LISTEK. Zobje in njihove bblezni. V bralnem drnčtvn v Srudencih govoril prof. dr. L. Poljanee. Zobna ščetka ne sme biti pretrda, da ne rani zobine ali dlesen, ne sme pa tudi biti pregosta, ker se drugače nesnaga le težko spravi iz nje. Dobro je, če se namoči ščetka v kakem zobnem prašku ali pasti. V trgovinah vam ponujajo vse polno takih praškov in past, da si človek skoro ne more ve6 pomniti njihovih imen, kalodont itd., toda vse imajo eno skupno slabo lastnost, da so predragi. Dalje praški ne smejo imeti oleja ali plovca (plovec je lahek, puhličav kamen, ki z njim mizarji gladijo in leščijo les) v sebi, ker so te snovi pretrde in obrusijo prehitro sklenino, najboljši in tudi no predrag je izprani kredni prašek. Naši kmetje nimajo ne ščetk, ne zobnih praškov, a vendar se jim dostikrat svetijo zdravi zobje kakor sneg, pač pa imajo pri hiši črn trdi kruh, dostiRrat ovsenjak, ki iz njega gleda polno res. Ko kmetje žulijo svoj trdi krub, si očistijo z njim žobe boljše, ko mi meščani z vsemi ščetkami in praški. IV. V ustih se nahajajo poleg jedilnih ostankov tudi kali gnilobnih bakterij in plesnivcev, to je premajhnih rastlinic, ki povzročajo gnitje. Te gnilobne kali prihajajo v usta z jedmi ali s prahom, ki ga vdihavamo. Kakor smo čuli prej, izmofiijo kisline zobem apnene soli, da ostane le klejevina; te klejevine se lotijo gnitobne bakterije iu plesnivci, da začne gniti. Nagnito gnezdo rašte v zobu, načenja polagoma vso zobovino in pride naposled do zobove klice in njegove čutnice ali živca: takrat zafine človeka boleti njegov zob. Poleg drugih že popisanih pripomočkov, s kojimi čistimo in snažimo zobe, moramo imeti še take, da umorimo z njimi gnilobne bakterije in plesnivce in razkužimo usta. Takih ustnih vod je mnogo, po časnikih jih silno hvalijo in priporočajo, zato so pa tudi tako zelo drage. Mi se hočemo rajše držati navadnih pripomočkov, ki so dobri ravno tako in še ceni n. pr. boraks, soda (kisli natrijev karbonat), kalijev permanganat in alkohol ali vinski cvet. Plesnivci trpinčijo posebno majbne otroke, ko še sesajo mleko; saj veste, da se jim napravijo v ustih takozvane gobice. Taka usta rahlo otiraš z gobico ali cunjico, ki si jo namočil v boraksovo raztopino, tudi cuzek polagaš, ako ga ne potrebuješ, vedno vanjo, da se očisti in razkuži. Raztopina sode v vodi je ravno tako dobra; ne mislim pa tukaj navadne sode, s katero snažimo tla in perilo, temveč kisli natrijev karbonat, ki ga vzamemo, ako imamo pokvarjen želodec ter se nas poloti zgaga ali gorečica. Dober in neškodljiv pripomoček je kalijev permanganat, za 10 vinarjev ga dobimo v lekarni toliko, da izhajamo vse leto. Kalijev permanganat dobimo v temnordečih zrncih, ki se raztapljajo v vodi z vijoličašto barvo; vendar raztopina ne sme biti temnovijoličaste barve, temveč rdeča, drugače je premočna in razje v ustih sluznico, to je mehko kožo. Najboljše je, da raztopimo ves kalijev permanganat v mali steklenici in iz te steklenice prilivamo kozarcu vode vsakokrat 1—3 kaplice. Tndi alkohol vpliva dobro, tej tekočini pravimo tudi vinski cvet ali žganje. V kozarec voda nalijemo 20—30 kapljie žganja in izpe^eitio s lo raešanico usta. No če kdo nazadnje požre zjutraj na tešfie požirek žganja, to ustom in zobem ne škodi, narobe; treba bi pa bilo, da se požirek žganjamalo povalja po ustih, da pride v vse kote in luknjice in. jih razkuži. Navadno delajo žganjepivci drugače: nastavi kozarček, zamiži, in že je vse v želodcu. Samo po jeziku in po grlu ga je popraskalo malo, zobje, nebo in koti v ustih pa niso čutili ničesar. Ko smo si očistili usta s kako zobno vodo, izplaknemo jih še s čisto vodo, da ne ostane v njib.' nikak duh in okus. Tako ravnajo tisti ljudje, ki hoCejo imeti zdrav« zobe, ne pa opravka z zobozdravniki. Posebno prosim vas zakonske može, ki imate doma otroke, da gledate na njihove zobe. Pri priliki se kupi otroku zobova ščetka (saj ni treba kaj posebno dragega), malo zobnega prahu in kalijevega permanganata;; izprva se drži kislo in kremži, ko si mora po vsaki jedi čistiti zobe, s časom se pa privadi tako, da nan je čiščenja zob naravnost potreba. Kaj pa je storiti z nagnitimi zobmi, kako se jih spozna? Nagniti zob je zelo občutljiv, deni prav mrzle vode v usta in zafine te boleti. Prav gotovo znamenje nagnilega zoba je, da se ponavljajo hude bolečine pri vsaki priliki, da ne veš več, kaj bi počel, kaj opustil. Tu ne pomaga nič, tu je treba iti k zobozdravniku, ako sta človeku mari zob in zdravje. Kedar je nagnito gnezdo še majhno, zdravnik izdolbi in izvrta z dletcem vso bolno zobovino in jo zalije s kakim mašilom ali plombo. Sedaj navadaa mašila so: zlato in srebro, dalje porcelanasto in cenentno. Zadnji dve mašili sta trdni kakor zlato in arebrno, toda mnogo cenejši. Ce je prodrla gniloba do zobove klice, kjer je zobov živec ali čutnica, potem se mora živec najprej zamoriti, drugafie ni nobenega miru. Zato imajo zdravniki različna sredstva. Dostikrat te preneha votel zob sam boleti, gniloba uniči vso zobovo klico in znjo vred tudi zobovo čutnico; kjer pa ni Outnic, tam tudi ni bolečin. Vendar tega ne priporočam nikomur, ue glede na to, da mora človek veliko potrpeti in pretrpeti, predno je žhrec mrtev. Pod zobmi pokriva namreč čeljusti (in sploh vse kosti) tenka kožica, takozvana pokostnina. Kedar je pokončala gniloba zobovo klico, pa načuo pokostnico; ko se vname pokostnica, oteče močno rsa stran. Pod zobom se napravi dalje gnojni tvor, ki ga zovejo zazobnica ali zazobna skula, nekaj dasa skula boli, potem pa izteče gnoj po ozki luknjici navzven. Posebno hude so skule, ki se izlijejo t ustib na nebu. Kdor ima skulat zob, ta je v vedni nevarnosti, da se mu vname pokostnica in mu oteče lice; zato ven s skulastimi zobmi. Ali je izdiranje zob nevarno? Navadno ne; kofinjakih, ki imajo po 3 zakrivljene korenine, ker se lahko odtrga kos čeljusti. Vendar ne kaže izdirati zob na tak način, kakor se to dogaja še dostikrat na doželi. Vsake klešče so dobre, nihče ne pogleda, da so nesnažne in rjaste. Kako lahko se spravi z nesnažnim orodjem strup v kri! Ko je kri zastrupljena, potem je pomoč nemogoča! Boleč zob se tudi ne sme izdirati, ako so dlesna in lica malo otekla, ker tudi tukaj pritisne rado zastrupljenje krvi. Tu je treba potrpeti, da se oteklina splahne, potem pa k zobozdravniku! V zadnjih letih so preiskali po nekaterih mestib zobovje uSencev in našli, da ga skoro ni nobenega otroka, ki bi imel povsem zdrave zobe. Naro6ili so tudi učiteljem, da pregledujejo zobe svojih učencev, ter opominjajo stariše, kojib otroki imajo bolne zobe. A učitelj sam ne zamore ničesar, stariši mu morajo iti na roko in se vestno ravnati po njegovih dobrih nasvetih. Ko je bolezen še malo razvita, naj zdravnik otrokom zamaši zob ali ga pa izdre; če je mlečnjak, škoda ni velika, saj zraste drugi. Zobna gniloba je namreč nalezl.jiva in se prenese od zoba do zoba. Mnogo nas je, ki svojim otrokom ne moremo dati v življenje denarja, posestva, blaga; saj tega otroci tudi ne smejo zahtevati od starišev. Zaht&vati pa sme in mora otrok, da stariši skrbijo za njegovo zdravje, da ni revček in pohabljenec na svetu, ko o6e in mati zatisnejo trudne oči ter ležejo v gomilo. ,,Največje bogastvo na svetu je zdravje, in zdravi zobje pa so polovica zdravja!" Pod Marijinim praporom, Zgodovinska povest. F'o3lovenil F. F. 1. Turškanevarnost Bilo je v začetku leta 1555, ko je vladalo na goratem otoku Malti v Sredozemskem morju posebno živahno gibanje. Redovniki johanitskega in maltožkega reda so hiteli v svojih plapolajočih rdečih plašfiih z belobližčečimi križi truraoma semtertje, si ogledovali visoke zvonike in obrambno zidovje ter gledali skrbečih obrazov na morje. Toda nikjer ni bilo videti niti ladjice, še manj pa celega bojnegn brodovja; krog in krog voda, temnomodro nebo in daleC tam v daljavi motnomeglena 6rta, laški otok Sicilija. " ,,Se vedno ne pridejo, naše pomočne 6ete is Spanije", dejal je v skrbeh visokorastel maltežkS vitez belih las in dobrosrfinega, resnega lioa, ,,sa5 nas vendar ne pustijo na cedilu in ne izdajo kristjanov Turkom." ,,Upajmo nasprotno, visoki mojster", odvrnil je njegov spremljevalec, mladeniški Maltežanec svetlorumenib las in modrih o6ij; ,,zanesimo se na *:vestobo svojih zaveznikov." ,,Prav imaš, moj sin. Do sedaj še nimamo vzroka za nezaupanje." Veliki mojster Jean de Lavalette — kajti to jt bil starejši Johanitec — je v spremstvu mladega r&> dovnika, francoza St. Priest, nadalje ogledoval V38 ntrdbe. Vse sta našla v dobrem položaju. Glavno utrdbo in zaslombo Maltino Sv. Elmo, in postranska utrdbe Sv. Mihaela in Sv. Angelo. Tudi najveftie mesto Maltino, sedež Maltežanov, jo bilo izvrstoo oskrbljeno z obrambnimi pripravami. ^Sedaj pa naj pridejo, dežel lačni Mohamedanci", dejal je veliki mojster, ko sta si ogledala utrdbe; ,,na naših okopih in zidovih si bodo že razbili svoje glave." Krasen pogled je bil to, na ta dva moža, ki sta žrtvovala svoje življenje Bogu in brambi kr9čanstva. Hrabrost in bojaželjnost je odsovala ii njih oči, zaupanje na sveto reč, za katero so se I;orili, je povzdigovala vidoma njune glave, ko sta zapuslivši dolge mestne ulice stopala po stopnjicali, ki so vodile v krasno palačo raaltežkih redovnikov. Saj je bila tudi hrabrost in podjetnost takrat potrebna. Kajti Solinian II., mogofini in strahoviti vladar Mosleminov, ki je viteze-redovnike in s tem tudi kršCanstvo pregnal žc leta 1522. z otoka Roda, stegnil je sedaj svojo roko tudi po ljubki Malti, katero je podaril Karl V. 1530 ob jednem s sosednjim otočičem Gozzo in Comino Maltežanom. Ne samo v Mali Aziji, temveč tudi na Grškem, na otokih Egejskega morja in na severni afriški obali je nabiral pomožne čete, in več kakor 30.000 mož je peljal na dobro preskrbljenem brodovju proti Malti. Na čelu vojske je stal sivi zmagoslavni nadpovetjnik Kara Mustaia. Turški vojaki so bili napolnjeni besne bojaželjnosti; saj jim je njihova vera obljnbovala posebno veselo življenje v nebesih, če pokončajo čim največ ,,krščanskih psov" in 6e v boju padejo. 2. Pred začetkom b o j a. Koncem aprila se je vsidralo v južnozahodnem pristanišču maltskega otoka 200 Solimanovih ladij, in 20.000 Mosleminov (Turkov) je stopilo brez zaprek na suho in obdalo glavno utrdbo Sv. Ekno. Zastonj so pričakovali Maltežani španskih čet, še vedno jih ni bilo videti. Tako je bil položaj na Malti jako težaven. Komaj 700 Maltežanov je stalo mnogim tisočem bojaželjnih Turkov nasproti, kajti bojazraožnih mož na otoku ni bilo mnogo. "Pred začetkom boja je poklical junaški Jean de Lavalette svoje viteze k posvetovanju. Vseh 700 je prišlo v svetlih oklepih v visoko redovno dvorano in se vsedlo v polukrogu okolu kneza. Jean de Lavalette je hitro vstal s svojega sedeža ter pozdravljajoč pogledal svoje viteze; žarek veselja je zasvetil v njegovih očeh: samo v boju izurjeni, jekleni možje! ,,Ljubi bratje in redovni tovariši", začel je knez, ,,znano vam je, Allahovi Castilci so prišli, kakor pušfiavskc kobilice, da nas ugonobe. Nevarnost je velika, sultan je prisegel, da nas uniči do zadnjega, 6e se ustavljamo. Naših pomožnih čet ni od nikoder, — sedaj mislim, je moja dolžnost, vas spomniti, da še imamo čas otok predati in brez nevamosti oditi." Lavalette je vtihnil za trenutek; iz obrazov 700 vitezev s<3 rau je svetila nasproti bojaželjnost, nemirno so se pregibali na svojjih sedežih, pričakujoč daljnih predstojnikotih besed.  Dalje sledi.