Z RAZGOVORA PREDSTAVNIKOVODBOROVZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO PRI SVETIH SKUPŠČIN DELEGATOV V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH
Že delujemo samozaščitno
V praksi delovanja koordinacijskega odbora za Ijud-sko obrambo in družbeno samozaščito pri občinskl konferenci SZDL Ljubljana Center so občasnl razgo-vori s predstavniki odborov za Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito v krajevnih skupnostih z na-menom, da se ocenjuje uresničevanje že sprejetih sklepov, osvetli probleme, ki se pojavljajo pri uresni-čevanju podružbljanja Ijudske obrambe in družbene samozaščite, izmenjajo izkušnje in skupaj opredelijo vprašanja, kijih /e potrebno pospešeno reševati. Tak razgovor je bil tudi 11. julija t I. Udeležili so se ga predstavnikl vseh krajevnih skupnosti, razen kra-jevne skupnosti Poljane.
Najprej so udeleženci raz-govora ugotavljali rezultate pri podružbljanju ljudske obrambe in družbene samoza-ščite v posameznih krajevnih skupnostih ter poročali o obli-kah obveščanja in seznanja-nja občanov in o vlogi, ki jo je imela pri tem frontna organi-ziranost SZDL v krajevnih skupnostih, terenski odbori SZDL in hišni sveti. Ocena procesa podružbljanja te izre-dno pomembne družbene de-javnosti je na splošno dobra, čeprav obstojajo med posa-memimi krajevnimi skup-nostmi razlike v doseženih re-zultatih.
Skupna je ugotovitev, da je obveščanje delovnih ljudi in občanov izhajalo iz dejavnosti odborov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in se preko družbenopolitičnih or-ganizacij v vseh oblikah nji-hovih dejavnosti prenašalo do članstva. Delovni ljudje in ob-čani vsebino naporov za kre-pitev ljudske obrambe in družbene samozaščite sma-trajo kot svojo potrebo, ne pa zakonsko disciplino, zato so v teh naporih pripravljeni sode-lovati in se vanje vključevati.
Pri tem je razveseljivo dej-stvo, da ta aktivnost posega v večini krajevnih skupnosti že neposredno preko terenskih odborov SZDL v hišne svete oziroma med stanovalce. To ugotovitev podpirajo občani sami, ko opažajo, da je manj kriminala, samovoljnih vseli-tev in drugih deliktov. Pri tem so udeleženci v razpravi opozorili na potrebo nadaljnje krepitve zlasti terenskih od-borov SZDL, ki lahko proce-se podružbljanja družbene samozaščite v posameznih sredinah še bolj pospešijo.
Pomembno vlogo so pri po-družbljanju ljudske obrambe in družbene samozaščite odi-grali tudi zbori stanovalcev in delegatski zbori stanovalcev v krajevnih skupnostih, ki se ne ukvarjajo več izključno s pro-blemi vzdrževanja stavb, am-pak skupaj s stanovalci razre-šujejo tudi vprašanja samoza-ščite, civilne zaščite, sosedske pomoči itd. S tem v zvezi je potrebno omeniti problemske konference o teh vprašanjih v nekaterih krajevnih skupno-stih, kjer je bila opredeljena širša vloga zborov stanoval-cev in hišnih svetov. Po-membna je tudi odločitev, da bo v vsaki hiši deloval pover-jenik za družbeno samozašči-to in civilno zaščito, tako da bo ustvarjena neposredna po-vezava z operativno dejav-nostjo odborov za ljudsko obrambo in družbeno samo-zaščito.
Nadalje je bilo v razgovoru ugotovljeno, da imajo v vseh krajevnih skupnostih var-nostne ocene in vamostne na-črte in da so varnostni načrti tajni le v tistih elementih, ki zadevajo funkcijo posamez-nih odgovornih dejavnikov. Ta ugotovitev je pomembna zaradi tega, ker so obravnave teh dokumentov v začetku te-kle v ozkih okvirih in šele ka-sneje širše, tako da danes lah-ko ugotavljamo, da so obsto-ječe varnostne ocene in var-nostni načrti širše sprejeti. Predvsem pa je pomembno poudariti, da je potrebna širša razprava o varaostni oceni in varnostnih načrtih v družbe-nopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih kra-jevnih skupnosti ter organiza-cijah združenega dela in de-lovnih skupnostih zato, da bi se ti dokumenti lahko stalno dopolnjevali z mnenji, stališči in predlogi delovnih ljudi in občanov, ki bodo le tako lah-ko zavzeti nosilci aktivnosti na tem poddočju.
Posebna pozornost je bila posvečena povezavi krajev-nih skupnosti z organizacija-mi združenega dela oziroma delovnimi skupnostmi v po-gledu krepitve obrambnih priprav in družbene samoza-ščite. V tem pogledu so zlasti v zadnjem času opazni premi-ki, ki dajejo osnovo za nadalj-nje boljše povezovanje preko samoupravnih sporazumov, ki naj bi opredeljevali skupne naloge in združevanje finanč-nih sredstev za kritje stroškov pri tem. Zanimive so tudi po-bude nekaterih krajevnih skupnosti, ki so se povezale z vsemi delovnimi organizacija-mi na svojem območju, da bi dobile jasno sliko, kaj so te v svojih sredinah že storile na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, in da bi ugotovile, v kakšnem obse-gu se sploh teh odgovornosti zavedajo. Ugotavljajo, da so bili rezultati dobri, in da tam, kjer so v zaostanku, iščejo po-moč in povezavo s krajevnimi skupnostmi. V krajevnih skupnostih se zavedajo, da so odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in družbenopolitfčne organizaci-je dolžne te stike pcfglabljati in organiziranost na tem po-dročju stalno utrjevati. To za-gotavljajo tudi novosprejeti statuti in drugi samoupravni akti, ki opredeljujejo aktiv-nosfr na tem področju.
Razprava o programih dela in pripravi novih letnih in srednjeročnih programov je pokazala, da obstojajo letni in srednjeročni načrti tudi v kra-jevnih skupnostih in da so fi-
nančno ovrednoteni. Velja pa tudi ocena, da na letne in srednjeročne načrte obrambne in samozaščitne organizirano-sti ne smemo gledati preveč statično, ker potrebe kažejo, da bo zlasti na področju zago-tavljanja prostorov za potrebe obrambe kot tudi civilne za-ščite in opreme potrebno več sredstev kot doslej.
Več razprave je bilo v zvezi z organiziranostjo civilne za-ščite, njene povezanosti s te-renskimi odbori SZDL in hiš-nimi sveti, uresničevanjem programov, financiranjem njihove dejavnosti in drugim. Pozitivno je stalno povezova-nje prebivalcev z evakuacij-skimi področji, organiziranje uspešnih vaj skupaj z organi-zacijami združenega dela, stalno usposabljanje enot ci-vilne zaščite, premajhna pa je še vloga družbenih organiza-cij in društev, razen organiza-cij RK.pri tem.Tudi financira-nje dejavnosti civilne zaščite, ki naj bi ga zagotavljala sa-moupravna stanovanjska skupnost, še ni dobro steklo.
Predstavniki iz krajevnih skupnosti so poročali, da so izdelani obrambni načrti. S tem v zvezi je bilo na občinski ravni več posvetov, posamez-
ni izvajalci pa so seznanjeni s svojimi nalogami. Vsi se zave-dajo, da morajo obrambni na-črti pronicati do hišnih svetov ter organizacij združenega de-la, ker se mora v njih odraža-ti tudi njihova odgovomost. Te napore bodo morale v bo-doče bolj učinkovito kot do-slej spodbujati in spremljati družbenopolitične organizaci-je. Na razgovoru je bilo tudi opozorjeno, da je potrebno storiti več v pogledu organizi-ranosti SZDL v krajevnih skupnostih v izjemnih oziro-ma vojnih razmerah in to upo-števati pri sprejemanju novih pravilnikov krajevnih konfe-renc SZDL v jeseni 1978.
Ob sedanjem konstituira-nju samoupravnih organov v krajevnih skupnostih so bili izvoljeni tudi novi odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Vanje je vključe-nih več mladih in žensk. Od-bori so delegatsko sestavljeni. Pri tem je bilo opozorjeno na nujnost delovanja koordina-cijskih odborov za ljudsko obrambo in družbeno samo-zaščito pri krajevnih konfe-rencah SZDL, ki naj bi bili politični koordinatorji te de-javnosti v krajevni skupno-sti ter povezovalci in predla-gatelji ustreznejših oblik de-javnosti na tem področju družbene organiziranosti. Do-slej taki odbori delujejo le v
krajevnih skupnostih Stara Ljubljana in Prule.
Narodna zaščita je organizi-rana v vseh krajevnih skup-nostih. Skupna je ugotovitev, da je treba te enote stalno ka-drovsko širiti, jih večkrat ak-tivirati, vendar ne vedno v isti sestavi, da je v tem pogledu potrebna še večja povezava z organizacijami združenega dela in da je potrebno posa-meznikom, ki so vključeni v enote, omogočiti usposablja-nje.
Razprave so temeljile na spoznanju, da se morata splošna ljudska obramba in družbena samozaščita nadalje krepiti na množičnem teme-lju. Še več naporov bo zato potrebnih, da se bo taka ak-tivnost uveljavila v družbeno-političnih organizacijah ter društvih v okviru Socialistič-ne zveze, ki mora biti mobili-zator najrazličnejših oblik od-pora in zaščite, pri tem pa upoštevati konkretne razme-re v posameznih okoljih in na tej podlagi izvajati akcije.