List 20. Gospodarske stvari. Kolobar v poljedelstvu. Kolobar je vrstenje rastlin na njivi, to je, na-stopek setve rastline za rastlino, zato ker zmiraj ena rastlina na njivi ne stori, ker povžije iz zemlje za-se redivni živež, in pusti v zemlji le to, kar ji služiti ne more. Ta nauk je posebno velike važnosti, ker le iz umnega vrstenja nam pride tolst, obilen in vesel blagoslov za našo skrb in za naše prizadevanja na našem posestvu, in zato se moramo o tem obširniše pogovoriti. Tukaj, mislimo, predno začnemo nauk od posamesnih rastlin razkladati, bode prav ta nauk vvrstiti. Vsak kmetovalec lahko iz skušnje v6, da na njivi zmiraj enih reči sejati ali saditi ne gre. Detelja za deteljo ne gre; pšenica ne stori rada dvakrat, cel6 pa trikrat zaporedoma ne na tisti njivi; tudi krompir, koruza, korenje, lan, repa itd. ne. Ajda, konoplje, zelje stor6 sicer, pa čedalje slabejše. Tudi vemo, da vsaka zemlja ni za vsako seme, in da nektere rastline njivo bolj, nektere pa manj izmol-zejo, in da je treba še veliko druzih okoliščin pri setvi pred očmi imeti, da bomo, če kake posebne uime ne bo, kar najboljšo in najbogatejšo letino za dobiček imeli. Pri kmetiji je tedaj kolobar ali vrstenje raznih rastlin kaj velika in potrebna reč, in veliko praznega dela, zgubo in še škodo ima, kdor tega ne v6 ali v nemar pusti. Umno vrstenje je tudi, kakor smo že rekli, odpravilo praho. Da bomo pa tako potrebni in koristni nauk prav dobro umeli, hočemo tukaj več reči premisliti in pre-vdariti, ter najprej nekaj opomniti, kar pomaga to reč bolj razjasniti; potlej bomo še le kaj od pravega vrstenja povedali. Za preduk bomo namreč pretehtali: 1. zemljo in lego njive; 2. čas, kdaj da se razne rastline sejejo; 3. posebne lastnosti nekterih rastlin, in 4. še nektere druge v to spadajoče okoliščine. 1. Zemlja in lega njive. a) Zemlja. Razne rastline ljubijo razne zemlje. Na bolj peščeni njivi stori ajda, rž. — Ce je taka njiva gnojna, stori na nji krompir, leča, repa, grah oves. — Ce ima peščena njiva kak del ilovice, da vlago bolj drži in da se bolj veže, stori lan, ječmen, proso, grah, zelje, koruza, konoplje, mak, brošeč, hmelj, in še detelja, posebno v bolj mokrotnem letu. Na ilovici posebno bolj težki stori: pšenica, pira, oves, trava. — Ce ima ilovica kak del apnice, dobra bo za pšenico, piro, oves, bob, deteljo, grah, tudi še za ječmen, za peso posebno belo in za podzemeljske kolerabe. — Ce ima dober del peska in malo apnice, ob- rodila bo rž, tudi še pšenica, pira, oves, ječmen, krompir, korenje, sočivje, detelja. Na apnici stori: meteljka (nemška), turška in naša navadna štajarska detelja, grah, bob, fižol, ječmen, oves, rž, krompir, vse korenstvo, konoplje, lan in tudi pšenica, če je njiva bolj vlažna. Na laporu raste tudi vse to, razun pšenice, posebno pa vinska trta, najbolj na apnenem laporu. Na mahovnini, če se ali požge ali pa s prstjo po-gnoji in zorje, zraste ajda, oves, krompir, repa, najbolj pa mrva. Na novini, ko se nerodovitne oslabljene travni-ščineitd. izorjo, stori lan, krompir, koruza/proso, oves, ajda. ^ Na suho djane luže, bajerji itd. dajo lepe konoplje, zelje, repo, koruzo, korenje, posebno pa klajo. Treba je vedeti, k ter o zemljo te ali te rastline ljubijo. b) Lega njive je ali na solncu ali od solnca; na gorkem ali na mrzlem; na mokrotnem ali na suhem. Solnce, gorkoto in suhotne kraje ljubijo: vinska trta, koruza, hmelj, proso, ajda, ječmen, pira, rž, konoplje, bela pesa, brošeč in nemška detelja ali meteljka. Solnce in gorkoto ljubi se ve da vse, suhoto pa vendar le imenovane rastline. Odsolnčno, hladno in nekoliko mokrotno lego vzamejo za ljubo skoraj vsa druga žita in trave, tudi krompir, lan, mnogo korenstva, korenje, detelja, sočivje itd. ^ Mokrotno lego ljubijo: pšenica, oves, detelja, zimski ječmen, krompir, vse korenstvo, lan, grahora, trave. V suhotnem kraji obrode še zmiraj rž, koruza, jari ječmen, meteljka, grah, ajda, turška detelja itd. 2. Cas setve. Tudi to ima velik pomen pri ko-lobaru ali pri vrstenji rastlin. Nektere rastline sejemo v jeseni — zimino; nektere spomladi — jarino; nektere poleti — poznino. Kmetovalec mora to pri vrstenji setve pred očmi imeti, in premisliti, kaj bo sejal, in kaj za ktero rečj6 gre\ V jeseni sejemo zimno pšenico in piro, kva-terni teden, kakor je prigovor, sredi meseca kimovca; se prej lan zimec, o sv. Jerneji ali pa že o včlikem Šmarnu; za pšenico rž, ječmen do adventa. V ječmen sejejo včasi koren, ki je drugo leto rad zal, debel; ali pa krvavo (laško) deteljo. Pomladi sejemo vso jarino: ječmen, oves, jaro })šenico in rž v hribih; mnogo korenstva, bob, fižol, an, koruzo, konoplje, sirek, hmelj itd., čem prej, tem boljše je, ter ječmen, oves, pšenico, rž, lan vsaj meseca sušca; drugo, ko se hudega mraza ni več bati. Poleti sejemo ajdo in repo, malega srpana; prej pa še lan ajdovšček in endivo. 3. Posebne lastnosti nekterih rastlin Nektere rastline zemljo zelo izmolzejo, nektere manj 154 nektere jo za druge rastline še le boljšo narede brez gnoja; nektere se dajo kmalo spet na tisto njivo sejati, nektere ne; nektere ljubijo ene rastline pred seboj, nektere tistih nočejo; nektere potrebujejo veliko dela, nektere manj; nektere potrebujejo veliko močnega gnoja, nektere manj itd. Zemljo zelo izmolzejo: večidel vsa korenstva, ker veliko živeža potrebujejo, tudi koruza, konoplje, tabak, mak, zelje, repa, cikorja. Malo manj jo izmolzejo: pšenica, pira, ječmen, oves, bob, krompir, lan, gorčica itd. Še manj pa: fižol, grah, grahora, leča, ajda. Najmanj pa tiste rastline, ktere zelene pokosimo in za klajo obrnemo, in jim ne pustimo dozoriti, na pr. rž, grahora, grah, oves in druga sodrga, če jo zeleno za klajo obrnemo. (Kon. prih.) 162 Kolobar v poljedelstvu. (Konec.) Nektere rastline pa zemlje ne le nič ne izmolzejo, ampak za druge rastline še le rodovitnišo narede, na pr. meteljka, turška in navadna štajarska ali rjava detelja, če ne dozorijo, da bi seme dale. Semenska detelja pa jo zelo izmolze. Ravno imenovane detelje se ne dajo kmalu spet ondi sejati, kjer so dostale; ampak morajo že najmanj 5—6 let drugej biti, predno spet na to njivo pridejo. Ravno tako lan, grah, repa, korenje. Ene pa storč na tisti njivi, če se gnoji, nekaj let, na pr. rž, konoplje, zelje, oves, trava, leča; malo manj tudi koruza in krompir, ki se ene zemlje kmalo naveličata. Na detelj išče naj se seje pšenica, pira, krompir, lan, oves, ker za deteljo rado obrodi; dasiravno dete-Ijišča tudi še druga semena ljubijo, vendar je za imenovana semena tudi brez gnoja dobro; za korenstvo pa bi se moglo gnojiti. Na repišče, korenišče, krompirišče grč jaro žito, ječmen, oves, ne pa zimno. Proso noče ne ječmenišča, ne druzega strnišča, ampak deteljišče, ali novino, ali pa gnojeno praho. Tudi lan ne ljubi strnišča. Znano je, da se detelja ali v ječmen, pšenico, rž ali pa v oves sejejo. Vemo tudi, da nektere rastline več dela, nektere manj potrebujejo. Več ga potrebujejo vse, ktere morajo okopovane biti: koruza, krompir in vse korenstvo; strni in ajda manj, še manj pa detelje in trave. Veliko gnoja povžijejo: konoplje, lan, hmelj, zelje in vse korenstvo; manj pa žita. Zatoraj naj se za ko-nopljami, za lanom itd. sejejo take rastline, ktere manj gnoja imeti hočejo, ne pa spet korenstva brez gnoja, in nikoli ne korenstvo za korenstvom. Na vse to se mora gledati pri vrstenji rastlin. 4. Se nektere druge okoliščine. Med nje štejemo veče ali manjše posestvo; nektere njive, ktere so daleč od doma ali od rok; nektere v takem kraji, da se težko z gnojem do njih pride; in bliže mest, trgov itd. ali pa dalje. Na velikih posestvih se lahko vse njive po premisleku v tri ali več delov denejo in vrstenje za vsak del sploh in za vsako njivo posebej naredi. Na majhnih posestvih je to sicer tudi mogoče, pa se da manj izbirati, kjer moramo na vsakem koscu le tisto sejati, česar nam je najbolj treba. Daljne njive je večidel težko med bližnje vvrstiti, ker že gnoj na-nje voziti je zamuda in dostikrat težavno. Take njive naj se z zelenim gnojem gnoje, naj se ajda vseje ali oves, gosta koruza, detelja, če je za to, in ko začne cvesti, naj se povali in podorje. Taka njiva bo še dobra za strn, potlej pa za ajdo, in ker je bolj pusta, za lečo itd. Ako se večkrat praši, bodo morebiti dolgo za ajdo služila. Posestvo blizo mest, kamor se sirove rastline in mleko z dobičkom lahko prodaja, hoče imeti drugo vrstenje od navadnega. Tukaj je korenstvo, zelištvo, klaja za krave poglavitna reč, in se mora na to gledati in s tem vrstiti. Lejte, na kolikanj reči je treba gledati in jih pred očmi imeti pri pravem, koristnem koiobarenji ali vrstenji rastlin!