MODELIRANJE INFORMACIJSKIH SISTEMOV 
Z UPOŠTEVANJEM ELEMENTOV DINAMIKE 
REALNEGA POJAVA 
INFORMATICA 3/87 
UDK 519.863 
Brane Semulič 
Cinkarna Celje 
Povzetek 
Članek opisuje predlog pristopa k snovanju ra­
čunalniško podprtih informacijskih sistemov, 
ki naj ti reSil probleme konsistentnosti sis­
temov, ki nastopajo zaradi tega, ker obstoje­
či pristopi običajno ločijo projektiranje ba­
ze podatkov od projektiranja programov, ki te 
podatke uporabljajo. 
Summary 
In this paper an approach to oomputer suppor-
ted information sj-stem design is presented. 
Vith described approach we caa solve the pro­
blema of system consistency whioh ooour in 
oase of usual design when in separated way8 
is approached to the data base design and to 
the programs design. 
1 UVOD 
Predlagan pristop se nanaša na izgradnjo 
tistega dela poslovnih informacijskih si­
stemov, ki so determinirani in Jih Je mo­
žno detajlno strukturirati. Pri tem izha­
jamo iz dognanj teorije in prakse baz po­
datkov. 
Pri snovanju večjih kompleksnih program­
skih proizvodov se srečujemo s problemi, ki 
se nanašajo na konsistentnost celotnega si­
stema, ker obstoječi pristopi v veliki me­
ri ločijo projektiranje baze podatkov od 
projektiranja prograaov, ki te podatke upo­
rabljajo, kar pomeni, da ne upoštevajo ča­
sovne povezanosti med snmimi programi, ka­
kor tudi med programi in podatki. Rezultat 
vsega tega se kaze v nerešenih problemih 
sinhronizacije. 
RazreSitev opisanih problemov lahko doseže­
mo z uporabo pristopa, ki ga opredeljujeta 
sledeči fazi (6): 
- izdelava sheme koncepcije informacijskega 
sistema in 
- izdelava interne sheme informacijskega 
sistema. 
Rezultat prve faze Je "SHEMA KONCEPCIJE 
INFORMACIJSKEGA SIST33U", ki zagotavlja: 
- celovito, 
- konsistentno, 
- neradundantno in 
- Jasno 
semantično predstavitev proučevanega 
pojava. 
Naloge in prednosti - sheme koncepcije infor­
macijskega sistema so enake kot pri shemi 
in podshemi baze podatkov, vendar s to raz­
liko, da daje navedena shema kompleksnejši 
prikaz obravnavanega readnega pojava, ker 
upošteva tudi element časa. V naslednji fa­
zi, ki obsega izdelavo "interne sheme infor­
macijskega sistema", pa dopolnimo rešitve, 
ki smo Jih dobili z izvedbo prve faze, s 
tehničnimi karakteristikami in parametri, 
ki smo Jih pre^ izpustili. Rezultat interne 
sheme informacijskega sistema nato uporabi­
mo za implementacijo programskega proizvoda, 
ki ga v tem kontekstu zaokrožuje struktura 
podatkov, ki Je zbrana v bazi podatkov, zbir­
ka programov in ustreznih transakcij v bazi 
programov ter zbirka kontrolnih ukazov, ki 
Jih aktiviramo s pomočjo povezovalca infor­
macijskega sistema, ki sproža programe in 
transakcije med posameznimi podatki. Na 
sliki 1 imamo ilustrativen prikaz postopka 
izgradnje tako zasnovanega programskega 
proizvoda. 
SHEMA 
KONCEPCIJE 
FAZE 
> NAČRTOVANJA 
INTERNA SHEMA 
INFORMACIJSKEGA 
SISTEMA 
POVEZOVA­
LEC IS 
Slika 1 

42 
Vlogo povezovalca infoi-macijskega sistema 
lahko prevzamejo različni akterji, k^t so 
na primer: ročni postopki, za to posebej 
izdelani programi., kombinacije obeh omenje­
nih , sistem za upravljanje z bazo podat­
kov (i)BMS) ipd. 
V nadaljevanju se bomo omejili na prikaz 
prve faze predlaganega pristopa, ki obse­
ga izdelavo sheme koncepcije informacij­
skega sistema. 
2 IZDELAVA SRtiraJ KUN0EK3IJ1:' INFORMACIJSKEGA 
SISTEMA 
2.1 Izhodišča izdelave sheme koncepcije 
informacijskega sistema 
Pri izdelavi sheme koncepcije informacij­
skega sistema veljajo enake zakonitosti, 
kot pri izdelavi logične sheme baze podat­
kov, vendar s to razliko, da je shema kon­
cepcije delovanja informacijskega sistema 
obravnavana s širšega vidika. Pri izdelavi 
omenjene sheme upoštevamo vse vidike real­
nega pojava in ne samo statični vidik or­
ganizacije kot je to slučaj pri bazi podat­
kov. Tukaj imamo v mislih predvsem transak­
cije, ki vsakokrat povzročijo vzpostavitev 
novega konsistentnega stanja znotraj siste­
ma baze podatkov. 
Zaradi opisanih lastnosti transakcij jim 
pravimo, da predstavljajo "vedenjske eno­
te" baze podatkov. S tran''akcijami generi-
rsuno torej novo stanje baze podatkov, ki 
ustreza dejanskemu stanju evolucije real­
nega pojava. 
Pri opazovanju realnega pojava zasledimo, 
da le ta reagira na vsak dogodek, s tem, de 
s pomočjo izvedbe določenih aktivnosti 
vzpostavi novo stanje. Podobno situacijo 
imamo pri sistemih podatkov, ko s transak­
cijami vzpostavimo novo stanje, ki zrcali 
stanje zasledovanega realnega pojava. 
Da se izognemo nekoordiniranosti delovanja 
sistema baze podatkov glede na delovanje 
realnega pojava, morajo biti transakcije, 
s katerimi spreminjamo stanje baze podatkov, 
preslikava aktivnosti zasledovanja realnega 
pojava. 
Na osnovi zapisanega lahko podamo sledeči 
ugotovitvi, in sicer da (J): 
. s podatki ponazarjamo podatkovne pojme 
(entitete) realnega pojava in da 
. s transakcijami ponazarjamo vedenje pro­
učevanega, realnega pojeva. 
Tako razširjeno gledanje nam Je osnova za 
pristop k izdelavi sheme koncepcije infor­
macijskega sistema, ki ga izdelamo brez 
upoštevanja kakršnihkoli tehničnih paramet­
rov, ki jih je potrebno upoštevati za im­
plementacijo modela na konkretnem računal­
niškem sistemu. 
V našem gledanju modela koncepcije informa­
cijskega sistema imamo torej fomializirano 
integracijo treh vidikov, in sicer: 
. statične strukture elementov modela in­
formacijskega sistema, 
. transakcije med elementi modela informa­
cijskega sistema in 
. časovni vidik relacij med posameznimi 
elementi modela informacijskega sistema. 
če proučujemo realni pojav z opisanih treh 
vidikov, pridemo do sledečih ugotovitev 
W-
. da obstajajo ti^i osnovne kategorije po­
java, ki jih je možno opisati glede na 
njihove lastnosti kot: 
- objekte 
- dogodke in 
- operacije. 
. da je možno dinamične odnose med našteti­
mi kategorijami izraziti s POVEZAVA?«, 
ki Jih glede na vrsto povezave delimo 
na: 
- modifikacijo (povezava: OPEHACIJA-
OBJEKl') 
- spoznanje (povezava: OBJEKT-UOGODEK) 
- sprožitev (povezava; DOGODEK-OPERACIJA) 
V nadaljevanju si bomo opisane kategorije 
in njihove medsebojne povezave nekoliko po-
bliže ogledali. 
2.2 Opisi kategorij realnega pojava in njihove 
povezave 
Videli smo, da obstojajo tri osnovne kate­
gorije realnega pojava, in sicer; 
. objekt-predstavlja trajno konkretno ali 
abstraktno proučevano komponento organi­
zacije, ki jo lahko detajlneje opredeli­
mo, 
. operacija-predstavlja nalogo, ki jo je 
potrebno realizirati v organizaciji ob 
določenem času, 
. dogodek-predstavlja spoznanje o spremembi 
• stanja enega ali več objektov po izvedbi 
operacij 
Med posameznimi opisanimi kategorijami ob­
stojajo povezave, ki jih opredelimo slede­
če: 
. spoznanje-Je povezava, ki združuje dogo­
dek in enega ali več objektov. Izraža 
spremembo stanja objektov, ki Je povzro­
čena 8 pojavom nekega dogodka, 
. sprožanje-Je povezava, ki združuje dogo­
dek in eno ali več operacij. Pove, da 
določen dogodek sproži eno ali več opera­
cij, 
. modifikacija-predstavlja zvezo med opera­
cijami in oojekti. Izraža kako operacija 
preoblikuje objekt. 
Iz opisanega Je moč razbrati, da so dogod­
ki tista kategorija, s katero opredeljuje­
mo dinamiko realnega pojava. 
2.5 Opredelitev dinamike realnega pojava 
Dinamiko realnega pojava opredeljujejo do­
godki, ki jih ločimo na (7;; 
. pasivne dogodke in 
. aktivne dogodke. 
Pasivni dogodki povzročijo samo novo stan­
je proučevanega objekta, medtem, ko aktiv­
ni dogodki sprožijo izvajanje ene ali več 
operacij. 
Opisana dinamika realnega pojava temelji 
na Jasnem razlikovajjju med: 
. stanjem, 
. spremembo stanja, ki jo povzročijo pasiv­
ni dogodki in 
. spremembo stanja, ki jo povzročijo aktiv­
ni dogodki. 

43 
Stanje nekega objekta je lahko trajno, med­
tem, ko je sprememba stanja dogodek in je 
trenutna. Pasivni dogodek izraza prehod i-z 
enega stanja v drugo. Alctivni dogodek se 
razlikuje od pasivnega po tem, da spremen-
ho stanja povzroči tudi izvajanje ene ali 
vec operacij. 
2.4 formalna opredelitev realnega pojava, 
njegovih kategorij in njihovih lastnosti 
2.4.1 Opredelitev na nivoju realnega pojava 
Realen pojav, ki ga v našem primeru zaokro­
žuje temeljni proces poslovnega sistema, 
bomo skušali opredeliti na sledečih nivo­
jih (7): 
. nivoju realnega pojava 
• nivoju pojmovnega modela in 
. nivoju podatkovnega modela 
Pri proučevanju temeljnega procesa na nivo­
ju realnega pojava ugotovimo, da ga je mo­
žno opredeliti z množico veličin, s kateri­
mi opišemo njegove karaJcteristike. Te veli­
čine označujemo kot objekte (OBR). Objekt 
(OEH) proučevanja v temeljnem procesu po­
slovnega sistema je lahko "kupec'', "naro­
čilo", "proizvod" itd. Dogodki (DG.^) pa 
povzročajo spremembe stanja opazovanih ob-
jekto-vr (S"5f ), ki po dogodku preidejo v neko 
novo stanje. 
2.4.2 Opredelitev na nivoju pojmovnega modela 
Preslikava temeljnega grocesa na nivo poj­
movnega modela nam sluzi za prikaz našega 
gledanja temeljnega procesa, ki abstrahira 
za nas nepomembne vidike gledanja tega 
procesa in prikazuje samo tiste elemente in 
njihove medsebojne odnose, ki so za nas po­
membni. S ciljem takšne opredelitve modela 
temeljnega procesa (TPp) smo ugotovili, da 
je v osnovi sestavljen iz treh temeljnih 
gradnikov - kategorij in sicer: objektov 
(OBp),dogodkov (DGp) in operacij (OPp).To 
lahKo zapišemo takolo (7): 
TPp = (OBp. DGp, OPp) 
pri čemer je: 
0B_ 
(1.1) 
DG_ 
0P_ [OPJ; 
i = 1,2,3,...,n| 
i = 1,2,5,... ,nrij 
k = 1,2,5,...,1J 
(1.^) 
(1.3) 
(l.'^) 
Povezave, ki nastopajo med posameznimi ka­
tegorijami, pa napišemo takole: 
.modifikacija (MO ) predstavlja preslikavo o 
operacije (OP ) ^v objekt (OP ) 
M0_ 0P_ 
—> 08^ 
(1.&) 
.spoznanje (S2 ) predstavlja preslikavo ob­
jekta (OB ) v*'dogodek (DGp) 
3Z_ 0B_ "^ DG^ (1.6) 
.sprožitev (SP ) predstavlja preslikavo do­
godka (DG ) v^operacijo (OP_) 
P P 
Stanje (op) proučevanega pojava (1P_) ugo­
tovimo tak.J, da zasledujemo opisane^kate-
gorije in njihove medsebojne povezave (FV ). 
Pri tem je potrebno izpostaviti, da nas ^ 
z'5nimajo samo tista stanja, ki so dogodki. 
Formalno izrazimo to taJiole (7): 
S = (TP , PV ) 
p ^ p' p' 
pri čemer je: 
PVp = (nop, ssip, sPp) 
(i.e) 
(1.9) 
(1.10) 
Spremembo stanja (3p) povzroči izvedba tran­
sakcij, ki predstavljajo osnovne elemente 
poslovanja v temeljnem procesu poglovneca 
procesa. Transakcijo sproži dogodek 
(DGp), ki povzroči izvajanje ene ali ve5 
operacij (OPR), s katerimi se izvede spre­
memba na ustreznih objektih (OB^). V prou­
čevanem pojavu ^TPp) se lahko izvaja spro­
žanje dogodkov t,DG j)): 
.v kronološki odvisnosti ("^0 ) ali pa 
.v pogojni odvisnosti (PO ). 
Dogodek DG^ je v kronološki odvisnosti 
(KOp) z dogodkom DG^ takrat, 
kadar dogodek DG nepogojno sproža operaci­
je OFZ, ki povzroči sprememoe stanja objeK-
ta OB£, kar spoznamo z dogodkom DG'' 
P P-
Dogodek DG" je v pogojni odvisnosti (Po ) 
z dogodkom DG taOcrat, l^adar dogodek DG 
pogojno sproži operacijo OP ali kadar 
Bprememoa stanja, povzročena z operacijo 
OP^ ne povzroči vedno dogodka DG". 
2.4.5 Opredelitev na nivoju podatkovn'?ga mode­
la 
Proučevanje realnega pojava (TPD) Z nivoja 
podatkovnega modela predstavlja preslikavo 
pojmovnega modela z vidika opredelitve in 
analize potrebnih podatJcov. Pri proučevanju 
kategorij realnega pojava (0B_, DGj. in OP j.) 
ugotovimo, da pripadajo oziroma, da so po­
vezani s posameznimi podatkovnimi razredi 
(R_). iSnačilnosti, ki združujejo posamezne 
kategorije realnega pojava znotraj podatkov­
nega razrisda, lahko formalno zapišemo tako­
le (7)! 
(VR^) (Vx) (K^) (xfiK^ 
=> ^>h.j^ 
3P_ 
DGp -^ OPp (l.V) 
čie pravi, da pri danem podatkovnem razredu 
(H^) in opredeljeni lastnosti (L), ki je 
smiselna za atribute (X) podatkovnega raz­
reda, i,ixeksistira kategorija /,,nv, ki ima 
(.rilj) (Kjj; 
za atribute natanko tiste atribute podat­
kovnega razreda /ui',, ki iraajo lastnosti 
(L). '•''D-' 

44 
V našem primeru imenujemo podatkovni model 
"shema koncepcije informacijskega sistema". 
Da bi zadostili potrebam izdelave predlaga­
ne sheme koncepcije in v formalni obliki 
opr"delili prej opisane karakteristike in 
lastnosti proučevanega pojava, moraaio najti 
ustrezen ns.iin formalnega prikazovanja. To 
dosežemo z (5): 
. uporabo ^lipiziranega modela preslikav 
. uvedbo tipov preslikav, s katerimi pona­
zorimo različne kategorije in 
uvedbo dejavnika časa. 
Povezavo med podatkovnimi razredi in opisa­
nimi kategorijami dobimo tako, da: 
. vsaUc podatkovni razred in vse vrste pove­
zav prikažemo z eno ali več preslikavami, 
. lastnosti podatkovnega razreda prikažemo 
z atributi preslikav in 
. uporabimo za prikaz podatkovnega razreda 
. množico tipiziranih preslikav, ki jih 
označimo kot: 
-R-objekt, 
-R-dogodek in 
-R-operaoija (6). 
Navedene tipe preslikav izrazimo v tretji 
"normalizirani obliki grupiranja podatkov 
v stavke. 
iJa potrebe dekompozicije podatkovnega razre­
da na elementarne podatkovne zapise se pos­
lužujemo tipov preslikav, V nadaljevanju bo­
mo podali kratke definicije posameznih ti­
pov omenjenih preslikav: 
. preslikava "H-objekt" (H-03j,) je perma­
nentna preslikava,kjer je vsak atribut 
v permanentni odvj snosci od kijuoa pre­
slikave. "R-ohjekt" predstavlja elementarni 
položaj opazovanega podatkovnega razreda 
v sistemu. Ta preslikava nam omogoča, da 
prikažemo elemente proučevanega pojava in 
njihovo strukturo. Se bolj precizno pove­
dano, ta preslikava nam omogoča časovno 
konsistentni vidik opazovanega realnega 
pojava. 
Pemanentna odvisnost med dvema atributo­
ma A in 3 je elementai-na, direktna in kano-
nična odvisnost, kjer je vsak dogodek a, 
ki pripada atributu A, odvisen od dogodka 
b, ki pripada atributu B. Dogodka a in b 
imata enako življensko dobo. Zapisano trdi­
tev lahko izrazimo tudi takole (7): 
A —^ B =[(a,b): (Va) (Vb) (aC AAb 
Atribut A implicira atribut B, pri čemer 
je a dogodek atributa A 3 :i b dogodek atri­
buta B. Za vsak dogodek a in b velja, da 
sta elementa množice dogodkov atributa A 
oziroma B in da imata lastnost L. 
. preslikava "H-operacija" (R-OPp) je per­
manentna preslikava, ki se nanaša na do­
ločen podatkovni razred in je v tesni po­
vezanosti s preslikavo "fi-objekt" (H-OB|,). 
S to preslikavo opišemo spremembo stanja 
(TIP SPREMEMBE), ki se izvrši na določenem 
"E-objektu". 
llormalizireui zapis relacije "R-operacija" 
mora odgovarjati naslednjim zahtevam (6): 
i-OP^ -> 
H-i 
OBD 
R-OPT, -> TIP SPREMEMBE 
(1.13) 
(l.l'*) 
H-OPjj —> TEKST OPERACIJE (1.15) 
Spremembe se lahVo pojavijo kot kreacija, des-
trukoija ali modifikacija. 3 tekstom operaci­
je je mišljen kratek opis vsebine operacije. 
Iz zapisa (l.lj) vidimo, da se R-operacija 
nanaša na točno določen_R-objekt in da z njo 
točno opredelimo, s kakšno vrsto stanja imauno 
opraviti (l.l4 in 1.15). 
. preslikava "R-dogodek" (R-DGj,) je permanen--
tna preslikava. Njena normadizacija mora za­
dostiti sledečim pogojem: 
- da se nanaša na točno določen fi-objekt 
(1.16) 
- da identificira nastalo spremembo izmed 
možnih tipov sprememb, ki smo jih opisali 
že pri opredelitvi preslikave "fi-operaci-
ja" (I.IV) 
- da opiše nastalo spremembo (1.18) in 
- da identificira operacije, ki se sprožijo 
z opisanim dogodkom (1.19) 
Navedene pogoje je možno zapisati tudi slede­
če (6): 
R-DG- -> R-OB„ (1.16) 
R-UG- ~> TIP SPREMEtIBE (1.17) 
R-DGjj ~> OPREDELITEV SPREKEtlBE (1.16) 
(1.19) 
H-DGj3 ~> R-OP^, 
Sprožanje operacije, ki jo povzroči dogodek, 
je lahko "pogojeno" ali "iterativno". V prvem 
primeru se odgovarjajoča operacija sproži sa­
mo v slučaju, ko so izpolnjeni določeni pogo­
ji, ki jih poprej definiramo. Pri iterativnem 
sprožanju pa se sproži izvajanje operacije o\> 
vsakem pojavu ustreznega dogodka. 
2.t' ouatiSni in dinamični vidik sheme koncep­
cije informacijskega sistema 
V predhodnih izvajsujjih -mo prikazali iz­
hodišča in osnove za pristop k izdelavi 
sheme koncepcije informacijskega sisteme. 
Temeljni proces poslovnega sistema smo 
oprridelili ra nivoju realnega pojava, ni­
voju pojmovnega modela in nivoju podatkov­
nega modela. V procesu snovanja informa­
cijskega sistema nas zanima predvsem nivo 
podatkovnega modela, ki predstavlja nivo 
opredelitve predlagaiie sheme koncepcije 
informacijskega sistema. 
Samo shemo koncepcije informacijskega 
sistema delimo na dva dela, ki ju ločimo 
glede na vidik prikazovanja in obravnave 
na: 
. statično podshemo (logična shema baze 
podatkov) in 
. dinamično podshemo (shema interakcij 
informacijskega sistema) 

45 
Statična podahema oz. logična shema baze 
podatkov zajema opredelitev preslikav ob­
jektov (R-03jj) realnega pojava ter njiho­
vih lastnosti. Pri tem smatramo objekte 
kot podatkovne pojme, ki jih opredeljuje­
jo ključi njihove identifikacije in atri­
buti opisa njihovih lastnosti. S pomočjo 
sintakse, ki jo predvideva izdelava logi­
čne sheme baze podatkov, izrazimo poveza­
ve med tako opredeljenimi podatkovnimi 
pojmi. 
Dinamična podshema oziroma shema interak­
cij informacijskega sistema pa obsega po­
pis dogodkov (R-UGj.) in operacij (H-OPj.), 
s katerimi ponazarjamo dinamiko informa­
cijskega sistema ter ilustrativen prikaz 
informacijskega sistema. 
Za potrebe grafičnega prikaza uporabljamo 
sledeče simbole: 
SIMBOL 
O 
v 
POMEN 
R-objekt (H-OBjj) 
R-operacije (R-OP_) 
R-dogodek (R-DGjj) 
iterativno sprozanne 
H-operacije (R-OPj.) 
pogojno sprožanje 
H-operaoije (R-OPp) 
"spoznanje", kot rela­
cija med R-objektom 
(R-OBjj) in fl-dogodkom 
(H-OPj) 
"sprožsmje", kot rela­
cija med R-dogodkom 
(R-BG,,) in E-operacija-
mi (RiiOPj,) 
"modifikacija", kot re­
lacijo med R-operacijo 
in H-objektom 
Slika J; Simboli, ki se uporabljajo pri 
izdelavi dinamične podsheme de­
lovanja informacijskega sistema 
ZAKI«fUCKI 
Pri proučevanju realnega pojava in njegove 
dinamike pridemo do spoznanja, da ga opre­
deljujejo tri kategorije:objekti, dogodki 
in operacije, ki jih je možno ustrezno op­
redeliti na nivoju realnega pojava, nivoju 
pojmovnega modela in nivoju podatkovnega 
modela. 
če podatkovnim zapisom na nivoju podatkov­
nega modela, ki so nomializirani v tretji 
normalni obliki (JNF), dodamo še časovno 
omejitev, dobimo elementarne gradnike in­
formacijskega sistema, ki jih opredelimo 
kot preslikave objektov ustreznih podatkov­
nih' razredov, ki smo jih označili kot 
H-objekte. 
Z kategorijami R-objekt, R-dogodek in 
R-operaciga je na nivoju podatkovnega 
modela možno izdelati grafični prikaz de­
lovanja informacijskega sistema. Pri tem 
ima takšen prikaz podobno vlogo kot logič­
na shema baze podatkov in ga imenujemo di­
namična shema koncepcije informacijskega 
sistema. Takšen prikaz se od logične sheme 
baze podatkov razlikuje v tem, da omogoča 
prikaz dinamike delovanja informacijskega 
sistema. 
Opisani pristop sodi v družino sodobnih 
metod sistemske analize, ki temeljijo na 
analizi podatkov. Zaradi konsekventnih pra­
vil, ki veljajo pri izdelavi dinamične in 
statične podsheme informacijskega sistema, 
je možno paralelno delo več strokovnja­
kov pri izvajanju sistemske analize komp­
leksnih informacijskih sistemov, ki ob za­
ključku dela svoje reziiltate brez proble­
mov vskiadijo. 
LIOERAIIJEA 
1. Martin J. Computer Data Baae Orgsini-
zation, Prentice Hali, New 
Jersey, 1977 
2. Prijatelj N.: 
Matematične strukture I, 
Mladinska knjiga, Ljubljana, 
1971 
3. Rolland C,Albin P.: 
Management of Real Time 
Sjrstem Projects, Prooeedings 
of the 7. INTERNET World 
Congress, Copenhagen, 1982 
4. Rolland C, Benci G.: 
Management of Information 
System Projects, Prooeedings 
of the 6.INTERKET World Con­
gress, Garmisch-Partenkirchen, 
1979 
5. Rolland C, Richard C: Transactions Mo-
deling, Universite de Pariš I, 
Pantheon-Sorbonne, Pariš, 1982 
6. Semolič B.: Magistersko delo, V£KŠ Maribor, 
1986 
V nadaljnjem procesu snovanja informacij­
skega sistema nam dinamična podshema (she­
ma interakcij) služi kot osnova za izde­
lavo ustreznega programskega proizvoda, 
medtem, ko nam statična podshema služi 
kot logična shema baze podatkov, ki je 
izhodišče za načrtovanje ustrezne fizič­
ne zasnove baze podatkov na konkretnem 
računalniškem sistemu.