Manj skrbi zaradi prehrane
Pred nedavnim so vse Ijubljanske občine sprejele odlok o uvedbi posebnega občinskega davka, s kate-rim bodo zagotavljale sredstva za intervencije v pri-defavi hrane. Davek bodo plačevali delavd iz svojega osebnega dohodka, in sicer po stopnji 0,4 odstotka. S sprejetjem omenjenega odloka si Ijubljanske občine zagotavljajo trden vir sredstevza pospeševanje tržno usmerjenega kmetijstva in drugih gospodarskih pa-nog, ki pridelujejo ali predelujejo hrano.
Doslej so bila ta sredstva dokaj razdrobljena, oblikova-la so se iz proračunskih vi-škov občin, ki pa niso zago-tavljali niti zadostnega niti re-dnega vira za krepitev te go-spodarske dejavnosti. Ob tem je bilo seveda nadvse težavno kakršnokoli načrtovanje po-rabe teh viškov, skladno s te-mi problemi pa se je neogibno zatikalo tudi pri uresničeva-nju konkretnih akcij.
Seveda je treba pov.edati, da sprejem omenjenega odloka in oblikovanje posebnega • sklada, ki bo gospodaril s sredstvi, ne kaže jemati kot nek časovni mejnik, ki bi času pred sprejetjem odloka odre-kal navzočnost intenzivnih prizadevanj za povečanje pri-delave hrane in boljše oskrbe mesta z njo. Tako lahko iz po-ročila o uresničevanju raz-vojnih programov primarne kmetijske pridelave zasledi-mo, da so ljubljanske občine v preteklih dveh letih združile s kmetijskimi in kmetijskopre-delovalnimi organizacijami več kot 66 milijonov dinarjev in jih usmerile v štirinajst raz-vojnih programov, ki zadeva-jo povečanje pridelave mleka, mesa, rib in zelenjave. Do se-daj je polovica teh programov že uspešno uresničenih.
Vsekakor velja med kvalite-tami odloka poudariti njego-vo dolgoročno naravnanost, kar seveda ustvarja še ugo-dnejše razmere za dogovarja-
nje in usklajevanje razvojnih načrtov med izvajalci t. j. kmetijskimi in prehrambno predelovalnimi organizacija-mi in potrošniki, ljubljanski-mi občinami. Ze od prej lahko navedemo primere, ko je prav dogovarjanje mesta z investi-torji in njegov delež sredstev za zadevno investicijo odločil-no vplival na to, da je ploh bil dan zeleni signal za njo. Priča-kovati je moč, da bo uspešne-
ga dogovarjanja na podlagi novega odloka v prihodnje še več.
Sicer pa velja o odloku reči, da ne prinaša pravzaprav nič riovega, kar zadeva cilje. Gre, kot je bolj ali manj razvidno že iz doslej povedanega, pred-vsem za novo organizacijsko obliko, ki naj zagotavlja bolj-še možnosti za uiesničitev že znanih ciljev na področju kmetijstva. Tako bodo sred-stva sklada za intervencije v pridelavi hrane namenjena zlasti pospeševanju živinoreje
na območju štirih ljubljan-skih občin, pri čemer se bodo oprli na domačo krmo, zago-tavljanju družbeno organizi-rane poljedelske pridelave, pospeševanju vzreje in ulovu rib, delovanju kmetijske po-speševalne službe,- nadome-stilom za del obresti pri sred-stvih hranilnokreditnih služb, pospeševanju kmetijske pri-delave na hribovitih območ-jih in zagotavljanju preskrbe mesta z mesom, mlekom in drugimi osnovnimi živili.
Od skupnjh sredstev sklada - do konca leta se bo nabralo okoli 120 milijonov dinarjev -bodo 40 odstotkov namenili pospeševalnim akcijam, dru-go pa za sofinanciranje raz-vojnih programov kmetijskih OZD, s katerimi bodo zago-tavljali preskrbo mesta z me-som, mlekom in ribami.
Kakšna oskrba se obeta Ljubljančanom v prihodnje, bo nedvomno odvisno . od uspešnega in doslednega ure-sničevanja razvojnih progra-mov. Nedvomno je že ta tre-nutek na tem področju nare-jenega toliko, da na primer takšnih mesnih kriz, kot smo jih doživeli p^ed dvema leto-ma, ne kaže pričakovati, če-prav hkrati ne kaže pozabljati na nekatere gospodarske oko-liščine, ki bodo krojile položaj pri oskrbi s prehrambnimi ar-tikli. Gre namreč tudi za go-spodarske napore naše skup-nosti po večjem izvozu neka-terih kmetijskih proizvodov, ki jih narekuje naša neugodna trgovinska bilanca. Razen te-ga pa velja opozoriti na zaen-krat še nezadržne procese na-gle urbanizacije in oblikova-nja velikih mestnih aglomera-cij, ki seveda krčijo obdelo-valne površine in postajajo veliki potrošniki hrane.      J. K.
Lani so Ljubljančani po-pili 22,5 milijona litrov mle-ka, pojedli 13.529 ton sveže-ga tnesa, 6510 ton mesnih iz-deikov in 476 ton rib. Letos naj bi popili za 3% več mle-ka in pojedli ravno za toliko več svežega mesa, za 6 od-stotkov več mesnih izdel-fcov in za 21 odstotkov več rib.