Miško in vrabci.
Miško je bil nmlopriden deček, kije vedno lovil vrabce. Necega dnp. jih vjame toliko, da ni znal, kam bi jih djal. Ne premišljuje se dolgo; dene vrabce v klobuk, ter ga hitro pokrije na glavo. Ko se je doin<5v vračal, sreča ga neki popotnik ter ga prijazno pozdravi. Ali naS Miško gr6 dalje, kakor da bi popotnika ne bil slišal. Popofcnik to vid&č, misli si: ,,To so pač čudni ljudjš; ako jih pozdraviš, gluhi so in ti ne odzdravijo."
Za nekaj časa sreča inalopridnega dečka ondotni gospod župaa s svojim občinskim pisarjem. Tudi tega Miško ni pozdravil. Župan se razjezi ter zapovč svojemu pisarju, da naj stopi za Miškom in ga naj op6mni uljudnosti. Pisar to stori, ali Miško ne zine niti besedice. Pisar tebi meni nifi stopi k Mišku, potegne mu klobuk z glave, in — vrabci so veselo zleteli. Pisar, župan in drugi ljudjš, ki so to videli, smijali so se iz vsega grla malopridnemu dečku in dali mu so imč: vrabfievMiiko. Od tega časa pravijo Ijudje vsacemu Človeku, ki starejše od sebe ne pozdravlja, da ima vrabca pod klobukom.