imel več sočutja z vami, nego ga imam jaz. Toda zgodilo «se je!. . .. Dragi moj gospod Ignacij! Odšli so Bog ve kam, Osnowski prav tako. V Pritulovu ni niko-irar. Umejem, kaj se mora goditi v vas, toda pred seboj imate boljšo prihodnost nego z gospodično Castellijevo. Bog vas je odločil za kaj boljšega in gotovo vam je dal večjo moč nego drugim. Vi ste sol zemlje. Imate izjemne dolžnosti: do sebe in do ljudi. — Vem, da je težko zamahniti takoj z roko preko tega, kar je človek ljubil in ne želim tega od vas, toda ne smete se takoj udajati obupu. Moj dragi, ubogi gospod!"	I
Polaneški je govoril še dolgo, govoril navdušeno, zakaj bil je tudi sam ginjen. Govoril pa ni samo, da bi era tolažil, nego navajal je tudi pametne dokaze: nesreča ima to lastnost, da stoji, vendar Človek mora hote ali nehote korakati naprej, torej odstopa od nje čimdalje bolj. Za človekom se sicer vleče nit bolestnih spominov, ki pa je čimdalje bolj tenka, zakaj sila stvari tiči v tem, da živimo za jutrišnji ^dan. Vse to je bila resnica, toda druga resnioa, dokaj bližja, dokaj realnejša in očivid-nejša je bilo to, o čemer je poročalo pismo Osnowskega. Razen tega dejstva so bili le prazni zvoki, ki sicer done na uho, ki pa jih ni pojmila duša in ki Zawilowskemu niso imeli drugega pomena nego ropot kočije ali zvok železnih drogov na mostu, čez kterega sta se sedaj peljala s Polane-škim. Zawilowski je mogel čutiti in misliti na jako kalen način; imel pa je občutek, da je to, kar se je bilo zgodilo, naravnost nemogoče, in drugič, da se nikakor ne more pomiriti s tem in se ne pomiri — kar pa je docela brezpomembno. Ničemur drugemu ni bilo prostora v njegovih mislih. Ni si mogel predočevafci niti tega vsega, kar je bil izgubil, razen gospodične Linete in svoje bolesti, niti žalosti, niti razvalin, ruti puščave, niti življenskih temeljev; vedel je le, da gospodične Linete ni več, da ga ni ljubila, da ga je zapustila ter odpotovala s Kopow&kim, da je njegova poroka preprečena, da se je vse £s zgodilo, a da on tega neče, kot nekaj neverjetnega, nemogočega in groznega.
Toda zgodilo se je bilo.
Kočija je jela iti za mostom počasi, zakaj vozili so se mimo črede volov,. ki so jih gnali v mesto, in ob topotu j njih stopinj je nadaljeval PolaneikLf
V slučajih nesreče
izvijenja udov, ako skoči kost Iz svojega ležišča itd. rabite takoj
Dr. RICHTERJEY Sidro Pain Expeller.
7o n suši, zdravi in dobavi tLdohnost. Imejte ga vedno doma in skrbite, da si nabavite pravega z našo varnostno znamko sidrom na etiketi.
V vseh lekarnah po 25 in 50 oentov.
F. AD. RICHTER & CO.
215 Pearl Street,	New York.

Na ušesa so Zawilowskemu doleta-vale besede: Swirski, tujina, Italija, umetnost, toda on ni umel, da Swirski pomenja znanega človeka, tujina — izlet in Italija — deželo.___Govoril je gospodični Lineti: "Dobro, toda kaj se zgodi z menoj? Kako si mogla pozabiti, da te ljubim tako ne-izrečno?" In časih se mu je zdelo, ko bi jo ugledal, ko bi ji mogel reči, da je treba vpoštevati človeško bolest, bi se razjokala in ga objela okrog vratu. "Saj naja veže že toliko stvari." si je dejal, ¥aj sem ves tvoj....' Zdajci se mu je jela naprej štrleča čeljust tresti, žile na čelu so se napele in oči so se zalile s solzami. Polaneški, ki je bil nenavadno dobrosrčen Človek in ki je vrhutega sodil, da ga je po sreči ganil, ga je zdajci objel okrog vratu in mu jel ves raz-vnet poljubljati lice. Toda žalost Zawilowskega ni trajala dolgo, zakaj vrnila se mu je zavest istinitosti. 'Tega ji ne povem," si je mislil, "ker je ne ugledam več, ker je odšla s svojim ženinom, Kopowskim." Ob pomisleku nato mu iznova otrpnejo poteze na licu. In sedaj si je jel predstavljati vso velikost svoje nesreče. Najprej ga je osupnila misel, da bi bila manjša izguba, ko bi bila Lineta umrla.
(Dalje prihodnjič.)
JOHN N'ENZUL, 1017 E. 62nd Street. N. E, Cleveland, Ohio izdelovalec kranjskih in nemSkih L.
HARMONIK.
Delo napravim na zahtevanje naro£ni» kov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro Tri vrstni od (22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Iz-delujem tudi ploSčeiz aluminija, nikelj a ali. medehine. Cena trivrstmm ie od do $80.
f W 'P' ............... .........................
| Pozor rojaki !f |
|	Naravno in fino Concord vino ^
p	prodajam galon po 50 centov. 4
g	Za obilo naročil se priporočam, ^
fe.	ter vsakteremu zagotavljam dobro M
-	postrežbo. *
Frank Šali
Box 363 Nothingham, O.
H2h i:dii, Hitt. Ill,'JL i-HfaMimiiiL: ic^dtiajLj^ oJu.

Pozor Rojaki!
Novoiznajdeno garantirano mazilo za pleSaste in golobradce, od katerega v 6 tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50! Potne noge, kurje očesa, bradovice in ozeblino Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c., da ie to resnica se jamči $500. Pri na-ročbi blagovolite denarje po Post Money Order poliljati.
Jakob Wahčič,
P. O- Box 69 CLEVELAND, OHIO.
- ■	— - • -----■^ru~L'Ln.^rLr^L'Lnji_-ii_
POZOR SLOVENCI IN HBVATL
Podpisani priporočam vsem potujočim rojakom v Chicagi, HL, in okolici svoj dobro urejeni
—: SALOON. :— Na razpolago imam tudi lepo kegljišče. Točim vedno sveže in dobro Seip pivo, jako dobro domače vino, razne likerje tea- prodajam smot-ke. Postrežba solidna.
Prodajam tudi in preskrbujem Hk-robrodne listke za vse prekomorske črte po izvirnih cenah. Pošiljam denarje v staro domovino zanesljivim potom po dnevnem kurzu. V md
sem s banko Frank Sakser ▼ New
Torku. Svoji k svojim! Z velespo&tovaajem
JOSIP KOMFA1LE, 8908 G-reenbay Av*. So. Ghteaoo, HL
€D Eg CB O '
Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu » C&cagi, liL. kakor tudi rojakom po Zjed. a rta vab, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri "TriglanT,
617 S. Center Ave., Chicaco, Hl„
blizu 10. ulice, kjer točim pristno uleiano Atlas-pivo, izvrstni whiskey. Najbolk vina in diSeče smodke so pri meat na razpolago. Nadalje je vsakem« na razpolago dobro urejeno beg. Wtte in trajna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodera dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča
Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, I1L
i
Ako hočeS dobro postrežbo
z mesom in grocerijo,
tako obrni na
Martin Geršiča,
301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo
fndi naznanjam, da imam T zalogi vsftkoyrKtiio suho meso, namreč:
kloi>«»&e, rtbva, je i tke, sunke itd.
Govorim v vseli slovanskih
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIKI
Važno za rojake,
ki nameravajo potovati v staro domovino.
BRZOPARNIKI
francoske družbe, severonemikega Lloyda in Hamburg-amerižke proge,
kteri od plujejo iz New Yorka v Evropo kakor sledi:
V HAVRE (francoska proga):
LA TOURAINE odpluje 27. februarja ob 10. uri dop.
LA SAVOIE odpluje dne 5. marca ob 10. uri dop.
LA PROVENCE odpluje dne 12. marca ob 10. uri dop.
LA TOURAINE odpluje dne 26. marca ob 10. uri dop.
V BREMEN (severonemski Lloyd):
KAISER WILHELfM II. odpluje dne 3. marca.
KRONPRINZESSIN CECILIE odpluje dne 17. marea.
KRONPRINZ WILHELM odpluje dne 24. marea.
KAISER WILHELM IL odpluje dne 31. marca.
Za vsa pobližna ali natančna pojasnila glede potovanja pižite pravočasno na:
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich 8t., New York, kteri vam bode točno odgovoril Is vas podučil o potovanju.
Dalje so še krasni poitni »arnlki na razpolago, kteri odplujejo kakor sledi:
V	HAVRE (francoska proga):
LA BRETAGNE odpluje dne 19. marca ob 10. uri dop.
V	BREMEN (severonemski Lloyd):
RHEIN odpluje dne 27. februarja.
BARBAROSSA odpluje dne 12. marea.
MAIN
odpluje dne 19. marea.
. V HAMBURG (kamburiko-smeriaka proga):
BLUECHER odpluje dne 29. februanjs AMTrRnrA odpluje dne 5. marea.
PRESIDENT LINCOLN odpluje dne 14. marea.
KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje dne 19. mfcre*^
PENNSYLVANIA v odpluje dne 28. marea.
V TRST ALI REKO (Anstro-American Una):
ALICE odpluje 25. februarja.
EUGENIA odpluje 12.
LAURA odpluje 25.
V ROTTERDAM
(Holland-American lino):
&YNDAM odpisje 26. Mxroerja ob IX
poAedam
odphije dna 4. marea ob 0. vi ^iliij
^	KOOBDAM j
eJpluJa UL mana ob S. art ^jaftaaj-
8TATENDAM SL mmnm A lfll
RYNDAM odptnje 1. aprila ob & ari zjutraj.
V ANTWERPEJT (Red Star Line):
ZEELAND odpluje dne 29. februarja.
KROONLAND odpluje dne 7. marca.
FINLAND
sipin je dne 14. marea.
VADERLAND odpluje dne 21. marca.
ZEELAND odpluje dne 28. marca.
KROONLAND odpluje dne 4. aprila.
V SOUTHAMPTON (American Line):
ST. LOUIS odpluje dne 29. februarja.
Compagnie Generale Tiaosaiianiipe
(Francoska parobrodna družba.)
Ako kda želi pojasnila še o drugih, ne tukaj naznanjenih parnikih, naj se z zaupanjem obrne pismenim potom na znano slovensko tvrdko:
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York,
in postreže® bode vsakdo vestno in hitro.
Vsakteri potnik naj si uredi tako, da pride en dan pred odhodom par-nika v New York.
Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naS vslužbenec na postaji, dovede k nan v pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako ps dospete v New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po Številki 1279 Sector in takoj po obvestilu pošljemo našega uslužbenca pc Vas.
Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev * New Yorku.
Vožnje listke za navedene parnik f prodajamo po isti ceni, kakor v glav nib pisarnah parobrodnih družb. FRANK SAKSER CO.. 109 Greenwich St., New York i
DIREKTNA CRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN 'JUBLJANČ.
Poštni parniki so:"
.....14,200 ton, 30,000 konjskih moč:
.....12,000 „ 25,000 f
.....12,000 „ 25,000
.....10,000 „ 12, <100 „
8,000 „ 9,000
"La Provence" na dva vijaka *'La Savoie" „ „ "La Lorraine" „ „ "LaTouraine" , „ '1La Bretagne""
"LaGasgogne"......................8,'o00 9^000
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. nrt doprindne iz pristanišča št. 42 North Ki?er, ob Morton St., K. Y.
•LA TOURAINE *LA SAVOIE •LA PROVENCE La Bretasme *LA TOURAINE
27. fdbr. 1908	*LA SAVOIE	2. aprila 1MI
5. marca 19»	*LA PROVENCE 9. apri 190&.
12. marca	*LA LORRAINE	16. apr. 1908.
19. marca 190«	*LA TOURAINE	23. apr. 1908.
26. marca 19M	*LA SAVOIE	30. apr. 1908.
Pamika t zvezdo zaznamovani imajo po d*a vijaka.
M« w. Kozminski, generalni agent za zapad-
y\ Deaoorn St., Chicago, 111.
Zdravju
najprimernejša pijača je
♦^»LEISY PlJVC>jg»«$>
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Radi tega naj n''kdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev m drugih.
Lelsv pTvo ie najbolj priljubljeno terse dobi v vseh boljSih gostilnah. Vse Dodrobnosti zveste pri (Je©. Travoikar-ju 6lfe Si. tlalr Ave. N.«. kteri Vam dragevolie vse pojasnu
THE ISAAC LEISY. BREWING COMPARY
CLEVELAND, Om
1

" '	' "~<- i iVi •.-^t.^vi
B P 4 NC M C F f I.c E ... NK SAK'5 1 if
0 » ? \ *	Vi*
«10 + .i, 'J

J7TT' -

I







PODRUŽNICA
EDINA, NAJVEČJA
FR. SAKSER CO. 1 I SLOVENSKA -:- -:-
GOSTILNA
6104 St. Clair Ave. N. E. Cleveland, 0.
POŠILJA NAJHITREJE
-DENAR V STARO DOMOVINO =
C. kr. po&tna hranilnica izplačuje vse vsote.
KUPUJE IK FRCDA.'A AVSTRIJSKI DENAR
PO DNEVNEM KURZU. Sprejema denarne vloge ter jili nalaga v zanesljive hranilnice ali posojilnice po4in4£% o-bresti. Vsak uložnib dobi izvirno bran lno knji-žico. Obresti teku od dneva uloge. Iz|ila<*uje u-loge na hranilno knjižice in daje posojila nanje.
^PRODAJA PARCBRODHE LISTKE^,
za razne parobrodne druži e ]»o izvirnih ee'-ab. Kdor od rojakov kupi v citvelandu listek za parnik, se ga počaka v New Yorku na kolodvoru ter oipelje na parnik ali v kak cenen hotel; prev same se tndi vsa skrb za prtljago. Xata način se prihrani potnikom mnogo truda in denarja
Spreiema naroČila na
GLAS NARODA
in druge slovenske liste. Prodaja razne knjige, koledarje, pratike in sprejema vsa v tiskarski po-ael spadajoča dela.
Kdor hoče biti dobro in pošteno postreien, naj se obrae na podrsinico. 0 # 0 0
r ■
KAKOR TUDI
TRGOVINA Z VINOM IN ŽGANJEM
NA DROBNO IN DEBELO (WHOLESALE AND IIETA1L)
V CLEVELAND-U
-: JE :
(T
Geo. T^vnikar-ja
^—6102 St. Clair Ate., N. E.-
CBNE NIZKE.
PRIŠTINO VIINO
od SOc. do	gal«
rvv
Kupujte kar potrebujete od domačinov, ne pa od tujcev, kteri Vas v sili ne poznajo.
\