Draga graditev Ena pomembiuh značilnasti družbenega pJana v tekočem le-tu je zadrževanje obsega inve-sticij v incjah naših gospcdar-skih možnosti. Brerae fin.inčnih sredstev za investicije, lai je dofcaj otcžcvaio ureditev tržišča in gospodarstva, je s tem mno-Bo olajsa.no. Po drugi slrani pa ni Ireba, da bi relativno zmanjšanje sredstev, ki so namecjer.a za invfr.slicije, imelo za posledico ustrezajoče zmajijšanje obsega gradbenih del- Nasprotno, vsa dosedanja proučevanja in anali-ze so doka/ale, da lahko z marsjšiini sredstvi zgradimo več kakor land, ie bomo izkoristili vse možnosti, ki objektdvno ob-stajajo za cenejžo gradnjo ob-jekiov. Rezerve v programih in projeklih V vseh fazah gradnje, od iz-delave programa in načrta pa do dovršitve objekta so velike rezerve za pocenitev. Take re-zerve so celo v investitorjevi zamisli sami in v njegovj odlo-titvi, fcaj in kako bo gradil. Ziasti pri stanovanjski gradnjj imamo še vedno pogosto popreminjajo, kar vse zaliteva novih stroškov. Bili «.n primeri, fla so morali porušili nekatere že zgrajene postranske objekte. V praksj je že skoraj formitrana kate»orija »nujnih« načrtov, ki že samo za-radi tega, ker so v naglioi izde-lani, vsebujejo niz slabosti. Pro-jcktantom je še vcdno objektiv-no do tega, da predvsem ngodU jo zahlevam iavestiitoTJev in zahtevam revizijc, ki je dosti-krat formalna. Redko kdaj se egodi, da bi prrojektajiti predla-gaJi inve«(Horjem, naj grade boli sTtPoinno, ekonnmičnn Jt cenejše, kakor pa so si zamisUU invesiitorji. Rentnbilnost mehanizacije ¦)ri gradnjah * Kadar invcstitorjj naročijo de-lo gradbenemn podjetju, često 4c vnaprej izkljuoi.io določene celo z zakonom predvidene možnosti za cenejšo gradnjo. Lanj so izrršili mnogo dci b-rez Ucitaeije, izgovvjaioi se na razne naf-ine. V vcčini teb pri-mcrov Iicitaci.ie niso bile sarao upravičene temveč tudi nujne. Prj tem so prednjačlli nekaterj Ijudslii odbcri, ki so dajali pred-nost »svojim« gradbenim pod-jctjem. Treba je pripomnUi, da bo imela licitacija v letu 1956 še večji pomen, ker bo, kakor ka-že, nvnogo več prostih kapacitet. BHi so tudi p-rltneri, da s« se pogodbe plačale po tisiih ccnah, ki so vladale ob času dovršitve objekta. Največje rezerve za znižanje gradbenih str«-3k«vv so vsekakor p.ri sami graditvi. V nekaterih podjotjih računajo, da bj z upo-raUo železmih cdrov labko pri-hranili tudi do 20Vt vsch stro-škov. Lani so izdalj predpise, kj priporočiijo tako gradnjo. Celot-aa skupnost je imcla največ škode za>radi razmetavanja in slabega čuvanja tcr neekono-m/ičnega izkoriščanja materiala, zlasti kadar je ilo za lesni raa-tenial in žeiezo, kar pa velja tudi za druge vrste materiala. Lesni maiterial menjajo prej, predno s<> ga pcpolnmna izkori-stili, zelo neracU uporabljajo ko-se razbite opeke, medtcm ko materiala porušenih poslopij sploh ne izkoriščajo. Poseben problem pomeni me-hanizacija gradbeništva, zlasbi pa organizacija dela z. že ob-stoječimi stroji ter njihovo do-bro vzdrževanje. Večina gradbenih podjetij se je a.k(dvno usmerlla k mehani-zaoiji gradnje in k razbrerae-nitvi enega dela nekvalificirane delovne sile, in si prizadeva, da se čimbolj drži te smeri. Vendar pa so v nekaterih podjetjih iz-javljali, da je mehanizacija ne-rentabilna in da se nekvalifici-rana delovna sila bolj izplača. Seveda pa, bi bilo s stališča ko-risli celote škcdljivo, če bi Se nadalje uporabljali ročno delov-no silo v talkšnem ncsorazmerju s strojnim deltnn. Tudi če gre za »žje korilsii podjetja, se stvar nič ne spreraeni. Res je, da s« v sedanji situ-acdji trenutno pri nas stroji re-lalivno dragi in da delovna sila zahteva manj sredstev, kot pa je to normalno. Toda tudj pri takem razmerju do racionalnej-^e organizacije dela in oplimal-nega tzkoriščanja sirojev je uporaba strojnega dela nedv»^i-no ctMiejša, le da zahteva sodob-no organizacijo gradbenega pro-ccsa. Nekatera podjetja nimajo take »rganizacije in j« zato ra-zumljivo, da je tudi nporaba strojev manj renlabilna, kakor bi sicer lahko bila. l*o drugii slrani pa je tudi res, da se bo moralc spremeniti ob-stojeee ncsorazmerje med ceno strojev in izdalki za delovno si^ lo. Take »premembe ne zahte-vajo samo objoktivne gospodar-ske zakonitosti, temvcč jo b« prav gotovo na tak ali drugačen način vzpodbujal tudi sam go-1 spodarski austem v svojem na-daljnjem razvoju in izpopopol-njevanju. Priprave za sezono Zaradi pomanlkanja prostora smo omenili samo nekaj vzro-kov dragc gradnje. S tcm smo hkrati dobili tudi daločeno predstavo o tetn, kje bii vse lah* ko varčevali in kako bi labko dosegli, da bi z istimi »U manj- V pOTojnem obdobju se stalno veča število nočnin in obiskov inozemskih turistov. Lani je šte-vilo njihovih nočnin doseglo mi-lijon 897 tisoč, to se pravi za 72 odstotkov več kakor leta 1954. I Vendar pa 5e vedno nismo do- , segli predvojnega števila obisko-valcev. Res je sicer, da je bilo leta 1936 manj nočnin kakor lani (milijon 696.000), toda tu niso | Tšteti novo priključenl kraji Istre in Slovenskega Primorja. I Glede na število obiskov pri-hajajo na prvo mesto primorska mesta z 72 odstotki skupnih noč-nin in s povprcčno dolžino biva- nja v nekem krajr. 5 do 6 dni. Na planinske kraje odpade 5,7 odstolka nočnin, na zdravilna kopališča pa samo 1 odstotek. Struktura inozemskih turistov po državah je bila naslednja: Svcdska 12 41 ZDA 18 63 Druge države 947 148 SKUPAJ 1.696 1.89« Od »drugih« 917.000 odpade T letu 1936 na Ceškoslovaška 569.000, na Madžarsko 110.000 in na Poljsko 70.000. Pričakovati je, da bo po nor-malizaciji mcdsebojnih odnoša-jev v prihodnjih letih število turistov iz teh treh držav zclo porastlo, kar bo precej pripo-moglo k nadaljnjemu povečanju skupnega števila inozemskih turistov. V januarju 1956 imamo v naši povojni bančni praksi do zdaj najveejc število hranilnih vlog. Od decembra leta 1955 so vlogc porast\e za 865 milijonov dinar-jev ali za 6 odstotkov. V primeri z januarjem lanskega leta zuaša to poveranje 48 odstotkov. Čcprav ima Srbija v odstotkih največjo udcležbo v skupnih hranilnih vlogah, pa po veličini hranilne vloge na posameznegra prebivalca zclo zaostaja za Slo- venijo, Hrvatsko in Makcdonijo, kakor je to razvidno iz grafiko-na. Nad povprečjem je samo S'ovenija. medtem ko ima Mske-donija isto povprečjo hraniluih vlog na prebivalca kakor FLRJ, t« je S'JO dinarjev Vse druge r« pn'>MlTe so nred tem pnvnrp,*:»m Glede višine potrošniških kre-ditov na prebivaica pa ie stanje popolnoma drugačno. Črna eora in Srbija imata najveoji znesek potrošniškega kredita na prebi- valca. Makedonija pa najmanjšl. Crafikon očitno odkriva že znano dejstvo, da je varčevanje najbolj razvito v Slovcniji in Makedoniji in da jc kupovanje na kredit najbolj ranožirno v Srbiji Toda, kadar govorimo o Srbiji tako g!ede na varfevanje kakor tndi glede aporabe kre-ditov. je treba upoštevati, (Ia kaže Vojvodina, če bi jb VzeU samo zase, podubue težnje kakor Slovenija. šimi finančnimj srcdstvi prak-tično lahko vcč zgradild. Vse to najbolj občutijo inve-stitorji sami in tista podjetja, kii neposredno izvajajo investi-cije. V praiksi je čutiti že pre-cej ž.ive priprave na bližnjo se-zo>no, ki so usmerjene predvsem k zmanjšan.iu gradbenih stro-Skov. Na dan pa prihajajo tndi novi predloeii. ki zaslnžflo na5o pozornost. Veliko Stevilo podjetij sc pripravlja na nporabo želes-nih odrov. Na nekaterih grad-biščih predvidevajo delno upo-rabo materiala starih poslori). Boljše organizlrajo tudi normi-ranje in nadzor nad uporabo materiala. Tudi Prl projektantih je za-pazitii pozitivne tcžnje- V ivezi s tem zaslužijo pozornosi zlasti prcdlogi, da naj bi projektante gmotno vz-podbujall k izdelavi najbolj ekonomičnih načrtov, oziroma k varčevanju že pri iz-d"!avj načrtov, in k temn. da bi tiia njihova vloga mtd samo gradnjo večja. Dosti labUo prl-čakuiemo tndi od prizadevanja, da bi na admjinistrativen ali drugačen način preprečili pro-jektiranje in rodstvo del tistim osebam in organizacijam, ki nl-majo za to niti kvalifikacij n tl pooblastU. M. Jakič