GOZDARSKI VESTNIK MESKČNI UST ^^ GOZDARSTVO LETNIK VllI UREDIL PROF. ING. STANKO SOTOSEK 1950 LJUBLJANA Izdalo; Društvo inženirjev in tehnikov LE Slovenijo, sekcija za gozdarstvo in lesno industrijo Natisnila; Blasnikova tiskarna v Ljubljani ^ s e r t n a Ra/prave Ali sniu üHsli v. iicnicdini na sltpi tir, ing, Viktor Klnn jščck (Htjvcü) 225-' ■ifsciisko in pomladansku \ioguzdovaujc saditvijo, iinfl. .loSc S I n il c-r (Beograd) ..............................................5 K osmemu letniku ^GoKtlürskeßa \'cstiiik>Jü, Uredništvo i G ox d a rek üüu ves-Miikn« (Ljitbljitjvjl ..............................1 Negovanje inhvdtivjii, Mirko ŠuSLLrSit (Ljubljiinii) 2j7 Novü vrstü ličnic — spviščalk, inj> Viktor KlanjSček (Ljubljuna) . . O pumciiu Ifitosociolügijc T.t. (lozdarstvd, dr. Maks W r ü b c r (Ljubi iiiiiilj . -10 O prcbirulnem goztki, Alojzij M n s i č (Celjti) , . , ......112 Q vplivu gUKdov na vodni režim, ino, frunju K rti iicr (Ljubljana) , . fn Pašniki ill säu^dovi na krasu, ing, Mfl,rjan Šebenik fAjäevita) ... 1? Podiranji! drevja a sekiro in žago, ing. Fraiijo Sgerm (L}ubljänfl<) , , , . 85 fcirniiii ii7 vlogti gozLlnrstva v sociiilisticTiem gospodarstvu, luinister »n {jo- jcdarscvo Jrtka. AvšiE (Ljubljanu).......... . , . . 120 Prcdstrfriik vlade LR Slovenije iniEenirjcm in tehnikom. LT r e d i t v o "Gordarskega vtstnikat (Ljubljiinn) .,,.....-.. 2 l'rcgted zakonitih predpisov o sjozdarstvu in lesni industriji, Emil G n- b r o v s e k (Ljubljana) . - . . ..............2S,i - Rjcionalizjicija pogozdovanji, ing. VladtsU'.v Hcltram (Ljubljana) . . 27'i kust jelše na gorskih senožetih Breginja, ing, l'riuijo J ii r Ii a r (Ljubljana) 2().t KaiivrStanje aeinljišč po njth prirodnib sposobnostih jn pogojih Z!i nnCrtiKi ureditev gospodarstva, >'alentin Hcne^ičič in ing. Mirko Š n s 11; i" Sic ("Ljubljana) ... ........... , , , , . Rttbinijü, ing. Lii7;ir V j i C i £ (Reogrtid) 2ö7 ■Svatovni gozdarski kongresi, proif, ing, Franjo Sevnik (Ljubljana) , . . I3J ?^koda pO vtverici. Viljem Kiudler (Postojna) 20 Uporaba kemičnih sredstev pri sodobnem smoinrenju, in(;, Martin C o k 1 (Ljubljana) ....................47 Zelfini duglaaija, Karel Rakuščtk (Maribor)...........' Zgodovina gozdnega piUin ob Ljubljanici, Modest Goli (Ljubljana) . . 149 y Obvestila Politika, argantzacija in ekonomika Btigndni sistem dela l .. 21, 281 Izvršifcv pJatLa gozdne proizvodnje in lestve industrije v ktu 1949 ... 24 Kako v kratkem času povečiiti surovine v tesni industriji , . , . . , 30 J- O pOincnu fttosociotogijc za gozdiirstvo ...... ^ , ... . "10 o vplivu gozdov iia vodni režim ..... , . , 65 t'a^niki ill goadovj na .krasu....................................17 Pogozdovanja v Izraelu .....................312 Pomen jn vloga gozdarstva v sticiivlističnem gospodarstvu .....129 Posvetovanje strokovnjakov gozdarstva in lesne ixidustrije Hrvatskt ^ 297 Predsednik vlade LR Slovenije inüönirjem in tehnikom ........ 2 Pregled zako-Tiitib predpisov o gozdarstvu Jn lesni industriji......285 Problem paSe in goada pri nus ...............302 Pustoš&nje gozdov v za;padnih ^rOnah Nemčije........... . 312 Razvrščanje aeniljiSt po njih prirodnih sptisobnostih in pogojih nn Dučrtno ureditev gospodarstva .................................3J Svetovni gozdarski kongresi .......... . 132 VpraSanje uporabe froritnih brigad ... _ ..........27 Za.šeitni po/dovi v Rusiji................... ......1M1 Gojenje gozdov Apno v gozdnem gospod si rs t vti ... .........3fW Drevcsnics' na RajJuhi.....................31Ü Dve visomi gozdrti drevesiatci ....... .........220 Gojenje oreha v Ukrajini...... , . . , , ......33 .Fesensko iin pomlad.in'iko pDgozdovwjije s saditvijo ..................t Negovnjije mUdovja........;........... , 257 O pomenu fifosociologije za gozdarstvo ...... ...... . 4Ü O prabiraJjiem gozdu................v . . . , 112 PaSniki in gozdovi iia krasu . ....... ..........17 Pogozdovanje goličsiv .................. 21, IR) Racionalizacija pogozdovanja , .................275 Raet jelle na gorskih senožetih Bregiiijfi .............265 Robiaja..........................267 ■Setev kostanja v drevcsnirah . ............. . , , .221 Slavondii gozd .......................iy3 Vitalnost semena rdečeiga hrast« ................• 3W %i\va«>vanje posajenih sadik na krasu .....'........: 156 -Zelena diiglasija ......... .............239 Varstvo gozdov Bolezen rdečega bors............ .......212, 213 DDT äÜ PautBikan..................... 21, 115 Odpornost bukve proti vetru ..............23. 117, 154 O vzrokih in posledicah vetroloitia nn Jelovici ..............306 ProbJem paže in gozda pri nas .............- . , , . 302 ^koda po veverici.........................20 Zašči tni gozdovi v R iisi j i ....... ..._...-..., J 60 Zavarovanje posajenih sadtk na krnsu..............02 IzkoriiEanjc gozdov Ali smo zašli z žieivicaitii na slepi Hr..............22S Bakiiln lesa ali iz trstikc.................61, 283 MehanižDcijA podiranja rirevja v ZSSK...... . .....- 128 Mlini Za smrakovo lubje .......... ........61, 282 Nova vrsta žičnic — spuŠčaJk.....• . ^ .............139 Nova vrsta Žičnice za prenos hlodov , , , _ _ 12fi O sušenji) lesa ..................... 161 Podiranje drsvjia , .........23, 62 Podiranje drevja s sekiro in žago................85 Poletna sečnjii bukve nn suš................ 22, 118 S&binja......... ........ , , _ i , , , . 267 Sušenje lesa ....... .............. 22, 117 Sulilnice za gobe .....61, 156, 212 Svijoprejkn na hi-astih in brezdi .............128 Uporaba kemičnih sredstev ipri sodob-nem smoiarenju 47 "Vrednost borovegs drevesa . .,,............ IM, 283 Urejanje gozdov Prispevek k imalizi donosnih tablic .,.,,..........197 Mehanična predelava iesa Ing. Janez Jerman, Industrijska tehnUogija lesa I, Ln M. t1ei, Ljubljana, 1949, Izdiaila DTŽavna založba Slovumje................214 .Legti hlodov v po] no j arm en i k u ................2i, 283 Največji Ifcsni kombi(\a:t ns. Hrvatskem............. . 32 Napredek v susenju lesu.................160 O suäenju lesu.......................161 .Sušenje lesa....................... 22, 117 'Kemijska predelava lesa ■CeliJoza IZ evkaiiptovijie h ....... .......^ . , , 128 tost (BI je v in hnastov les in lubje — važne surovine za našo industrijo tanina 157 J^llini Za smrekovo lubje..................61, 282 Um&tfen trd les ii naravnega mdikega lesa ............128 Uspemo impregniTanje lesa ra švedskem ........ . 32 A''rednost borovega drevesu , ...............154, 283 Vzgoja kadrov "Brijfadni sistem dela ......................21 Delovni kolektiv GG Bled .............., . . . . 64 •Gozdarsko avtopodjetje v .Mariboru......................64 Juniafki dela...................-.........M K osmemu letniku »Goadarakcga vestnika« .... ..............1 Predsednik vlade LR Sloveaij« inzenirjem-'in tehnikom.........2 "Kacionaliiiacija pogozdovanja . ......275 'Vladislav Bdtram . ....................64 IZnaCaj tehnikumov . . ........(...,,.,.. 115, 283 Književnost [tig. ,/äiiez Jerman, In d vi stri j ska tehnolcijji ju lesa I. tu It. del, jUjiiblj-.mii. IMQ, Iwiaia DržiViia zal&žba Slovonijc .....,,., 214 književnost — Pregled periodičnih listov . . ,v . . . . , n.l, 127-218. K osmeiniJ Istnikii »Gozda rskegii vestnika« ...........1 Odgovori t\a YpTdša.nja ......... ........ . (i1, 62 frispcvek k analizi donMnih tablic.....................\97 Stotinkc kubnega metra, priredil ing. Dni^o Kajfuž, Ljubljiina IMl . . Vscbinsi »Gozdarskega vcsttiika-s ...................21. 2.1 Društvene vesti Poživimo itd, ... .........................]2i PTtdsedmk vlade LK. Slovenijo inženirjam in tchiiik«ir> ...... j! Pf>.sve,tovLi]ije »trokovnjak-uv goüdflrstva. in lesne industrije Hrvatske , . . 2'J7 Resolucija !V. plcmima C^K' KPS o osnovnih ßospOd'UTskih nalogah zst I. 11^ Sekcija Zii ^KJJtdHr^tvo iii lesno industrijo....... , . , , 28 Sklepi posvetovanja gt>7,da.rske in lesne indt.istrijc Društva inženirjev in tahnikov LR Slovenije na Bledu od 17. — 19. marca IMl ...... 22.1 Sodelujte v -Jiumnrskci;! listuii . . ...... t ; . . 12fi Zakotjiit predpisi Pregled zakoi\itih jircJpi.sov o gozdarstvu i-n lesni industriji ...... Uradni list FLR JugosUvlje ".............29,121,123, 295 Ümdni Ust LR Slovenije............ ,31, 124,222, 2% Zakun o delavskifh svctib............ . , .... 24y /,skon o gozdovih , ...............242 Rai no Kitajski pamecescn v gmjsktm piirkij v Ormožu . 311 Kov proizvod Cehosltivaške .,..,,..-,.,,,,, 16(1 Posvetovalni komite za raziskovanje gozdne in lesne proizvodnje . . 312 Primanjkljaj v lesui proizvodnji in obnovitveni n.ičrt v Franciji ... , 312 Sladkor iz lesü na 1'inskem ........ .160 Svetovni promet z Icsorri.................. , , .112 Sv6tovi\a potrošnja papirju ........ , , . , , , , . , , löO Varčevanje z lesom v ZDA 52 Zgotliovina gnxdnega pasi; iib Ljubljanici...... , , . . . , . 149 Avtorji Avšič Jaka ....,,.. ...............131 Btltom ing. Vladislav.......... . , , llö, 156, 163, 275. 30?- ßencdiöii Valentin , , , .........33 Cividtni ing, Rudolf . ...................32 t~':okl ing, .Martin h . . . , . . ......47 Dopisniki .................... 220, 221, m, 312 GabrovšeJ Emil ..................285.' Goba Modest , , . . , , ........149- -lurhur ing. Fr^injo ..... ...... ........2(v5. Kindkr Viljem ................................. 2ü Klanjiček ing. Viktuv ... .............. . J25 Kroinar inr, Jrtnez ......................212 Mo-žiufl ing. Ivni^ ................. 118, 128, 161 Mušic Alojzij................. ...... 212 P&trfv£ič mg, AnJrijii 117 Pipan dr. ing. Rudoll"................ . 197, 282 Rainer injj- Franjü...................... Kakušček K,airnl , ........... , _ - . . . 23^ Rupnik Anton........................... . , . 304 Kus ing. Alüjajj .................... Seliškar Anton ...................... . i2fv Stvnik prof. ing, Franju . _ , ............ _ 1.12 Sgarm ing. Frnojo ..................t.....8.% 2yy .Sloviiik ing. Milu« .............,,,,,.,., 2S Sotošek prof. (infj. Stanko ... 1, 21, 22, 20, 32, M, f)2, 63, ö4, li.i, lil, 127, 128, ItiO, 212, 210, 222, 223 šebanik ing. Marjan .................... 17, llfi filander ing. Jože ...........-.........i, l.>5. 213 .^uStC'rŠič ing. Mirko ... ................33 Turk ing. Zdrnvko....................' , , . 297 Uradnistvu......... , . 2, 2.3, 24, 27, 62, 117, 11?, J26, 242, 24t V»ij'-čič ing, LiiKiir . , ...... . ............2fi7 ruber dr. -Muk« - ................. -JU, 3(lo. 31Ü, ,111 K OSxMEMU LETNIKU roGOZDARSKEGA VESTNfKA« V prvih sedmih, letnikih »Gozdarskega vestnika« je obdelana razno-vntna snov gozdarstva, lesne industrije iii. trgovine. Prav takhio nalogo je imela tudi revija »Les«, ki je začela izhajati luni namesto »Gozdarskega vestnikat:. S pospešenim raznojem gozdnega in lesnega fnospodnrstva v LR ^^love?iifi v okviru prvega petletnega piano FLR. Jugoslavije je močno narasla potreba po podajanju in spopolnjevaJiju strokovnega znanja iz gozdarstva in /fisne industrije. Tako »Gozdarski vextnika kakor tudi »Lestt nista več sadovoljeDala hotenja po vedno bolj širokem in bolj globokem znanju. ISckateri naročniki so zahtevali več snovi iz gozdarstva, nekateri pa iz lesne industrije, ker so jo potrebovali pri svojem delu. Na podlagi pobud is vseh delovnih kolektivov sta sklenili ministrstvo za gozdarstvo LR Slovenije in ministrstvo za lesno industrijo LR Slovenije, da bosta odslej izhajala dva strokovna lista, in sicer bo ^uGozdarski vestriik^ podajal predvsem anov iz gozdarstva, t^Les« pa iz lesne industrije. Izdajanje Gozdarskega vestnikaa je ministrstvo za gozdarstvo LR Slovenije poverilo gozdarski in lesni sekciji Društva inženirjev in tehnikov (DIT) d Ljubljani. K vsestranskemu sodelovanju vabimo vse dosedanje čitaielje, naročnike in sotrudnike. Prav gotovo ni nobenega podjetja, ustanove, sindikalne podružnice aH delovnega kolektiva gozdarstva in lesne industrije, ki ne bi naroČil v>Gozdarsitega vestnikuK, že zato, da dopolnjuje svojo knjižnir^o, in neglede na to, da bo imel priročnik pri izvrševanju plan.'ikih nalog. Prepričani pa smo tudi, da bodo naročili miS list delavci, kmetje in nameščenci, ki kakor koli sodelujejo v gozdnem ali lesnem gospodarstvu, saj ga vejidar vsi potrebujejo za razširjanje m poglabljanje xvojega znanja. Naročniki li^ta pa bodo gotovo tudi učenci in tečajniki v gozdnem ali lesnem gospodarstvu, gojenci gozdarskih in lesnih šol in tehnikumov in slušatelji gozdarskega oddelka agronomske in gozdarske fakultete. Prav tako mislimo, da bodo vstopili v krog nmočnikov našega lista krajevni, okrajni in oblastni ljudski odbori, kmetijske obdelovalne zadruge, ljudske prosvetne organizacije in razne Šole. Naročnike prosimo, da nam sproti pošiljajo razprave. Članke, dopise in vprašanju za objavo v listu. Pričakujemo od njih tudi kritiko in nasvete za vsebino ^Gozdarskega vestnika«. List naj bo glasilo in priročnik za vsakogar, ki se z ročnim ali duševnim delom zavestno bori za dvig slovenskega gozdnega ali lesnega gospodarstva. NaSa skupna naloga je, da napravimo iz lista uspešno sredstvo za poglabljanje znanja iz gozdarstva, prav tako pa tudi, da postane list učinkovito orožje borcev za izgradnjo socializma v FLR Jugoslaviji. Uredništvo »GOZDARSKEGA VESTN1KA<^ • predsednik vlade lr slovenije inženirjem in tehnikom'' Tovariši! Na tem vašem pomembnem zborovanju se ne oglašam k besedi zato, da bi vam povedal kaj posebno novega po teh referatLh^ ki so vsestransko problemaüko stvarno in jedrnato že zajeli. Smatram le za svojo dolžnost, da izkoristim priliko — ko ste tu zbrani mojstri t&hnlke. teimični voditelji, radon aligatorji in novatorji iz vse Slovenija, da obravnavate svoje ižkušnje, uspehe in bližnje naloge, da podčrtam ogromen pomen vašega dosedanjega dela pri graditvi socializma, Id zasluži polno priznanje vse naše ljudsite skupnosti, Naglaslti boČem, da je treba vsa pozitivna stremljenja in vse napore, ki jih daje naša tehnična inteligenca, oceniti tako, kakor zaslužijo. Znano vam je načelno stališče našega državnega in političnega vodstva. Res je, da je naša ljudska revolucija marsikoga vrgla v tak položaj, da se ni mogel tako lahko znajti v uo-wh okolnostih; toda kritični Čas tega prehoda je v glavnem minil. V zvezi s tem se hočem dotalaiiü v referatih omenjene misli, da ima ogromna veČina naše tehniške inteligenco pravilen odnos do delavcev, do delovnih kolektivov. Ta ugotovitev brez dvoma drži. Mislim pa, da se je treba tega vprašanja lotiti z drug« strani. Posebno je jasneje izraziti, kaj pojmujemo pod pravilnim odnosom tehniške inteligence do naše delovne skupnosti. Hočerltn opozoriti na to, da se pod izrazom dobrih odnosov pojmuje popustljivost in neki gnili demokratizem v tehniškem in upravnem vodstvu podjetij. Mislim, da je teh pojavov precej. Vi sami boste najlaie ocenili, ker imate vsakdanje primere pred očmi, v kolikor bi naša podjetja lahko dosegla večjo produktivnost, večjo kvaliteto proizvodov, večje znižanje polne lastne cene. Če bi bilo veČ strumne organizacije, veČ organiziranosti in reda v podjetjih, ki ga lahko dosežemo predvsem z večjo odločnostjo in samozavestjo tehniških in upravnih voditeljev podjetij. Priznali boste, da na tem področju še zdaleka nismo izčrpali vseh naših proizvodnih kapacitet. Imamo nešteto primerov in dokazov, ko se zakoni, ui'edbe in ostali gospodarski oblastveni predpisi ne izvajajo dovolj dosledno ravno zaradi mlač-nosti, ki se iz nekih posebnih nagibov odraža pri tehniškem in upravnem vodstvu podjetij. Ta mlačnost ima različne izvore. Spomnili se boste, da so do nedavna v sindikatih bili Šc močni, nezdravi pojavi, ki smo jih navadno imenovali »uravnilovkat. Te tendence so delaJe težave pri uveljavljanju enot.nosti zapovedovajija in osebne odgovornosti za vodstvo podjetij. To stanje je spočetka lajšalo položaj tistim upravnim voditeljem, ki se niso radi vključili, ki so 3 sJtepso gledali na našo stvar, ker na ta način ni bilo moči ugotoviti osebne odgovornosti za pomanjkljivosti in neuspehe v podjetju. Ta nezdrav pojav »uravnilovke« je po eni strani izviral iz dejstva, da je naša osvoboditev pomenila ljudsko revolucijo, da je d'slavski razred prišel na oblast, kar je rodilo pojmovanje, da je naša tehniška inteligenca ostanek kapitalističnega razreda, ki jo je treba krotiti in podrejati. Jasno je, da jfl bil tak odnos delavstva do tehniške inteligence v naših razmeraJi * Govor predsednika vlade LR Slovenije Miha Marinka na zborovanju Druživa inženirjev in tehiiikov v Ljubljajii, dne 27, f.ibruarja 1949. skrajno napačen in Škodljiv, čeprav se je to nasLrojenje dalo pojasniti s tem, da so bili tu in tam res tudi taki inženirji in tehniki, ki so zaradi svojega položaja in načina dela, ki so ga imeti v starem sistemu kapitalistične proizvodnje, ostali pri delavcih pr-ecej nepriljubljam. Mislim, da ni nobenega vzroka, da ne bi jasno govorili o tem, zakaj jf do takih odnosov priSlo. Vi veste, da smo se po upravni in politični liniji odločno borili proti takemu kvarnemu nastrojenju. Tehniško inteligenco pa bi mogli v njenem odnosu do delovnih kolektivov v glavnem deliti v dve kategoriji, katerih ostaJiki so še danes. Inženirji in tehniki komunisti, levičarji, partizani, dobri frontovci itd. so pojmovali, da je s strani vodstev podjetij potrebna sedaj skrajna tolerantnost v gnili demokraüzem, zaradi česar se je izgubljal lik tehniškega upravnega voditelja podjetja. Na drugi strani pa so bili inženirji in tehniki z nepopularno preteklostjo, ki so pod vtisom »uravnilovskiJi tendenc^; v sindikatih smatrali, da se je treba v naši stvarnosti aklimatizirati s popuščanjem, z brezmejno tolerantnostjo tudi glede delovne discipline in pomagati aindikalističniiii »uravnilovskim tendencam« do veljave. Taki pojavi ao bili in so deloma še, Čeprav jih je že mnogo manj, vendar je treba o njih Še govoriti. To vprašanje lahko danes celo odločneje postavljamo, ker smo kritično periodo odnosov tehniškega in upravnega vodilnega kadra v delovnih kolektivih že prebredli. Vsi doživljate dejstvo, da so žc oblikuje ono pravo vzdušje vzajemnega sodelovanja med sindikalnim in političnim vodstvom na eni ter upravnim in tehniškim vodstvom podjetij na drugi strani, ker se vse jasneje odreja razmerje, odgovornost in naloge na eni in drugi strani. Med širokimi množicami zavednih delavcev viada jasno spoznanje o pomembnosti vloge strokovnjakov in tehniške inteligence v naših ustvarjalnih naporih. Zato lahko danes to vprašanje ostreje postavljamo, brez bojazni, da bi nastal nesporazum, češ da hočemo jemati za vzor stara kapitalistična podjetja. Menil sem, da. je potrebno poudariti, da se pod uveljavljanjem dobrih odnosov inženirjev in tehnikov do delavstva ne smeta pojmovati popustljivost in gnili demokratizem. — Ni nevarnosti za dobre odnose z druge strani, kajti točno je, da ni takih množičnih pojavov teroriziranja in Šikajiiranja v podjetjih. Toda taki »dobri odnosi«, ki prevladujejo še marsikje, kjer ni prave veljave vodstva, imajo kvarne posledice. Zato je take »dobre odnose * treba korigirati. Ni razloga za kako zamero pri delavcih, če to vprašanje tako postavljamo. Vi sami veste, da je ogromna veČina delavcev z navdušenjem sprejela plan proizvodnje, norme v proizvodnji, da delavci z navdušenjem pozdravljajo pravilno^ dobro, strumjio organizacijo in red v podjetjih, in to zaradi njihove politične zavesti iz razloga, ker v tem vidijo svoj lastni neposredni interes, ker so zadovoljni, da je njihov višji zaslužek v skladu z višjo donosnostjo [>o d jet j a. G ni h »dobri odnosi« pa samo nezavednim delavcem omogočajo, da se okoriščajo na račun naše socialistične skupnosti. EU bi čist oportu-nizem, bih hi na repu najboij zavednili delavcev, če ne bi postavili jasno tega vprašanja. Zakoni, uredbe in upravni predpisi za gospodarska podjetja so jasni in veljajo za vse. Dosledno izvajanje teh predpisov 41a maraikod aepa predvsem zaradi raznih oportunistiČnih obzirnosti in gnilega demokratizma tehniških iu upravnih voditeljev. Zato se moramo tudi aaradi tega boriti za vključitev vseh tistih kapacitet, ki se za to mlačnostjo še skrivajo, za. povečano produktivnost dela in zlasti za boljšo kvaliteto proizvodov. Mislim, da je večja nevarnost mlačnosti in popustljivosti pri izvajanju oblastvenih predpisov, kakor pa v pretiravanju, šikaniranju in terorizlranju delavcev, Proti tem primerom imajo delavci dovolj si'edstev na razpolago, da se jUi ubranijo. Tovariši'. O mnogih tehniških problemih, Id so bili nakazani v obširnih in rtinogosiranskih referatih, ne bi govoril. Vi ste sami že doslej pokazali svojo pripravljenost in voljo razvijati naše industrijske kapacitete. Vi boste sami v diskusiji najbolje obravnavali te probleme. HoSem samo apelirati na vas, da ne klonete pred težavami — tehničnimi in gospodarskimi, ki jOi zahteva plansko gospodarstvo! Tejav imamo dandanes ogromno, čeprav je naŠ napred-ek iz leta v leto večji in bodo zato tudi težave laze zmogljive. Apeliramo na vaš jjonos strokovnjakov, na vaš in naš skupni patiiotizem; naj vas ta vzpodbuja k vse večji iznajdljivosti, novatorstvu in racioiializatorstvu. Danes ste vi tako rekoč na čelu splošne ofenzive za našo industrializacijo, za tehnični napredek, za socializem. Prepričan sem, da so pred vašimi očmi obrisi naše perspektive socializma in vašega položaja jasni. Imamo na razpolago skoraj vsa naravna in rudna bogastva, ki so potrebna za takšen napredelt. Odstranjene so vse tiste ovire kapitalističnega družbenega sistema, ki so v preteklosti ovirale izkoriščanje tega bogastva za naš napredek. Imamo ukaželjno in marljivo delovno ljudstvo, ki ustvarja in hoče ustvarjati v velikem zagonu. Vi pa ste pionirji našega tehniškega napredka. Danes imamo velike težave zaradi pomanjkanja delovne sile, z razporeditvijo surovin, težave imamo zaradi relativno nizke tehniške opreme. Toda vse to so težave, ki jih postopoma lahko odstranjujemo. Treba je ofenzivno obiti objektivne ovire, ki nam jih delajo zunaj z desne in leve; vzemimo jih kot realno, dejansko stvarnost, ki jo lahko obidemo z našimi lastnimi silaroi. Tekom zadnjega pol ieta, potem ko se je iz inozemstva pojavilo novo nasprotovanje naši graditvi sociahama, so se naši stroko^mjaki, r.ovatorji in racionalizatorji z zagrizenostjo vrgli na mnoge tehniške probleme, za katere so prej pričakovali rešitve iz inozemstva, in jih uspešno rešili z lastnimi silami. Treba je to pot nadaljevati s še večjim tempom in večjo vztrajnostjo. Od vaB je odvisno, aii bo tempo našega industrijskega raavoja hitrejši ali počasnejši. VeČini tehniške inteligence je že jasna naša socialistična perspektiva, naši ideali, za katere ae je vredno boriti. Tehniški inteligenci je jasno, da se mora uveljaviti z vsemi svojimi silami, z vso svojo iznajdljivostjo, z vsem svojim znanjem in z vse>mi ustvaritvami, da mora zato zeti tudi prizanje ui postopoma — v koUkor se bo razvijala tudi naša zmogljivost zadovoljevati lastne gmotne in kulturne potrebe — mora slediti v vedno večji meri tudi materialno nagrajevanje. Vam je lahko pojmljivo, kako lepa dežela bo naša Jugoslavija v kratkem času in da smo rd vsi skupaj tisti, od katerih je predvsem odvisno, v koUlto bo ta napredek hitrejši. Na vas leži velüt del tega zgodovinskega poslanstva — podpirati ta. razvoj, Ici bo pospešil materialni in kulturni napi'edek našega ljudstva v socialistični družbi. Borimo se za to realno perspektivo, ne oziraje se na nasprotnike z desne in leve! jesknsko in pomladansko pogozdovanje s saditvijo Ing. Jože Slander (BcoßraU) Nekateri gozdarski strokovnjaki dajejo prednost jesen&ki saditvi gozdtiih sadik, drugi imajo pomladansko saditev za edino pravilno, tretji trdijo, da je možno jeseni uspešiio saditi samo sadike listavcev in macesna, medtem ko četrta skupina ne vidi nobene razlike med jesensko in pomladansko saditvijo- O tem sem slisal med gozdarji ž« več mnenj, nikoli pa nihče ni skušal svoje trditve podkrepiti z znanstvenimi dognanji. Vsakdo se je skliceval zgolj na svoje skuänje. Gola goüdna zemljišča, ki jih je treba v najkrajšem času pogozditi, zavzemajo ogromne površine. Zato je nujno, da smo si na jasnem, kdaj je treba saditi in kakšne morajo biti sadike, da bo uspeh Čim večji, t. j. da bomo vse tc površine čimprej pogozdili. Potrebo po tem podpira tudi dejstvo, da mišljenje vseh omenjenih skupin gozdarskih strokovnjakov ni in ne mora biti pravilno. Katero teh paišljenje je pravilno, moremo ugotoviti le na podlagi znanstvenih dognanj rastlinske morfologije in fiziologije. Rastline sprejemajo za svoje življenje in last potrebno hrano iz zemlje in zraka. Hrano iz zemlje sprejemajo zelene rastline s koreninami, hrano iz zraka pa z listi oziroma iglicami. Oba rastlijiska organa — korenine in listi oziroma igUce — Sta zgrajena vsak za svoje namene. Ker bomo razpravljali o saditvi, nas zanimajo predvsem korenine. Glavna korenina se razvija navpično v zemljo (pozitivno geotropično), torej v naspiotni smeri od nadzemljskega debelca sadike. Ker je ta korenina v dotiku z razmeroma majhno količino zemlje in torej sama ne more Sprejeti iz zejulje toliko hrane, kolikor je sadika potrebuje, se iz glavne korenine razvijajo stranske, iz teh zopet novs in nove, taico da se pri vsaki sadiki razraste sistem korenin in koreninic, ki se širijo v zemlji v vse smeri, Najtanjša koreninice prepletajo zemljo v okolici glavne korenine. Ako sadiko prav oprezno izkopljemo, se na njej drži cela gruda aem-Ije, vsa pretkana s koreninami. Korenin ne moremo popolnoma ločiti od zemlje niti s stresanjem niti z namakanjem. Če iščemo vzrpkov tako čvrste povezave med koreninami in zemljo, bomo s povečevalnim steklom opazili tik za konico najdrobnejših oziroma najmlajših koreninic prav drobne in nežne dlačice, ki so z delci zemlje tesno povezane, tako rekoč zrasle (slika I.)' Te dlačice imenujemo koreninske dlačice (zaradi njihove oblike) ali koreninske Črpalke (zaradi njihove funkcije). Koreninske dlačice (kosniatine) so enostanične in raznih dolžin (po Strashurgerju 0,15—S mm). Ker jih je sila mnogo, povečajo površino korenin na mnogokratno. Kakor se na novopriraslem delu koreninic razvijajo nove Črpalke, tako odmirajo starejše črpalke na starejšem delu koreninic. Te nove črpalke prodirajo med najdrobnejšimi delci prsti v še neizkoriščeno prst. Koreninske črpalke so edina naprava, s katero vsrkava rastlina iz zemlje vodo in z njo rudninske raztopine, medtem ko ostale starejše korenine zgolj prevajajo vodo v nadzemeljske dele rastline. Koreninske črpalke izločujejo tudii kisliue, predvsem ogljikovo kislino, ki topijo v čisti vodi ne topljive hranilne soli. Dittmar je izraCunal, da more imeti n. pr. ena trava do 14,3 miijarde koreninskih črpalk (Gračanin). Voda je rastlini neogibno potrebna. Vsi deli rastline, ki iniajo kakršno koli življenjsko fun k d jo, morajo biti napoj eni z vodo, V stanicah so veliki, z vodnij[m raztopinami napolnjeni stanični mehurčki (vacuole); stanične kožice (membrane) so prepojene z vodo, a pravtako (protoplazma), nosUec življenja,- vsebuje 75®/o ali še včč vode. Samo v takem stanju more rastlina normalno živeti. Ob pomstnjkanju vode pa vsaka rasüina hira, vene ali odmre. SUka 1. A; klica v grudicj zemlje, ki je prepletena, 3 koreninskimi Erpalkami. B: ista klica brsz zemlje (Szugan) Slika 2. Mlada gabrova sadika, — a: koreninske Crpnlkc, b' bočne koreni nice (Noil) Kakor vsaJca prosta vodna površina, kakor vsak z vodo prepojen predmet, tako mora tudi rastlinska stanlca ali celica oddajati v zrak (atiaio-sferi) vodo vse dotlej, dokler ozračje ni s paro popolnoma nasičeno. To je proces izhlapevanja ali transpiracije. Proces transpiracije je takle: Zunanja stanica rastline mora skozi svojo opno (membrano) oddajati vodo v obliki pare. Celična opna bi se izsušila. Se ne bi mogla s svojo absorpcijsko močjo —■ močjo upijanja (osmoze) — oddane vode nadomestiti z vodo iz protoplazme in z vodo iz sosednih stanic. Tako nastane v rastlini proces črpanja vode od stanice do stamce vse od'koreninskih črpalk, ki vsrkavajo vodo iz zemlje. Ako rastlina zaradi pomanjkanja vode v zemlji ali zaradi nezadostnega števila koreninskih Črpalk ne more nadomestiti izhlapele vode, jo mora oddajati rastlinsko ataničje samo, dokler je kaj ima. I Ker je skoraj vsa površina gozdnih sadik pokrita s plutasto kožico, ki jne propušča vodilih par, se vrši transpiracija na listih in iglicah ter na najmlajših vejicah, ki niso pokrite s plutasto kožico. Sadike ne transpirirajo samo v času vegetacije, temveč tudi v času mirovanja, torej neprenehoma vse leto, če niso pokrite s snegom. Čim višja je temperatura, Čim manjša je relativna vlaga zi'aka in čim močnejši je veter, tem intenzivnejša je transpiracija. Zaradi pomajijkanja listov in zaradi plütaste kožice, s katero so rastline zavarovane, je pozimi transpi- Slika 3. Vzdolžni Drerez koreninskega vrhii — fl; koreninske črpalke. Zelo iwvp-can« (ŠKUgiiii) Slika 4 A: zaietek rasti koreninskih črpalk. — B: koreninske črpalke, Zelo povečano (Rothcrt) Slika 5. Vrh koreninske črpalke, »zrasle« z delci zemlje, Zelo povečano (Strasburger) raaja listavcev in macesna taJio mal en kostna, da je dejansko skoraj bree pomena. Zato pa je transpiracija ostalih iglavcev tudi pozimi intenzivna, ker je transpiracij sita površina iglic velika, razen tega pa še izpostavljena vplivu soTjea in suMh vetrov, predvsem burje, torej činiteljev, ki pospešujejo transpiracijo, če sadike niso pod snegom. Kakor hitro sadika izhlapele vode ne more več nadomestiti, začne veneti in se more tudi posušiti. Sadika se posuši, če njena izsušitev pre- Slika 6. Prečni prerez koreninskega vrha robinije (Kobinin pseudoacada. L.) — a; koreninske Črpalke. Zelo povečano (Busgen) korači kritično mejo. Kakor hitro namreč sadUca izgubi preveč vode, nastane v protoplaznii taka preobrazba njene substance, da iagubi sposobnost vsrkavanja in prepuščanja vode (semipermeabilnost). Dokler ta kritična meja ni prekoračena, sadika sicer vene, a se pri. zopetnem dotoku vode iz ovenelosti povrne v normaino ali turgescentno stanje, ker se ob pomanjkanju vode struktura stanične substance Še ni bistveno spremenila. Podoben učinek kakor izhlapevanje ima na rastlino mraz. Ako pade temperatura kakega dela fn. pr, korenin a!i tudi najmlajših vejic in vr^čkov) ali vse rastline pod Eoinimum, ki je potreben za sprosčenje in vzdrževanje kemijskega procesa presnavljanja (metabolije), torej za življenjske procese, nastopi stanje mirovanja, ki traja vse dotlej, dokler se mirujoče tkivo zopet ne segreje do temperature omenjonega minimuma. Atco pa pade temperatura znatno pod ničlo, tedaj rastlina pozebe, kar pomeni, da se del vode v atanični membrani (irobibicijska ali vpojna voda) in del vode ataničnega soka spremenita v Jedene kristale. Preostala vsebina Staniče ostane v tekočem stanju, ker ima večjo koncentracijo in ker je za pozebo pri večji koncentraciji potrebna nižja temperatura. Kakor hitro se pozebli deli rastline otajajo, se vrnejo v normalno stanje, ker stanične membrane in stanična substanca zopet vsrkavajo vodo. — Vedno pa ni tako, čim nižja pod ničlo je namreč temperatura, tem več vode izgubijo Staniče, ker se ta zaradi mraza izloči in spremeni v led. Pri stalnem padanju temperature se torej zgodi, da tcmpei'atura prekorači skrajno mejo, pri kateri tudi tkivo samo pozebe. V t.em primeru se ne obnovijo več življenjski procesi, ker je tkivo zmrznilo. To povzroča tako preobrazbo v substanci in v njenili molekularnih delih, da se tudi pri optimalni temperaturi ne more več ^.-rniti k svoji prvotni zgradbi. Izsušitev tkiva torej ne povzroča samo vročina, temveč tudi mraz,' Po teh dognanjih ne bo težko ugotoviti, kdaj in zakaj so jeseni in spomladi posajene sadike izpostavljene večji ali manjši nevarnosti. Presodimo tega vidikanajprej jesensko saditev, A ko je saditev strokovno pravilno izvedena in zemlja ob času saditve dovolj vlažna, je usoda jeseni posajenih sadik odvisna od ojitiove kakovosti in od vi'emenskih razmer po saditvi, Po jesenski saditvi se menjajo dobe z raznimi vremenskimi razmerami, in sicer so dane tele možnosti: 1. Razmeroma blago vreme, dovolj dežja, vpliv vetrov — brez snega. 2. Blago vreme, vetrovno, brez dežja iu snega — suša. 3. Dolgotrajen mraz brez snega. 4. Kmalu po saditvi zapade sneg, ki pokriva sadike do pomladi ^ Fizioloäka procese zariidi zmrzovanja toimncijo različno. Neks-teri znanstveniki (Mueller-Thurgau, Moliacli) menijo, da rastline ali njihovi deli odmirajo zato, ker staaice zaradi zmrzovanja izgube vodo. torej zavoljo iisuSitve, medtem ko so drugi (R. H artig, Pfeffer, Sorauer") mišljenja, da rastlina zaradi zmrzovanja Sicer izgubi vodo, ali se pri tem v protoplazmi pri določeni temperatxiri pod ničlo izvrše tako globoka strukturne spremembe, da izgubi semipcrraeabilnost, to se pravi sposobnost vsrkavanja vode. — Po mnenju H. W. fischerja prctrpe plazmini koloidi pri določeni temperaturi pod ničio tako temeljito spremembo svoje absorpcijske sposobnosti, da niso več spnfiobni pritegniti in obdržati one količine vode, kakor v normalnem stanju, — Maxim ov pa misli, da so koloidi izgubili absorpcijske sposobnosti zato, ker so se zaradi izgube vode drug drugemu preveč približali in se celo zlepili. Isti avtor trdi, da Staniča pri zmrzovanju ne izgubi samo svoje vode, temveč da pri tem koloidi celo koogulirajo. Vsi so si edini v miäljenju, da povzroča mraz pri neki stopnji pod ničlo staradi izgube vode smrt stanie, delov rastline iti tudi celih ^ast!in^ To dejstvo je važno za gozdarsko prakso. Kaj se ob takih vremenskih pogojih dogaja s sadiko ? 1. primer. — Blago, deževno, vetrovno vreme brez snega. Ako more sadika oddane količine vode stalno nadomeščati z vodo ic zemlje, ni v nevarnosti; če sadika nima dovolj koreninskih črpalk, tedag morajo vodo za ti'anspiracijo oddajati njene stanice Ln sadika začne veneti. Korenine listavcev in macesna rastejo pri ustrezni temperaturi tudi pozimi in sadika poskusa z novo rastjo nadomestiti manjkajoče organe, vendai- je zimska rast zelo počasna. Delovanje protoplazme je v času vegetacijskega mirovanja malenkostno in sadika večkrat ne more pravočasno zgraditi zadostnega števila koreninskih Črpalk. TaJto sadika vene in pogine. Zaradi Pripravljalno dela so končana Kopanje jamic Saditev sadik črnega bora na kraški goličavi pri Kozini v Slovenskem frimorju spomladi leu 19-39 fFoto; M. Meliora) izgube prevelike količine vode se sadika vkljub vlažnemu vremenu in vkljub vlažni zemlji posuši (notranja izsušitev). — Ne smemo pa pozabiti, da sadike ostalih iglavcev pozimi sploh ne delajo koreninic. Zato opisana nevarnost te sadike mnogo boJj ogroža. V tem primeru je važno, ali ima sadika ob času saditve dovolj koreninskih črpalk ali ne. Edino te namreč morejo upijati vodo iz zemlje in čim več jili manjka, tem prej sadika usahne. 2. primer. — Vreme blago in vetrovno, vendar ni dežja in ne snega, je torej sušno in kopno. Sadita izhlapeva in niti najmanj ne trpi, dokler je zemlja dovolj vlažna in če ima dovolj koreninsldL črpalk. Kakor hitro pa začne primanjr kovati vlage v zemlji, jo mora sadika črpati iz sebe. Sadika zaČne hirati in če ni dežja ali snega, se prej ali slej posuši, Tui v tem primeru se je sadilta posušila zaradi prevelike izgube vode, torej zato, ker je protoplazma njenih stanic izgubila sposobnost vsrkavanja vode (semipermeabilnost). Iz 1. ill 2. primera se vidi, da se morejo sadike tudi pozimi zaradi transpiracije posušiti. V prvem primeru se je sadika posušila zaradi po-manjkajija koreninskih črpalk, v drugem primeru pa zaradi pofJianjkanja vode v zemlji. 3. p r i m e r. — Snega ni in zaradi mraza zmrane plast zemlje, kjer rasto korenine posajenih sadik. Vegetacijski proces sc v koreninah še dolga Časa po jesenski saditvi ne ujniri in traja včasih do srede ztme. Ako se v tem času temperatura taJto zniža, da zmrzne tudi stanični sok, korenine odmre podobno kakor nadzemni deli. Sicer tako poškodovane sadike l^tavcev in maceana prihodnjo pomlad poženejo, vendar traja rast samo tako dolgo, dokler morejo potrebno vodo za razvoj organov in transpiracijo Črpati iz sebe, na kar se posuše, ker so njihovi organi za črpanje vode uničeni. Isto velja za sadike ostahh iglavcev^ ako jili kmalu potem, ko je mraz uničil njihove korenine, pokrije sneg in jih ščiti do pomladi. Ako pa sneg tie zapade Itmalu, se sadike takšiiilr iglavcev saradi izhlapevanja posuše že pozimi, sadike listavcev in macesna pa ne, ker pozimi nimajo listov oziroma iglic In zaradi varovalne pLutaste kožice na popkili ne transpirirajo. Mraz pa ni vedno tako silen, da bi zmrznil tudi stanični sok v koreninah, vendar pa večkrat zmrzne plast zemlje, kjer rasto korenine sadik. V zamrzlem stanju zeoLlja nima tekoče vode in koreninske črpalke ne morejo nadomestiti sadikam vode, ki jo oddajo s transpiracijo. To je fiizološka suša, ko morajo sadike oddajati vodo iz svojih stanic, nadomestiti pa je ne morejo, če se zemlja pravočasno ne otaja, ah pa če pravi Čas ne zapade sneg, se sadike posuas in odmro.= V obeh primerih so torej sadike odmrle zaradi vezanosti vode v zemlji v obliki ledu. Mraz je povzročil izsušltev sadik. 4. primer. — Posajene sadike kmalu pokrije sneg in ostanejo pod snežno odejo do prihodnje pomladi, zavarovane pred škodljivimi vpLivi mraza in vetra. Pod snegom zemlja navadno ne zamrzne. Transpiiacijski tok v rast-liiiali preneha. Ko sneg skopni, sadUta oživi in se začne razvijati kakor sadika, ki je biia vsajena spomladi. Ali ne samo to! Pri jeseni posajenUt sadikah se je zemlja okrog koreninic pozimi usedla, tako da je spomladi vsa površma koreninskega sistema v neposrednem dotiku z zemljo. Pri Badikah. sajenih spomladi, se zemlja usede šele po izdatnem dežju. Jeseni vsajene sadike se torej do prebujenja vegetacije že dodobra usidrajo v zemlji, kar pomeni prednost pred pomladansko saditvijo. Opisali smo dobre in slabe strani jesenske saditve. = Merjenje talne toplote v nenavadno hudi zimi t928/2ö m daJa zelo zanimive. rezultate. Poka^.alo se je namreč, da je globina talnega zmrzovanja odvisna od debeline snežne plasti. Sneg kot slab prevodnik toplote preprečuje zmrzovanje tal in zadržuje talno toploto, Na Gori sv. Scbastijana v severnovzhodni Češki je biio ugotovljeno, da na gozdnih terenih pod 1 m debelo snežno pla.stjo tla apioh niso zmrznila, medtem ko so kopna, fla zamrznila do globine 80 cm, — Po \V o 11 n y j u prenaša gozdno drevje zimo pod sneßom ?e5o dobro, ker je sncjJ dober izolator. Apostolov pa je zabeležil, da je pri temperaturi zriikfi —29.1" C Ktiušala temperatura njive pod debelejio snežno plastjo —C (Gračanin), Izgrcbanje nakopane prsti NflmcšČanje sadike Saditev sadik irnega bora na kraäki goličavi pri Kozini v Slovenskem Primorju spomladi leta 1949 (Foto; M. Mcliora) Da bi se mogli odločiti za jesensko ali pomladansko saditev, je treba na enak uačin analizirati tudi pomladansko saditev. Za primerjavo mora biti pomladanska saditev strokovno pravilno izvedena in zemlja v Času saditve dovolj vlažna. Ob teh pogojih je tudi usoda sajemh sadik odvisna od njihove kakovosti in od vremenskih razmer po saditvi. Tudi spomladi posajenim sadik ajn moreta škodovati toplota in mraa. Ko se piiroda prebudi, se začne spomladi posajena sadika razvijati. Ako ji manjkajo koreninske Črpalke, bo najprej te zgradila, sicer ue bi mogla 2a-dovoljiti potrebam asimilacije in transpiracije. Med asimilacijsko in tran-spirafiijsko površino krošnje tei' med absorpcijsko površino koreninskih Črpalk mora biti ravnotežje. Dokler tega ni, tudi spomladi posajena sadika Ilira in je izpostavljena nevarnosti izsuŠitve. Glede kakovosti so spomladi in jeseni sajene sadike enake. Z ravnanjem, ki je pri izkopavanju sadik v drevesnicah splošno v navadi, se sadikam potrga več ali manj koreninskih črpalk. Ker pa koreninske Črpalke spomladi neprimerno hitreje rastejo kakor jeseni in pozimi, je jasno, da so sadike pomladanske saditve le malo Časa izpostavljene nevarnosti, ki jim preti zaradi pomanjkanja črpalk (glej 1, primer), medtem ko' jeseni posajene sadike ta nevarnost ogroža vso zimo. Pomladanska suSa more biti pravkar posajenim sadCcam zelo nevarna zaradi ta&ojŠnjc izsušitve, pa tudi zato, ker jim onemogoča krepko zako-reninjftnje pred nastopoin poletne vročine in suae. Spomladi ali jeseni posajeni sadiki more škodovati pozen mraz, 2ato ta nevarnost za primerjavo ne prihaja v poštev. Prav tako za primerjavo ne upoštevamo sreža, ki je enako nevaren sadikam jesenske in pomladanske saditve. Mraz, ki uniči korenine, in mraz, ki- povzroča fiziološko sužo sadik, za pomladanske sadike ne prihaja v poštev. Pomladanskim sadikam pa je zelo dobrodošel letni maksimum vlage v tleh. Preko poletja se zaradi traiispiracije in evap orači je (neposrednega izhlapevanja tal) stalno suše gornji sloji zemlje, taio da navadno v pozni jeseni nastopi minimum vlage v tleh, Ta proces izsusevanja tal včasih prekine dež, vendar se S tem izauševanje tal ne zaustavi. Pozimi sta transpiracija in evaporacija oslabljeni. Zato se zaloga vode v tleh počasi povečuje in spomladi, še pred začetkom veg^etacije, doseže voda v tleh svoj maksimum. Is razmotrivanj o jesenski in pornladanski saditvi vidimo tole; 1. Jeseni posajenim sadikam iglavcev, razen macesna, preti stalno velika nevarnost zaradi transpiracije, ker sadike poaimi ne morejo obnoviti potrganih koreninic. Zato teh sadik jeseni ne smemo saditi, — Sicer so isti nevarnosti izsušitve izpostavljene tudi spomladi posajene sadike, vendar v manjši meri. Transpiracija listavcev in macesna je v Času mirovanja vegetacije zaradi manjkajočega listja oziroma igUčevja malenkostna, razen tega pa sadike teh vrst tudi v pozni jeseni in pozimi obnavljajo manjkajoče koreninice, tako da jih moremo saditi tudi jeseni. Vse te neugodnosti jesenske saditve odpadejo na področjih, kjer sneg jeseni kmalu po saditvi pokrije sadike in jih ščiti do pomladi, 2. Jeseni posajenim sadikam je kaj nevaren tudi srež, predvsem na apnenčevih terenih. Sicer nevarnost zaradi srež a preti tudi spomladi posajenim sadikam, vendar ne tako pogosto in v takšni meri kakor jesenskim. Tudi te neugodnosti za jesenske sadike odpadejo, dokler jih pokriva sneg. 3. Izsušitev zaradi zmrzovanja koreninic in zemlje grozi samo jeseni posajenim sadikam. Tudi to nevarnost more preprečiti sneg, 4. Jeseni posajene sadike so tudi zaradi pomanjkanja vlage v tleh bolj izpostavljene nevarnosti izsušitve kakor pomladanske (minimum iji maksimum talne vlage). Zagrebanje sadike Sadika je posajena Saditev sadik irnega bora na kraški Holičavi pri Kozini v Slovenskem Pritnorju spomUdi leta 1549 (Foto: M. Mcliora) 5. Jeseni posajene sadike imajo dovojl časa in možnosti, da se krepko zaltoreninijo v zemlji, medtem ko spomladi posajenim sadikam pomladanske suše to rade onemog-očijo. Zato so jessnsidm sadikam poletne suše in vročine manj nevarne kakor pomladanskim. 6. Čeprav ima jesenska saditev pi'ed pomladansko saditvijo nekoliko pi-edntisti, vendar so te v primerjavi s prednostmi pomladanske saditve tako malenkostne, da z njimi nikakor ne moremo opravičiti jesenske saditve iglavcev razen macesna, 2e samo pomanjkanje koreninskih črpalk in nesposobnost teh vrst sadik za tvorbo manjkajočih koreninic in čr^jalk med vegetacijsldm mirovanjem sta tako važna razloga, da jih moramo upoštevati. Zato iglavcev razen macesna jeseni ne smemo sadiU, Izjemoma moremo to storit samo na terenih, kjer zgodaj zapade sneg, in na področjih z relativno visoko zračno vlago. Iz navedenega sledi, da je za saditev odločiUio morfološko in fiziološko sl:anje korenin v času saditve. Zakaj? Zato, k-er ne ravnamo pravilno s sadikami, V čem je ta nepravilnost? Med vrstami sadik v drevesnici zasadimo lopato v zemljo, jo nagnemo in dvi^emo ia zemlje cel šop sadik. Da bi sadüce oprostili zemlje, šop otre-samo, ali pa z njim udarjamo ob tla ali ob kak prednnet. Sadike pustimo ležati zia tleh, včasih pa njihove korenine zasiijemo s svežo zemljo. Sadike prenašamo na določene prostore v zabojih ali košarah navadno tako, da korenine niso dovolj zavarovane pred škodljivimi vplivi sonca in vetra. Večkrat se celo dogaja, da se prenos ali prevoz sadik na večje razdalje izvrši brez vsake zaščite korenin. Na kraju pogozdovanja bi morali sadike takoj zakopati v zemljo. Po splošno znanih predpisih je treba pri pogozdovanju sadike hraniti v košarah, v vlažni mahovini. Ponekod se dala tako, niso pa redki primeri, da nosi sadilec ali sadilka od jame do jame sadike brez zaščite korenin. Sadike za presad večkrat tudi pulijo (puljenkej. Jasno je, da pri takem rav]ianju s sadikami ne more biti uspeha pri pogozdovanju. Narava ne ustvarja na sadiki niti ene stanice, niti enega organa brez potrebe in namena. Vse koreninice so za normalno rast rastline neobhodno potrebne, mi jih pa trgamo in izpostavljamo soncu in vetru, ker se ne zavedamo, da je mlada rastlina nad vse nežno iii občutljivo bitje. Omeniti moram še to, da nobena strokovna knjiga nima natančnega opisa, kako naj ravnamo s sadikajioi. da bi ostale nepoškodovane.' Vidimo, da izkopavanje sadik, ki bi omogočilo pridobitev docela nepoškodovanih sadik, sploh Še ni dovolj znano. Tu se izkaie, kali o pravilna in upravičena je trditev izkušenih gozdarjev, ki pravi: Uspeh pogozdovanja je odvisen od ravnanja s sadikami. Skušnja je postavUa pravUo, ki glasi: Jeseni sadimo le listavce in macesen, nikakor pa ne drugih iglavcev. Od tega pravila smemo odstopiti le ji a onih terenih, kjer smemo raČuiiati, da bo jeseni posajene sadike kma- ^Jean Pourttt ii, pr pravi; »Sadike v drcvcsnici je titba izkopati oprezno, da bi se potrgalo čim manj koreninicii. I lu pokril sneg in jib varoval do pomladi, in na področjih s stalno visoko relativno vlažnostjo zraka. Da sta ti pravili docela utemeljeni, t, j. v skladu z znanstvenimi dognanji, potrjuje ta razprava. Da so izvajanja pravilna pa priča ne samo navedena literatura, temveč tudi usoda marsikatere kulture iglavcev, ki so jo jeseni leta 1948. osnovali marsikje na terenih, kjer je bilo pozimi 1948/49 zelo malo snega ali nič. Navedeno pravilo glede jesenska oziroma pomladanske saditve gozdnih sadik ne more in ne sme imeti trajne veljave. Vzemimo, da smo v jeseni v morfološkem in fiziološkem pogledu neokrnjene sadike iglavcev in listavcev na ustreznih rastiščih posadili tako. Pogosdena. poseka, na. kraškem zemljišču ob cesii med Planino in Postojno (Foto; S. So(ošek) da so 2e pri saditvi vse njihove koreninice in koreninske Črpalke priSle v dotiko z zemljo. V tem primeru sadike svojega razvojnega toka sploh niso prekinile. Potemtakem bi bile n. pr. jeseni na pravkar opisani naČin posajene sadike preko zime leta 1948/49 izpostavljene istim neugodnostim kakor spomladi 1, 1948. posajene sadike ali pa sadike naravnega pomladka enake starosti. (Razume se, da se ta primerjava more nanašati le na sadike, ki rasto na enakih rastiščih), če so torej spomladi 1. 194S. posajene sadike in sadike naravnega pomladka preživele zimo 1948/49, potem bi mogle kljubovati zimi tudi jeseni 1. 1948. na opisani način posajene sadike, saj bi bile vse te sadike iste starosti in na enakih rastiščih. Ako bi torej ravnali S sadikami tako, da obvarujemo njihovo naravno neokrnjenost in jih posadili na tak način, da bi prišle vse njihove korenine in koreninice pri saditvi na vsej površini v doüko z zemljo, potem med jesensko in pomladansko saditvijo gozdnih sadik ne bi bilo bistvene razlike. Pri takem ravnanju s sadikami in takem načinu saditve bi mogli torej vse vrste iglavcev uspešno saditi tudi jeseni. Takšne tehnike presajanja pa še ne poznamo! In. dokler gozdarji take tehnike ne odkrijejo, se moramo glede jesenske saditve ravnati po zgoraj navedenem pravilu, če hočemo tudi jeseni z uspehom pogozdovati. Viri: 1. Dr. Robert Hartig, Lehrbuch der Bamnkmnkheiten, Berlin, 1882. 2. Hess-Beck, Forstschutz, If., 5. Auflage, Leipzig, 1930. 3. Dr. M. Busgen, Bau und Leben unserer Waldbäume. 4. Dr. Jul. R. v. Wieaer, Biologie der Pflanzcns, AiifUgc, Wien, 1913. 5. Dr. P. Soraucr, Handbuch der Pflanzenkraiikheitcn. 6. Institut lür foistliche Arbeitswissenschaft. Merkblätter für die deubiche Waldarbcit, 1. Reihe 5, 6, Baack W,, Die Nadelholzlochpfianzung (1904), Die Nadelholzspaltpflanzung (194-3)^, Ebersvvalde, 7. Kurt Szugan, Nauka o gnoju i gnojidbi. 8. E. Strasburger, Lchrbuch der Botanik, 22. umgearb. Auflage, lena 1944, 9. Dr. ing. Miliovil Gračanin, Pedologija, Znanstvena poljoprivredna knjižnica, 5, 6, Zagreb, 1946, 1947. tO, Jem Pourtct, VeStačka pošumljavanja, — Beograd, 1948. (Prevajtilac ig, Ljubomir Markovid. — ing, Mihajto Markovič), Beogriid 1948. 11. Alired Dengler, Waldbau auf ookologischer Grundlage, 3. und. vorm, Auflage, Btriin 1944. IZVADAK: Jesensko i proljetno posumljavanje sadnjom . U strucnim krugoiiTma vJaidaju suprotna mišljenja o tome da Ii je uspješmjiL jesenska i Ii proljettia sadnja. Avtor, na temelju literature i vlastitih opažanja, dokazuje, da po današnjem stanju tcliiiike pošumljavnnja vri jedi za pretežni dio šumskih površina Slovenije staro šumarsko pravilo; »Sadnice listflda, i ariSa sadimo ujesen, sadtiice četinjaiia sadimo u prolječe,* Zaključujuci ukazuje na potrebu da se pronade tnkva tehnika pošumlja-vanja, koja bi pruJSila niogučnost jesenjc sadnje kako lista(Ja tako i Eetinjača. OTPbrBOK. Ooenffee n.nii ii e lii; i: ti e c o6,t c ce ii ice cae im» ji it. B KI};™?; cucj^iiajiticTOB iraöÄiOÄiiioiCH npo'niwope'itntiiiji MiifiUHii oniooncjibuo EpojiCiiii Kor^a upouBBOÄJiTt pafiothr no oö^eüSFriuo, TO-etTi, caflHTE. eaatenjibii; seo-jtoii iijTO ocajibio. Abtop, ocnoBbiBaJtcb Ha JiiirepäType, a launie u Jta coßoTBeEnio)ii utiiiycTBiK jjih[-.voaiit k BbiBOAy' 1t0 ripi! fiQRTOJUfficft tftsiuhie oöjieciitejibbiici pa.6or, a ji ft öo.u,mei'i 'iticTH .TecKbit peoöOH Cjiösejntif, (yraenaeT tTapoe npaaiijio: nCatKCHuH jiircrBafiTn)^ nopon H ancTejtmn^bc ca^nib ocenbio, a iBottabiia nopOÄ&J — BecJlofc B sarijuomeime anrop ynaatJBaei',-mto ßti.rio öbc no.ieaiEo Haßrn Taii.yia TeiHitriv oGjicceitHH, npK KOTöpott ßbmo Qbr BoaHOMtno ea^irrb CAaieimb:: jritcTsenabrx u XBOil-nbilx nopoÄ oeeHbio. i pašniki in gozdovi na krasu Ing. Marijan Sebenik (Ajševica pri Gorici) Pogozdovajije Krasa 1 Ti dve besedi se ponavljata že skoraj sto let v vaeb revijah in publikacijah, ki govore o gojenju gozdov in o krasu. 2e leta 1875 so se bavili s pogozdovanjem krasa in so začeli z vi'sto poskusov. Neikaj let pozneje pa že zasledimo prve važnejše predpise o pogozdovanju, Skoro sto let pogozdovanja je torej ze za nami in vendar to vprašanje «e ni rešeno. Po tolikšnih skušnjah gledamo na problem krasa z zavestjo^ da ga poznamo in pravilno presojamo. Zato nas po eni strani ne sme prestrašiti obseg dela, po drugi strani pa ne smemo gledati na zadevo s preveliko lahkomiselnostjo. Vprašanje krasa moremo ob ravnati z najrazličnejših vidikov in nas more privesti tudi do različnih, navidezno nasprotnih sklepov. Poznavalcu dalmatinskega krasa se pri nas pojavi vprašanje, ali je slovenski kras sploh problem, vreden posebne pozornosti. Če primerjamo naš kras s hrvatskim, se nagibljemo k menjii, da ki-asa razen na razmeroma majhnih površinah sploh nimamo. Vendar taksno gledanje na nas kras ne bi bilo pravilno. Ne smejo nas namreč voditi zgolj pedološki, fito-sociološki in geomorfološki vidiki, temveč splošno gospodarsko stanje vsega področja. Kdor trdi, da v Sloveniji nimamo posebnili kraških pojavov, ima prav, če gleda na bolj ali manj porasle po^TŠine in jih primerja z nepreglednimi goličavami v Dalmaciji, nima pa prav, če si stvar ogleda z bolj širokega gospodarskega vidika. Ni namreč važno ali je naš kras izrazita krašica tvorba ali ne, temveč je važno, kakšno je na njem splošno gospodarsko stanje, ki je na vaak način v zvezi z gozdnim gospodarstvom. Že zaradi tega zasluži kras posebno obravnavanje z gozdarskega stališča. Naš kras leŽd na severnovzhodni meji predela tistega širokega področja, ki je splošno poznano kot jugoslovanski kras. Pii nas se kraški teren pogostoma meša s tvorbami fliša (krednega peščenjaka) in kremenjaka. Bolj ali manj širokim predelom kraške narave sledijo večji ali manjši otoki drugih geoloških tvorb, kjer se je gozdno gospodarstvo skoraj v celoti umaknilo kmetijskemu. Tudi s kraških predelov se je gozd v širokem obsegu že. davno umaknil ter prepustil prostor pašniku kot dopolnilni kuHuri eks ten savn ega kmetijskega izkoriščanja. Kmetijst:vo ima na Clišu svoje obdelovalno področje, na apnencu in dolomitu (krasu) pa krmsko ba^o. Potreba po lesu je v prejšnjih stoletjUi Še povečala težnjo po krčenju gozda in tako so nastajali obširni pašniki. Verjetno je, da so bUi v začetku ti pašniki rodovitni iai donosni kar pa je seveda še pospeševalo uničevanje gozdov. Gozdarske in kmetijske znanosti v pravem pomenu besede takrat še ni bilo in kras je nastajal^ ne da bi sploh kdo pomislil, kam bo privedlo krčenje gozdov. Kras je taJio vedno bolj izgubljal na rodovitnosti. Snovi v zemlji so se počasi izČrpavaJe, deloma so tudi pronicale globlje v skalovje, kamor jih je odnašala voda. Veter je odnašal zemljo. Kraški pašniki so se vidno«r spreminjali v ravne in gole kamnite površine. Dandanes stojimo pred vprašanjem, kako bomo krasu vrnili zgubljeno rodovitnost, öe !e malo pomislimo, pridemo do sklepa, da samo z zboljša- V Juflovzliodna pobočja Sv. Gore pri Gorici in širne kraške goličave Slovenskega Primerja bodo dobile gozdno odejo (Foto: M. Mehora) njem pašnikov ne bomo ničesar dosegli. Niinamo za to delo niti dovolj üenrüje, niti dovolj gnoja; živine ni, ker ni krme, ker nI rodovitne zemlje, rodovitne zemlje ni, ker ni gnoja, gnoja ni, ker ni živine. Vrtimo se v zaprtem krogu neurejenega in neuravnovešenega gospodarstva. Vzrok temu stanju je pomanjkanje gozdov, ker je odpadla zaščitna, funkcija gozdov. Kar oglejmo si ra^ne gole predele krasa. Videli bomo povsod kamenje, med njimi slabo travo, ki rumeni v suhih letih že junija — julija, pod njim pa še črno prst, ostanek humozne gozdne zemlje. Ostalo zemljo je odplaknila voda in odnesla burja. Kako reagira ali bolje, kako je vedno reagiral na to preprost kraški gospodar? Ravno nasprotno, kakor bi bil moral. Boril se je vedno proti gozdu, in zapuščal oslabele pašnike. Že tako ekstenzivno pašništvo je se bolj ekstenziviral. Da bi sproti reševal probleme krme, je nevede zanemarjal trajnost krmske produkcije. Iz teh razlogov je problem krasa še vedno aktualen in vreden, da ga obravnavamo zase. E.es je, da smo v primeri z dalmatinsidm krasom mnogo na boljšem, ker pri nas ni nepreglednih kamnitnih površin, res pa je tudi, da je kraško področje gozdarska in splošno gospodarska boleča zadeva. Gospodarski problem krasa je predvsem gozdarski problem, ker je v tem kljue ravnovesja med faktorji, ki odločajo o gospodarskem napredku. Rešitev krmske baze je v obsežnih gozdovih, ki bodo ščitili izboljšanje pašnikov. Problem krmske baze je v določanju površin, ki se morejo in morajo izboljšati. Tak način gledanja na slovenski kras bo pripomogel k ustvarjajiju pogojev za izboljšanje E"0-apodarskega stanja. To pa še ni dovolj. Ne smemo se namreč zadovoljiti s pogozdovanjem. Snovanje novih naisadov še ne reši problem, Če ni jamstva, da bodo ü nasadi tudi Jiemoteno rastli. Ni dovolj uporabljati zakon, da se zaščitijo degradirani gozdovi, temveč je tudi potrebno, da ljudje sami spoznajo potrebo po pogozdovanju in da se dosedaJiji odnos do gozda spremeni v ljubezen, Vključujem v to misel široko propagandno akcijo med ljudstvom. To propagando pa morajo voditi vsi, od učitelja osnovne šole do profesorja na gimnaziji, od kmetijskega strokovnjaka do gradbenika. Stalno prepričevanje ljudi samo od strani gozdarjev ne zaleže dovolj. Razmejitev terena za pogozdovaJna dela od terena za kmetijske melioracije je že v teku. Ta pregled, ki ga vrši mešana gozdarsko-kmetijska Komisija ob sodelovanju lokalne ljudske oblasti in lastnikov je izrednega pomena, Delo te komisije ni lahko, ker se zapleteno gospodarsko stanje, ki je nafitalo s stoletnimi spremembami in prilagoditvami, ne more preprosto reševati. Slovensld kraški problem je zelo zamotan, ker ni samo problem po-gozdovalne tehnike in materialnih sredstev, marveč problem klimatske, gospodarske in socialne narave, KljuČ njegove rešitve je v pogozdovanju in dmgih gozdnogospodarskih ukrepih. Doslej tega problema nihče ni reševal kompleksno, marveč samo enostransko, to je z gozdarskega stališča. Zato se nam Icras vkljub priznanim uspehom po sto letih še vedno posmehuje. Socialistično gledanje na ta problem pa bo našlo integralno rešitev ter bodo kraške goJjave ukročene in regulirani odnosi med posameznimi, navidezno nasprotujočimi si vidiki in stremljenji. IZVADAK Pašnjaci i šume Uii kršu Istodna obdla Jadrana predstavlja več odavtja prostrane kraške fioljcti. Pitanje melioracije tih površina se rjcäava slabim uspehom več vise od sto godiiia. Problem slovenskog krSa je složen, jer se tu ne radi samo O tehnici poŠumlja-vanja t pitanju rnatcrijalnih sredstava ve" i O pitanju klimatske, gospodarske i socijalne pri rode. Ključ za njegovo rješerije je ne simo pošuml javanje, nega jo5 i drugi gospodarski zahvati. Dosada. se nije rjeSevao kompleksno, več jednostavno. samo za Šuniarskog StanoviSta. Zato nam se kras unatoč priznatih uspjeha stogodišnjeg rada još uvijek podsmjehiije. Sociallstičkim gledanjem na taj problem nači demo njegovo integralno rjeScnjc. Tako temo ukrotiti kraške fenomene j regulirati odnose mcdju pojedinim na oko uprotnim si stanovištima i stremljcnjima- RßSUMß Herbages et forets sur le Karst Le Karst denude couvre de grandes surfaces au bord de 1' Adriatique. Le problfeme du Karst dfinudä est tres compJique, car ce n' est pas seulemeiit une question de techiiique du reboisement ou une question materielle, mais c' est un probleme de ns'ture cliniatique, economique et .sociale. Jusqu' ž present, ce probleme n' etait traitč de maničre complexe, mais seulement du point de vue foresticr. A cause de cela, malgre des succfes partiels le problEine cntier n' etait pas resoud. C est seulement dans un pays socialiste que cctte question a trouve une resolution integrale et definitive. škoda po veverici Viljem K i n d I e r (Postojna) Škoda, ki jo povzroča veverica, je večja, kator ]ia aploano mislimo^ Veverica dela v gozdu škodo z uničevanjem semena, klicnih listov, mladih poganjkov, z lupljenjem lubja in uničevanjem ptičjih gnezd. Ta škoda ni niti od daleč poravnana s koristjo, ki jo dela, ko se hrani z raznimi žužcl-čjimi škodljivci Glavna hrana, veverice so: bukovica, gabrovica, želod, lešniki, orehi, smrekovo, jelovo in borovo seme. Poleg tega ne odklanja semenja in plodov di-ugih iglavcev in listavcev ter sadnega drevja. Ne prija ji seme robinije in jelše. Škoda se opaža posebno v letih, kadar se ta, glodalec močno razplodi. Tedaj zelo trpi pomladek iglavcev, Veverice jedo seme, listno tn cvetrtD popje. Poškodbam po vcverici so najbolj izpostavljene smreke, jelke in boru V mladih, 10—12 letnih sim-ekovih in jelovih sestojih, ki se nimajo cvetnih popkov, odjeda veverica rastne vršičke. Odjedene poganjke najdemo na tleh. Ako jih preiščemo, najdemo, da je popje oropano vsebine. Poganjki izgledajo, kakor bi bili odŠČipnjeni ali z noŽcm odrezani, ni pa najti nikakršnega sledu, veveričjih zob. Rana, ki nastane z odjedom. poganjka, se hitro prevleče z debelini slojem smolo. DaJje časa so dvomili, da bi veverica povzročala to škodo z odjedanjem končnih in stranskih poganjkov in so pripisovali to škodo pticam, kakor šoji, krivoldjunu i. dr. Ne,trdim, da te ne povzročajo škode, vendar ni več dvoma, da moramo Škodo v glavnem pripisovati veverici. Ta škoda zavzema posebno velik obseg v ostrih in snežnih zimah. Veverici je pri odjedaiiju poganjkov do popja, kar nam najbolje dokazuje dejstvo, da živalca poganjkov no odjeda, če so dovolj močni, marveč žre samo popje. Smrekove vejice grize veverica zato, da dospe do moških cvetnih popkov, ki so navadno na koncu vejic. Ko veverica odgrizne vejico, se vi-ne po veji proti deblu; sedeč na veji in draeČ 3 prcdn.iima nogama vejico, požre popke in spusti oskubljeno vejico na zemljo. Najbolj napada smreko na robu sestoja, ker se tam popki öajbolj razvijejo. V poletnih oziroma zimskih mesecih, ko ni cvetnih popkov, najdemo na tleh mnogo smrekovih vršičkov raznih dolžin. Veverica namreč pri pomanjkanju druge hrane žre nežne smrekove vejice. Redkeje dela veverica škodo z lupljenjem mladih dreves ali vršičkov odraslega di'evja, To se dogaja v letih, kadar seme slabo obrodi. Nekoč so pripisovali to škodo izključno polhu, škoda po lupljenju skorje se pojavlja pri mecesnu, bom, jelki in smreki, od listavcev pa pri bukvi, topolu, vrbi. hrastu in brezi, redkeje pri javoru. Najbolj trpijo pri tem 15 do 30 letna drevesa, včasih tudi starejše drevje. Škoda po lupljenju se dogaja navadno v aprilu, maju in juniju in zavzema večji obseg v suhih letih. Osredotočena je navadno na vrh, kjer je lubje najmehkejše in najsočnejše. Lupljenje lubja je neenakomerno Ln rana je do 40 an dolga. Opaža se nadalje, da lupi veverica deblo najrajši s severne ali vzhodne strani, kjer je lubje sočnejše, AJco je deblo olupljeno krog in krog, se navadno posuši, če se ta škoda razširi na večje število dreves, postaja seveda občutna za gozdno gospodarstvo. 3Ö gozdabskä tn lesna posvetovalnica VPRAŠANJA !. Vsebina »Gozdarskega vestnika« Tovariši iz delovnih kolektivov gozdnih gospodarstev ja lesnoindustrijskih podjetij se zanimajo, ali bo res »Gozdarski vestnih« prinašal le vsebino 3z gojenja in varstva gozdov. Sprašujejo me tudij ali ss naj naročijo na »Gozdarski vestnik« ali na »Les«. Prosim, da odgovorite na to vprašanje v naši posvetovalnici! Ljubljana 2. D»r ali PantaJcan Zvedeli smo, da pripravlja ministrstvo za gozdarstvo Lil Slovenije akcijo proti gosenicam puiijevega sprevodnega prelca,"'- ki se je tali o i-az-množU, da so v resni nevarnosti dragoceni nasadi črnega bora na krasu. Pravijo, da bodo posipali gosenice s praliom »DDT'^ ali »Pari tak an k, ki ga bodo stresali a prašilniki iz letal. Zanima nas, kakšen prah je to, proti kateremu mrčesu ga lahko uporabljamo in katerih živalim je Škodljiv. I, B. Ajdovščina 3. Bngadni sistem dela Na sestankili gozdnih delavcev obravnavamo zelo pogosto brigadni sistem dela, ki ga vpeljujemo zaradi ustreznejše zaposlitve delavcev in veSje storilnosti- Morda nam lahko na kratko raztolmačite pojme: brigadni sistem, brigada, desetina, brigadir, komandajit brigade, hoi-izontalni brigadni sistem, vertikalni biigadni sistem, verižni brigadni sistem in potočni brigadni sistem. Prosimo Vaa tudi za razprave o brigadnem sistemu dela iH za por-ocUa iz prakse. j Prevalje 4. Pogozdovanje goiičav Ob graditvi socializma v FLR .Jugoslaviji so bili ostvarjeni objektivni pogoji za uspešno reäevanje problema melioracije in pogozditve kraških V vprašiinju ste napisali iiborov prclec«. To ime je precej v rabi in z-Adostujc v lokalnem merilu; toda strokovno ni pravilno. Borov pielec (Bombyx pi ni. L.) spada v rod pre) cev (Bombycidae) in njegove gosenice obžirajo iglice, mladike in popke rdečih borov. Najbolj znana so njegova pustošajija borovih gozdov v Zabodni Nemčiji, V nasadih Črnega bora v Slovenskem Pri-morju pa delajo škodo fiosenice metulja iz rodu sprevodnih prelcev (Cnetho-coinpLdae"). Iz tega rodu so najbolj stnani: hrastov, borov in pjjiijev sprevodni prelec. Borov sprevodni prelec (Cnethocampa pinjv&rn, Tr.) je najbolj anan v deželah ob Vzhodnem morju (severna Nemčija in Poljska), «lasti na Pomorjanskem, Gosenice tesa metulja ne delajo zaprcdkov. Pinijev sprevodni prclec (Cnethocampa pityocampa, SchH,! pa je škodljivce raznih južnih borov v deželah ob Sredozeniskeni morju: pinije (Piaus pinea. L), Črnega bora (Pinus nigra, Am.), belega bora fPinus halepensis. Mili.) in primorskega bora {Pinus maritima, Mill.). Gosenice tega Škodljivca ogrožajo prav sedaj nasade Čmih borov v Slovenskem Primorju. V državnem merilu je ime »borov sprevodni prelec-i za tega škodljivca dokaj dobro. Nekateri strokovnjaki rabijo ime »borovK, drugi pa »pinijev* sprevodni prelec, OdloČili smo se za naziv »pinj-jev sprevodni preleca, ker je hol j .v skladu z Izrazoslovjem cntomološke literature v evropskem merilu, — UredniiStvo. goličav. V organizacijah osvobodilne fronte se množijo borci za večji i.loiioe kraŠIdi! zemljišč in vse ljudstvo podpira pogozdovalne akcije. V zadnjil^ dveh letih je bilo zasajeno nepiičakovano mnogo sadik in zasejanega precej gozdnega semenja — veE kakor v enem desetletju pred osvoboditvijo. Dejstvo, da sem našel precej sadik, ki se niso prijele, in hotenje k uspešnemu pogozdovanju me silita, da Vas prosim za navedbo vzrokov, ki povzročajo neuspehe navzlic pravilnemu na£inu saditve, Ko faomo odpravili prave vzroke, ne bo šla v izgubo nobena delovna ura za kopanje jamic in sajenje sadik, ljudstvo bo sodelovalo še z večjo vnemo, dvignil se bo hektarski donos njiVj travnikov in pašnikov in na doslej golih zemljišCih se bodo dvignili gozdovi, ki bodo prinašali ljudstvu razne koristi, M. S, Sežana 5, Odpornost bukve protj vetru Na delovnem sestanku smo obravnavali med drugim tudi odliazovanje drevja za redöenje, pripravljalno in naplodno sečnjo v bukovih sestojili. Nekateri so büi mnenja, da je veter bukvi prccej nevaren, drugi so pa trdili, da veter bukvi ni nevaren, ker ima krepke in glohoke korenine. Prosimo za odgovor v Ustu. P ^ Ljubljana 6. Sušenje lesa Vsepovsod se trudimo, da zboljšamo kvaliteto izdelanega in predelanega lesa. Navzlic temu ugotavljamo še vedno okvare lesa na mnogih gozdnih in tovarniskili skladiščih zaradi prehitrega ali prepočasnega sušenja lesa in marsikateri izdelki nimajo zadovoljive kvalitete, ker so bili narejeni iz preveč ali pa premalo posušenega lesa. Prosimo za navodila, kako naj odpravimo te napake. j ^ Duplica 7. Lega hlodov v polnojarmeoiku Na naših žagah polagamo lilode tako, da gredo sko?i jarem s tankim koncem naprej. Slišal pa sem, da jih polagajo na Švedskem in menda tudi v 2SSR z debelim koncem naprej; baje so tako lego že preizkusili tudi v Gorskem kotarii na Hrvatskem. Zvedel bi rad, ali je lega z debelim koncem naprej m/OŽna tudi na polnojarmenilrih naŠih obratov in če imam prav, ko mislim, da ima taka lega prednost pri potrošnji pogonske sile, krhanju zob in kvaUteti žaganega lesa. j Maribor 8. Pofetua sečnja bukve na suš Po večletnih lastnih opazovanjih in po izjavah kmetov ter starih gozdnih delavcev sekajo bukovino večinoma za drva deloma tudi za tehnični les, kakor: podvoz, držaje za razno orodje itd. v poletiiem času od 25. do 31. julija in od 15. avgusta do S. septembra na suš. Tako podrta bukovtna ostane v vejevju, in lubju okoli dva meseca, lahko pa tudi do šest mesecev. Pristaši take sečnje ti-dijo: »Takega drevesa ne napadejo glivice pa tudi ne drug mrčes; les ostane bel, suh in trpežen; pri spravljanju ne razpoka. V ziinskeni času posekajaa buk o vina je težka; pri spravtjaJi.ju se hlodi radi razkol jejo, V poletnem času je izdelava, spravilo in odvoz bu-ko vili e lažji in tudi cenejši.« Na naših strokovnjakih je, da znanstveno proučijo, katera buicovina je kvalitetno boljša za teliniski les: poleti ali pozimi posekana. Če bodo ugotovili, da je po kvaliteti poletna sečnja boljša ali vsaj enaka kot zimska bomo S tera mnogo prihranili in v velilto večji meri zadoščali potrebam petletnega plana. Tržič - Gorenjsko D. rodixanje drevja Nekatere brigade imajo tako spretne delavce, da padajo drevesa pri podiranju natančno tja, kamor že v naprej odločijo. Mnogi pa nimamo niti znanja niti spretnosti; zaradi tega delamo škodo na sosednem drevju in na pomladku ter mladovju zlasti v prebiralniti in postopnili sečnjali m pri redčenjih. Hvaležni vam bomo za teoretsko razpravo o podiranju drevja, ki bi jo porabili kot praktično napotilo za naše delo. F. S. Ribnica na Doi. ODGOVORI 1. Vsebina »Gozdarskega vcsti)tka{( »Gozdarski vestnik« bo obravnaval predvsem snov iz gozdarstva, in sicer v takem obsegu, kakršnega mu nai'ekujeta gozdarska znanost in praksa v naši stvarnosti. Tako bomo pridobivali in objavljali članke iu razprave, ki zadevajo: scmenarstvo, drevesnicarstvo, ekologijo, fitoceno-logijo, pogozdovanje, čiščenje in redčenje sestojev, razne sečnje, gospodarske oblike sestojev, varstvo gozdov, urejanje gozdov, izmero drevja, sestojev Lil lesa, odkazovanje drevja, podiranja drevja, izdelavo okroglega, tesanega in cepljenega lesa, pridobivanje lubja, smole, eteričnih olj, oglja i. dr., nabiranje gospodarsko važnili rastlin, spravljanje in prevoz lesa in drugih gozdnih proizvodov, trasiranje in gradnjo spravihdh naprav, tehnologijo lesa, čuvanje in porabo lesa, urejanje hudournikov, organizacijo dela, normiranje, brigadm sistem dela, planiranje, ekonomiko gozdnega in lesnega gospodarstva, vzgojo kadrov, izume, radonalizadje itd. Zaradi povezanosti gozdai-stva z lesno industrijo bomo sem in tja objavili važnejše razprave o mehanični in kemijski predelavi lesa in raznih gozdnih proizvodov. čitateJjem bomo nudili obvestila iz domaČe in tuje književnosti, gradivo za strokovBO izrazoslovje, kratke vesti L dr. Seveda ne bomo mogli zajeti v vsaki številki lista vse planirane vsebine, potrudili pa se bomo, da bo vsalt letnik tvoril zaključeno celoto in da bomo vsebinski plan sproti dopobijevali in zboljševali. Naša skupna naloga je, da bo vsebina konkretno napotilo za planersko, operativno, organizacijsko, prosvetno ali znanstveno delo pri izvrševanju občasno najbolj važnih planskih nalog. Vsebini »Gozdarskega vestnika«: in »Lesa« se bosta toreij dopolnjevali; zato priporočamo naročanje in prebiranje obeh listov. Uredništvo sodobna vprašanja iZVRŠITEV PLANA GOZDNE PROIZVODNJE IN LESNE INDUSTRIJE V LETU 1949 Državni sektor gozdne proizvodnje je dosegel pliiii po količini )jn vrednosti v scfnji in izdelavi 105%, v spravilu 101^ odstotka, v oddali pa 97.4%. Po asortimentu je bil uspeh slabSi, v prvi fazi 9(>''!«, v oddaji pa 95°/«, Pregled dosežene dinamike i^vräevanja plana po posameznih mesecih nam kaža najvišji -vzpon v juniju, ko so brigade Osvobodilne fronte omogočile izvedbo polletnega plana, ter zadnji mesec, ko je delavstvo napelo vse sile, da doseže čim večji uspeh ter zlasti izpolni obveznosti do izvoza.. NajveEji padec proizvodnje smo doživeli v času glavnega poljedelskega dela ter v novembru, ko je stalno deževje onemogočnlo delo v gozdu. Tt pod».tki »arn bodo koristno služili pri nadaljnjem planiranju v gozdni proizvodaiji, Dclovr-a sila je bila skozi vse leto ena najbolj kritičnih točk v borbi zs plan. Povprečno smo imeli na spiskih SÖ^/o delavcev, od katerih pa se je le 70'/t redno udeleževalo dela. Da so bile planske naloge kljub temu iuvršene, je treba pripisati zlasti delovnemu zanosu velike veČine gozdnega delavstva, delu od jutrii do večera, uvedbi brigadnega sistema in s tem v zvezi pr&koračevnnju norm, pcileg tega pa seveda frontni akciji, ki je doprinesla bliüu 30Vo k prvi fazi gozdno proizvodnje. Norme je naše delavstvo povprečno dosegalo pri sečnji 1]5"/«, pri roi;nem spravilu 112''/tt, pci spravilu in prevozu z živino 120%, na žičnicah 9()*/i, pri nakladanju in razkladanju 110%. Frontne brigade so noimo dosegale povprečno -t 80%, Delovni učiuek se je dvignil zlnstv v drugem polletju, in sicer Zii 20'/o. To je povz-ročiJa uvedba brigadne^a sistema, dela. Najtežje skrbi nam je povjiročalo spravilo, ki nikakor ni bilo v stanju iti v korak s sečnjo, predvsem pa ne s potrebo po hlodovini v žatjavski industriji ia izvozu. Stalno je bilo na delu manj kot polovicai potrebnih voznikov. Proti koncii leta se ja skušala slabost v tem pogledu odpraviti t nakupom konj, vendarle pa bo to ozko grlo v nasi proizvodnji tudi v bodoče mogoče reševati le z mobilizacijo voznikov. Bolj kot doslej pa bo pri tej mobilizaciji potrebno upoätevati njihovo razporeditev v 6a«u, ko mobilizacija ne bo škodovala kmetijskemu delu. Pri tno-bilizaciji voznikov so se iani dogajale Itevilne težke napaike. Predvsem so okrajni odbori izvajali mobilizacijo ssgolj z administrativnimi ukrepi, brez politične priprave in presoje. Ko so se morali začeti posluževati kaznovanja, je bilo tudi to tako opravljeno, da je uspehu več škodovalo kot koristilo. Kaznovalo se je vsevprek, pogosto celo male kmete urneje kot pa velike. Kljub temu kazni rvi nihče izterjeval. Namesto da bi s kaznimi dosegli spoštovanje do ukrepov oblasti, so doživeli nasprotno. Dobršen del krivde za ITciave v prevozih nosijo tudi operativna podjetja na terenu. Zanemarjala so redno evidenco, večkrat slabo poskrbela za mobilizirane voznike, jih puščala brez vodstva. Kjer so tudi mobilizirajie voznike vključevali v vozniške brigade, se je njihova storilnost dvignila tudi za 150%. Za prevoz ogromnih kojičiu lesa poseduje naša lesna industrija lasten kamionski park. Tudi na tem področju smo se morali boriti s posledicami kominfor-movskega napada na našo domovino. Izostale so dobave potrebnega števila kamionov, medtem ko smo imeli opravka s popravljanjem in izpat3om čeških voziK ki smo jih prejeli lik pred popolno blokado. Ce$ka nutn je poslala vozil.i bre» slch&rnih rezervnih delov, slabo izdelana, tako da so se mnoga ic po prvih naipornejlih vožnjfth pokvarils. Manjkajoče zmogljivosti smo reševali s poveča-oimi napori, Z večjim izkoriSČevanjcm in nepretrganimi vožnjami v dveh izmenflh. Medtem ko so kamioni v letu 194S povprečno dnevno pievozili (>8 km, so dosegli v lanskem letu'127 km. Vozni park je imel samo SO^/o planiranega števila, kljub tamu pa je s pomočjo še najetih vozil izvršil 93% planske naloge aJi 81"/) več kot v letu 1948. Prav tako so lastna vozila gozdarstva presegla planirano izkoriädüoost za C.B^/o, Na tem mestu je ireba izreči priznanje večini Šoferjev, ki je vršila svojo napuroo aluzbo z Junaškim prizadevanjem in reševala kritično situacijo v proizvodni fasi. V žagarski iiroizvodn ji je bil pian izvršen po vi'cdnosti iti količini 106 odstotno, v asortimentu pa Proizvodnjo je motilo pogosto pomanjkanje hlodovine, fiesta okvara zastarelih strojev, veliki navzkrižni prevozi, medtem ko vprašanje delovne sile tu ni bilo tako kritično. Proizvodnost žagarskega delavstva se je povečala, kar dokazuje tudi dejstvo, da je bil plan presežen kljub temu, da smo imeli le 96% planirana delovne sile, od katere je bilo redno na dcki. Lani se je tudi izboljšalo izkoriščanje hlodovine za 8%, norme pa so povprečno presegali za 6®/«, Lesnopredelovalna industrija je izvrSila svoj placi po obsegu 104%, po asortimcntu pa 97%, od tega tovarne mehanične predelave 104<'/spO(Jarskih podjetjih lokalnega pomena (735/93), Odločba o denarnem povračilu deluvcem. kadar zaradi izpitov v sülüh za splošno izobrazbo delavcev ne pridejo na delo (743/95). Pravilnik o službeni obleki (luiiformi) uslužbencev pomoSiie gozdno^teh-nične službe (746/96). Odredba o nakladanju in razkladanju na Se-lennici {747/96), Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o davku na dohodek (754/98), Uredba o spremembah in dopolnitvah- uredbe o ureditvi in poslovanju državne investicijske baiike (75G/98), Pravilnik o premijskih dodatkih uslužbencev, zaposlenih v gozdni eksplüa-taciji (758/98), Navodilo o dodatrii preskrbi udarnikov in o načinu izdajanja dodatnih potrošniških nakaznic za udarnike (760/98), Navodilo zo izvajanje uredbe o dajanju častnega naslova udaimika' {761.'98). Odločba o tem, za koliko se mora presegati delovna, nonna za dosego častnega naslova udarnika (762/98), Odločba o spremembi odločbe o zmanjšanju delovnega časa za delavce slušatelje delavskih tehnikumov (763/98). Pravilnik o dajanju častnega naslova udarnika članom prostovoljnih delovnili brigad (765/99). Pravilnik o posebnem dodatku delavcem za vožnjo vozil s priklopniki v ftksploataciji avtomobilskega prometa (767/99). Navodilo o postopku za uporabo drugega odstavka 60, člena zakona o državnih uslužbencev (770/99), Uredba o zadružnih uslužbencih (775/100). Odredba o prepovedi gole sečnje gozdov (776/100), Odredba o ureditvi prometa med kmečkimi obdelovalninvi zadrugami (780/1011). Uredba o gmotni pomoči za otroke delavcev (nameščencev) in uslužbeneev (784/101). Odločba o uporabi navodila za sestavljanje in predlaganje gotovinskega planA (789/103), Odločba o nižjih enotnih prodajnih cenah za fižol letine 1949 Pravila o organizaciji, sestavu in delu tovari§kih sodišč (801/105). Ukaz o pristojnosti ljudskih odborov glede zadev, določenih v obstoječih zakonih FLRJ (802/106). Odredba o sklepanju pogodb za leio 1930 (811/103-49) Pravilnik o dodatku za terensko delo gozdarskih uslužbencev (812/108-49), Pravilnik o dolžnostih in višini dodatka predelovalcev v lestni industriji (813/108-49). Navodilo o knjigovodstvu pri proračunskih ustanovah in uradih (815/108-49). Odločba o specialnem dodatk^j delavcev, zaooslenih pri praktičnem pouku učcnccv v šolskih delavnicah (617/108-49), Odločba o oprostitvi plačila letnih davščin pri refäistraciji vozil (818/108-40). Odločba o obveznem vodstvu gradbene knjige (8)2/108-49), Uredba o stroških državnih trgovskih podjetij (827/109-49). Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o ustanavljanju delavsko-ustužbenskih restavracij uprav za družbeno prehrano (828/109-49). URADNI LIST LR SLOVENIJE Uredbiii o razširitvi agronomske fakultete v Ljubljani (158/25-49) Ukaz o ustanovitvi ministrstva za znanost in kulturo LRS (173/38-49) Ukaz o ustanovitvi ininistrstva za gozdarstvo LRS in ministrstva za Icsnu industrijo LRS (174/28-49) Odločba o zavarovanju Blejskega otoka (128/29-49) Odločba t) (irJavnih (vezanih) cenah za sadje in gozdne sadeže (189/30-49) Uredba o odkupu vprežnlh konj (192/31-49) Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o upravni razdelitvi Ljudske republike Slovenije (206/33-49) Zakon o ureditvi visokega šolstva v LRS (207/33-49) Zakon o posesti in nošenju orožja (208/33-49) Ukaz o spremembah in dopolnitvah zakona o upravni razdelitvi. LRS (220/35-49) Odredba o varstvu sul&jih voda v LRS (328/36-49) Odložba o ustanovitvi republiške komisije za vprašanja razlastitve (230/36-4iined National Eiionomy Because of the rapid increase of population as well a! of the great losses of cultivated'land required for new settlements, factories, and communications the problem of food production become? more and more urgent along with tfie problem of the most efficient utilizaiion of available laind AccordiiiiJ to the Five-Year Plan the pcoductionai tasks for all economic branches are determined. Forestry nnd agriculture are usinß the land for production, In order to intensify these branches it is essential to make a precise division of land betonginß to each of them. A correct division of forest and agricultural lauds is only pos.sible by classifying them acciorriinfi to their fitness for production of crops. To this purpose and especially for drawing an adequate dividing line between wood and pasture-land an interdepartmental »Republic Comniision for Land Regulation«; has been established with the Ministry of Agriculture, o POMENU FITOSOCIOLOGIJE ZA GOZDARSTVO Dr. Maka Wraber (Ljubljan.ä) Gozdarstvo se je razvijalo doslej pretežno po gcöpodarskih potrebah in uporabljalo za svoj napredek največ pridobitve gospodarsko-teh niču i h ved. Preveč se je oziralo na. gospodarsko-trgovske vidike, izgubljajoč izpred oči biološke osnove oskrbovanja gozdov ter zašlo zaradi tega na kriva pota. Človeku se je aicer zares posrečilo odločilno posegati v razvoj gozdov in z gojitven o-tehnični mi ukrepi celo bistveno spremeniti prirodno obUČje gozdov tei' odgojiti čisto umetne sestoje, sestavljene po večini ia ene same drevesne vrste, Jd je veljala za gospodarsko najvrednejšo oziroma najren-tabilnejšo. Ta navidezna zmaga nad naravo in trenutni uspehi, ki jih je dalo gojenje čistih sestojev ene same drevesne vrste s proizvodnjo velike mase lesa, so napolnili Človeka s samozavestjo, da je nadaljeval svoje delo v tej smeri. Kmalu pa so se začele kazati slabe posledice taJtega ravnanja. Minilo je komaj dobro polstolotje, Odkar se je začelo prirodno obličje gozdov nasilno spreminjati a zatiranjem raznih trgovsko-tehnično ^-manj-vrednih« listavcev (posebno bukve, gabra, hrasta i, dr.) ter 2 uvajanjem enoličnih mono k uit ur (smreke, bora, hrasta-doba) in Že so nas prirodne nesreče dovolj izučile, kako hudo se maicuje narava zaradi nespametnih nasilstev. Vse srednjeevropsko gozdarstvo, ki ga je vodila zastarela šola o gojenju monokultur, trpi danes ogromno škodo. Z ustvarjanjem monokultur na neustreznih rastiščih, posebej še s pospeševanjem čistih smrekovih sestojev v nižinah, je bilo prirodno življenjsko ravnotežje v gozdu porušeno. Umetni sestoji, ki so v začetku kazali razveseljiv napredek, so začeli zastajati v rasti in pešati. Izkazali a o se za življenjsko nezdrave in neodporne zoper sovražne sile žive in mrtve narave. KazliČne glivične bolezni in razni živalski zajedavci so se začeli pojavljati v silnih množinah in uničevati umetne monokulture. Tudi proti silam mrtve narave Ü sestoji niso odporni, kajti s pešanjem biološke sUe pada tudi njihova odpornost; v vehko večji meri so izpostavljeni uničevalnim silam vetra, snega in ognja kakor prirodni mešani sestoji. Po vseh teh bridkih izkušnjah se je začelo gozdai-stvo odvračati od zgrešene gospodarsko-tehnične smeri in ubirati biološka pota. Prevladovalo je spoznanje, da se mora gozdno gospodarstvo razvijati v skladu s pnrod-nimi činitelji proizvodnje. Najboljši gozdarski strokovnjaki si belijo glave, kako prevesti nezdrave umetne gozdne sestoje v prii'odne mešane sestoje, katerih sestava bi ustrezala danim eltoloskim pogojem rastišča; to se pra\'i, da skušajo zopet vzpostaviti izgubljeno življenjsko ravnotežje, ki je edino jamstvo za biološko zdravje in odpornost gozdnih sestojev. Vprašanje premene ali konverzije gozdoVj ki je daiies v ospredju gozdarskega znanstvenega prizadevanja srednjeevropskih držav, zlasti Nemčije, Avstrije, Češkoslovaške, Švice in deloma tudi Jugoslavije, pa je silno težavno in zamotano. Napaka, ki je bila hitro narejena, je" rodila daljnosežne in dolgotrajne posledice, ki se ne dajo odpraviti na lahek in hiter način. Usodno je namreč pri vsem tejn dejstvo, da zaradi uirietnih nasadov niso degenerirani samo gozdni sestoji, marveč da se je pod vplivom J Slika 1. Preživeli način seCnje na «olo in protinarüvnega poinlajanja s Čistim smrekovim nasadom na Mežaklji (Foto: Direkcija šum v Ljubljani) neustreznih monokultur občutno poslabšalo tudi gozdno rastišče v üvojih fizikalno-kemijskih in bioloških lastnostih. Zaradi tega je prirodna proizvodna sposobnost gozdnega rastišča bolj ali manj okrnjena in je zato obnova prirodnih gozdov zelo otežkoČena. RazuniJjivo je pač, da bo mogla samo življenjsko zdrava in močna prirodna goždna združba uspešno kljubovati razdiralnih silam, ki jo ogi'o-žajo, ter trajno zagotoviti najvišji in najboljši donos v lesni surovini, za katerim sti'emi gozdno gospodaj-stvo. Prirodna gozdna združba mora torej biti izhodišče in cilj vsega gozdnogojit-venega prizadevanja. Ona predočuje edino racionalno podlago za gojenje gozdov. Velika zasluga fitosociologije je, da a svojimi biološko-ekološkimi metodami ugotavlja prii'odue rastlinske združbe, jih tolmači v njihovi prirodni ekološld pogojenosti, naltazuje njihovo evolucijsko dinamiko, predvsem pa predoČuje njihovo floristično in strukturno sestavo, to se pravi, da določa prirodne vegetacijske tipe gozdov. S temi podatki v največji meri koristi gojenju gozdov, ker mu neposredno nakazuje pot, po kateri naj hodi, in cilj, ki naj ga zasleduje pri svojem delu. Zato je fitoso-ciologija prav v gozdarstvu tako potrebna in k o ris ui a kakor morda v nobeni drugi gospodars-ld panogi; gozdarstvo namreč postavlja stoktne temelje svojemu gospodarstvu, ki morajo biti dobro premišljeni in solidni, zgrajeni bolj na objektivnih prirodnih .pogojih kakor na trenutJiih gospo-dai'skih potrebah. V vseh napiednih državah je našla fitosociologija široko odprta vrata v gozdarstvo in nudi najizdatnejšo pomoč s svojim načinom preučevanja gozdne vegetacije ter z njenim kai-tograt'skiin predočevaajem (IjiLosodolosItiin kartiranjem). V novi težuji za iskanjem biološkili osnov je oskrbovanju gozdov prišla na pomoč novodobna veda o rastlinskih združbah ali tito-sociologija. Ta prirodoslovni nauk se je v zadnjih desetletjih simo razvil in našel izredno plodovil.o praktično uporabo v različnih prirodnih gospodarskih panogah. 2a gozdarske namene in potrebe prilagojena fito-sociologija se imenuje gozdna tipologija. Lastno ji je prirodno biološito pojmovanje gozda kot življenjske skupnosti, ki zajema gozd kot celoto z vsem živim in mrtvim inventarjem od najvišjih drevesnih vrhov v zračnih plasteh do najglobljih koreninic v zemeljskih slojih. Taksno pojmovanje gozda se seveda bistveno razlikuje od onega trgovsko-pridobitnega, ki je doslej usmerjalo gozdno gospodarstvo in po katerem naj bi bil gozd le tvornica lesne surovine za čim intenzivnejše izkoriščanje. Fit os o ciologija uči, da je gozd naravna združba najrazličnejšili rastlinskih sistematskih vrst in življenjskih oblilt z zakonitimi medsebojnimi odnosi, to se pravi s smotrno sociološko zgradbo in ustaljenim življenjskim ravnotežjem. Prirodna združba rastlin, ki sestavljajo gozd takšnega ali drugadnega tipa, torej ni slučajna mešanica rastlinskih elementov, maiveč izredno smotrn izbor določenih rastlinskih vrst, Id v medsebojni vzročni odvisnosti in harmonični vzajemnosti optimalna izkoriščajo življenjske pogoje danega rastišča ter njegove produktivne sile na najizdatnejši način varujejo. Ta notranja harmonična ureditev se kaže na ziuiaj v določeni zgradbi gozdnega sestoja: v njegovi strukturni slojevitosti, v določenem kvalitativnem in kvantitativnem mešanju rastlinskih vTst, v določeni Življenjski periodičnosti in razvojni ritmiki, v določeni progresivni raz^^ojni težnji in ne slednjič tudi v določeni maksimalni življenjski odpornosti zoper škodljive vplive živih in mrtvih naravnih sil. Taltšna notranje urejena in zunanje trdna Življenjska skupnost seveda ni plod slučajno delujočih čini-teljev življenjskega okolja, marveč je tvorba dolgotrajnega razvojnega procesa, produkL vekovnega prirodiiega izbora, ki ga vodi neizprosna borba 2a obstanek, življenjski boj vseh proti vsem. Kaj- nima zadostne življenjske sposobnosti, je neusmiljeno premagano in izločeno iz borbene življenjske skupnosti. Prav tako predočuje nai'avna rastlinska združba i2Čiščeno iii ustaljeno borbeno enoto, v kateri si sestavni elementi v medsebojni borbi in pomoči vzdržujejo ravnotežje, navzven pa tvorijo močno borbeno skup-iiost, ki je Lako rekoč nepremagljiva. Goz5 je najmogočnejša vegetacijska tvorba narave. V njem je dosegla narava višek svoje ustvarjalne moči, najvižjo stopnjo sociološke strukture, najtrajnejšo in najodponiejšo obliko vegetacijskega razvojnega procesa. Gozd sam do neke mere celo oblikuje ki'ajsvne podnebne razmere in si ustvarja svojo specifično mikroklimo, ki je sicer v sltiadu s splošnim pokrajinskim podnebjem (malirokUmo), v podrobnostih pa vendarle precej različna in značilna za posamezne gozdne tipe. Prav te mikroklimatične gozdne razmere odločajo o floristični sestavi in biološki strukturi gozdne vegetacije, V gozdu samem je drevo najmočnejša rastlinska obhka, ki daje gozdni skupnosti zunanji izraz in ki tudi odloča o njeni notranji zgradbi, Kazne drevesne vrste imajo v različnih ekoloških pogojih različno življenjsko silo. V skladu, ž njo je tudi njihova sociološka moč, s katero si izbirajo svoje stalno in značilno rastlinsko spremstvo manj samostojnih in inünj močnih rastlinskih vrst, določujoč njihovo življenjsko obliko, periodičnost in ritmiko njihovega razvoja ter Jijihovo vključeiiost v biološko in stiuktumo orgajiizacijo goüda, skratka njihov sociološki položaj. Te rastlinske vrste tvorijo značilno fionsücno kooibinaicijo, po kateri fitosociolog določa vegetacijske tipe gozda in presoja njihovo razvojno diiiamiito. Ta značilna kombinacija rastlinskih vrst je produkt tisočletnega razvoja in naravnega izbora ter je izr&dno ustaljena in vztrajna. Uporno se ohranja še dolgo potem, ko je človek z gospodarskimi ukrepi že spremenil sestavo drevesnega sloja in vodilne drevesna vrste zamenjal z drugimi. Prav ti ostanki prvotne gozdne vegetacije so za fitosociologa najboljša opora pri presojanju o prvotnem tipu gozda in njegovi razvojni smeri. Če že posamezna rastlina nakazuje elcoloŠke razmere svojega rastišča, velja to Se v veliko večji meri za rastlinsko združbo. Slednja je konkreten izraz danih ekoloških pogojev, verna slika življenjskega okolja in ima zato zanesljivo indi-katorsko vrednost Vegetacija je najboljša nepovedovalka kvalitativnih sprememb v gozdu, ki nastajajo zaradi gospodarskih ukrepov; signalizira nam progresivne in regresivne stadije v razvoju gozda, To načelno razmišljanje o gozdu kot živi tvorbi, ki ima svojo Življenjsko zakonitost, in o bioloških temeljih gozdarstva nam je dovolj jasno predočilo veliko važnost fitosociologije v gozdarski znanosti. Nastaja vjn-a-šanje, kakšen praktičen pomen ima fitosociologija za gozdareko prakso. Kakšno pomoč sme pdčaitovati gozdar od fitosociologije pri svojem vsakdanjem delu? Postavljamo prevažno biološko ugotovitev, da je rastlinska združba in torej tudi vsak tip gozdne vegetacije najzanesljivejši kriterij za presojanje podnebnih, talnih in biotičnih razmer rastišča, pa tudi naj- uspešnejše sredstvo za ocenjevanje dinamičnega 1'azvoja vegetacije. Iz tega osnovnega in načelnega spoznanja "izvirajo v glavnem tile praktično važni sltlcpi, ki morejo nuditi gozdarstvu dragocene koristi; 1. Poznavanje rastlinskih združb, Id jih preučuje, opisuje in kartografsko p red D Gu je fitosociologija, je najzanesljivajši kriterij za razvrščanje ali klasifikacijo zemljišč po njihovi proizvodni sposobnosti za gozdne ali kmetijske kulture. Fitosociologija daje torej okvir in smer dolgoročnemu gospodarskemu in posebej še gozdajrskemu načrtovanju, 2. Pri vseh vrstah melioracijskih del v gozdarstvu je naloga fitosocio-loške vede, da podaja objektivne vidike m nakazuje'prave smeri, Iri naj' zagotavljajo uspešno delo. Takšne melioracije 3o: pogozdovanje golih površin (kras, opuščena kmetijska zemljišča); zavarovanje hudourniških področij; osnovanje varovalnih gozdnih pasov za zaščito poljedelskih zemljišč, naselij, prometnih in industrijskih naprav, urbanističnih iii higienskili ustanov Itd.; utrjevanje gibljivih zemljišč (melišča, prodišča, peščišča, pla-zišča); povišanje gornje gozdne meje v planinah idr. 3. Pri spreminjanju ali konverziji nezdravih umetnih nasadov (raono-kultur) ali zaradi neracionalnega gospodarjenja degradiranih in degeneriranih sestojev v prirodne, biološko odporne in gospodarsko vrednejše sestoje mora fitosociološko preučevanje nakazati pota iji sredstva, s katerimi naj gozdarska tehnika doseže svoj cilj. 4. Pri razmejevanju semenarskih okolišev in izločanju semenarskih sestojev morajo pj-venstveno odločati fltosocioioški vidiki. Soodločati pa morajo poleg genetičnih kriterijev tudi pri vprašanjih provenience in selekcije gozdnega semenja, ki je odločilne važnosti za biološko zdravje in gospodarsko vrednost bodočih gozdnih sestojev. 5. Za uvajanje novih domaČih in tujih drevesnih vrst (eksot) v nase gozdne sestoje, posebej Še za pospeševanje hitro rastočih vrst drevja, morajo biti v prvi vrsti odločilni fitosociološki podatki tako o izvirnem vegetacijskem tipu oziroma rastišču teh vrst kakor tudi podobni podatki o namcnilnem rastišču oziroma vegetacijskem tipu. 6. Pri gozdnoureditvenih delih ae je treba ozirati na biološko-fitosociološke odnose celega gospodarskega področja, da se predpiše pravilen gospodarski tip gozda in predvidijo racionalne vzgojne mere z namenom čim trajnejšega in čim boljšega ekonomskega uspeha. V prirodno nedegeneri-ranih, biološko zdravih gozdnih sestojih opažamo, da določenemu vegetacijskemu tipu ustreza tudi določen gospodarski tip gozda. Tudi samo prostorno urejevanje gozdov bo moglo fitosociološka dognanja o vegetacijskih tipih koristno uporabljati. Zato je treba pri taksa-cijskih delih zbirati podatke o tipih vegetacije (prirodnih ali umetnih) za ureditvene elaborata, na podlagi katerih se more vrSiti zanesljivo presojanje regeneraeijake sposobnosti in biološke vrednosti sestojev ter njihovo pravilno bonitifanje. 7. Gojenje gozdov kot osnovna stroka gozdnega gospodarstva mora v največji meri upoštevati rezultate fitosocioloških raziskovanj, če hoČe pravilno planirati svoja gojitvena dela in jili postaviti na solidno prirodo-znanstveiio podlago. Fito sociološki vidiki naj služijo tudi za kontrolo glede pravilnosti izvršenih del, 8. Izbira in izločanje gozdnih površin v znanstvene raziskovalne namene se mora ravnati prvenstveno po fitosocioloških vidikib. Od vegetacijskega tipa sta nararač najbolj odvisna najnen raziskovalnega dela in tehnika njegove praktične izvedbe. 9. Tudi varstvo gozdov ima veliko korist od gozdne tipologije. Znano je dejstvo, da so prirodni, biološJco zdravi gozdovi najodpornejši proti vsem škodljivim vplivom šive in mrtve narave. Obramba gozdov proti prirodnim nezgodam mora biti torej predvsem biološkega značaja. Uporabljati mora Slika 2. PrirodcTi mešan sestoj na Me^dklji, kjer brez valikcga »sozdnegfi rcdas veselo raste naraven pomladek in biti napolnjevati «ozdrc pra.znine (Foto; Direkcija šum v Ljubljani) prvenstveno zaščitne (preventivne) ukrepe, ki so uspešnejši in cenejši od zatiralnih (represivnih). Stremljenje) da se čimprej vzpostavi porušeno prirodno raraotežje, mora biti vodilno za vse prizadevanje v pogledu vai--stva gozdov. Pri tera stremljenju bo nudila izdatno pomoč fitosociologija, ki ugotavlja prirodno ozir. umetno povzročeno stanje gozdnih sestojev ter njihovo razvojno stopnjo ozir. tendenco, 10. Niti samo izkoriščanje gozdov v pogledu glavnih in stranskih gozdnih proizvodov ne bo brez znatne koristi, Če uporablja rezultate gozdao-Lipološkega raziskovanja. Poznavanje goPidnih hpov bo gozdno eksiiloataeijo pravJlno usmerjalo, ker se kako\'ost iesa in stranskih gozdiiUi proizvodov ravna po vegetacijskih iLpili. 11. Tudi tehnološka rasiskovanja se bodo v bodoče s pridom naslanjala na fitosociološka iireuSevanja gozdne vegetacije. Novejša tehnološka raziskovanja dolcazujejo, J^ako ao tehnične lastnosti lesa tesjio poveaajie z biolcškimi, te pa so produkt vzajemnaga delovanja ekoloških čiuiteliev določenega vegetacijskega tipa Vsem navedenim in drugim praktičnim potrebam gozdarstva, bo oaj-holje služila do^ira fitosocioloska karta vegetacijskih tipov, onrernljena s potrebnimi pedološkimi in biološkimi podatki. Takšna karta predocuje konltretno, racionalno in zanesljivo podlago za oozdnogospodarska prizadevanja. P r i p o in b ii u v c d ii i s t v ü : Namcstü žc nekoliko zastiireleßa iti pomin-&ko neustreznega izi'azi.» f i t o s o c i o 1 o g i j a sc iiveljsvljs. že nekaj let v loküvni life ratlin f i t o c e ii o I o fi i j .1, (Proi, dr. Ivo Horvat: Nsiitka o biljnim zujetinic.Dnii, ZaPjcb su*. 3). Socloltj^iju nanveč obtnvnava znko- iittosti v rn/voju cloveSke družbe, ceiiolotfija po ziikonito.^ti v rastlinskih in živnlskili zdiuJbali, Aiuilogno tej vsebinski distinkciji iiporabtjfi ^Goidfirskl vEStnil;-' le od kt.; l^oS (siv, P.) niimcsto izrüS'ii rastlinslci z^druija ustreznejši in .'jiniscincjši inrax r-^Stliiiska zdruifb;i. l2;VAnAK O z n Ü e :i j u f i t o s o c i o i o ü i j 2 za š u m ti r s t v o Svc jače doiazi riti izrnijij^i i;alitjcv. da st Smnnrstvo postavi na prirodnn esnovii, lia Liittloško nolinanjc Sume kao složene skuiMidsti živih bičii. U torn stremljenju tn;di šumarstvu nLijveču pomoč fit'üsoeiologija — naukiv o blijnim zajednicamA, U ninp.^itTi zemijdnifl se fitosocielcißijLi ved iispjeSiio primjcnjujc u ■tnJoios^iji äiimü. L) pvoiičiivrtiiju prirudnlli šumskili tipova. Ovo tieba da slnži kao podlogii i ishodiite gospodareiiju šunmni, jer su prirodni tipovi vcgeiaciie najsiguniiji kriterij m prosudjivmijc ekoloških odnaša stariišta i radi toga tako-djer najusojesniic srcdsivo za otijeiijivaftjc dinamike razvoja vcgiitacije Fitosoeiolojjija ninži; da nuth šiimarstvu pomoč u s)ijcdcčiiii .snijerovima: kstc^ovizacija zemljilta po proizvodnim spn.snbnostima, mc)ioraci(jni radovi, iz-mjcna neodgovarajučib suinskih Kii^tojina, ra^-graničenjc sjemeiiskih okolt&S' 1 iKiuCivanje sjenicnskib sa.fitojina, uvadjanjc cksota. nredjivanjc siniiskoß gospodarstva, uzgajanje i njfiga sastnjina, izbor Sumskih isti'aŽivaekib objekata; čuvanje šuma, iskorisdavaiije šuTna, tehnološka istraživanja itd, RfeSCiVtC Stir 1'impoi'tance de La plivto^oeiologie ponr le service f o r C s t i e r La nccessite d'une base natnralJc de l'ccoiiomic forcstiere s'ininose de plus cn plus. Cest la čonctption bioloaiqut de la füret, qui devrait presaiiter le point cle diipavc de töute aetivite forestie.re, Dans cette tendance, la science des unites vcgdtalL's (lite phytösoclologie pretc aux forestiei's le plus firand secotirs, Dans tons les ttats, la phytosociolonic s'est faite valoir comme typoloqie forcsHere, qui oFfrc des grands avantages, car eile fait connaitre les types vegctaux nafurels. CeuN-ct sollt lil muillcuve ba.se pour revaluation des conditioiLs ceologiques de la station et le moyen le pkis sür pour connaitre le dvnaniisine ctc revolution včgetale. En concret, la plivtosncinlogic pouri'a doiincr ä tont effort forestitr un appui tres efficace dans les acrivites suivaiites; )a classifieatjoii des terrains scion Icur tapacite prodiietriee, tiavanx d aivicliovations forestleres, conversion dos peuple-inents inceinvenablüs au>t stations, delimitation des districts des seiriences et elimination des peiiplcmcnts des semences, introduction des essences cxoti^ues, amc'nagemcnt des fürcts, sA'lviculfure, protection des forets, clioix des objects cle recberches scicntiqucs, exploitation des forers, recherehes technologiqties ctc. tjporaba kemičnih sredstev pkj sodobnem smolarjeovju Ing. Martin Cokl (Ljubljana) ]. DOSEDANJI POSKUSI S KEMTČNIin SREDSTVI Zamisel, da se z delovanjem kislin in drugih kemičnih sredstev na svežo zarezo na drevesu pospeši iz ce Jan je smole iz drevesa, ni nova. V Nemčiji so se s to zanüsüjo zaceli baviti že leta 1933, ko je zaradi j-jžje cene smole, uvožene iz Francije, Amerike in gpanije, grozila likvidacija domače proizvodnje smole. Nekako ob istem easii so se začeli baviti s podobnimi poskusi tudi v ZSSR, zeio mnogo pa so jia tem polju storile tudi ZDA, Na tem mestu se bomo tJotabnili najprej raziskovanj v Nemčiji, aa katera imamo točnejše podatke. Na zatnise) uporabe kislin pri smolarjenju je prišel v Nemčiji dr, Maks Hessenlarid, vodja instituta za blagoznanstvo na trgovski visoki šoli v Koenigsbergu. Na njegovo vzpodbudo je dr. Helmut Kublun napravil 1. 1933 prve poskuse v Dobrifugk-u, kjer je 174 di'eves razdelil v 29 skupin po 6 dreves, na njih pa preizkušal 31 raznih kemilcalij (kislin, alkalij, soli i. dr.) razne koncentracije, med njimi žvepleno, solno, solitrno, mravljinjo, ocetno in fosfomo kislino, kalijev lug, amomjak, kuhinjsko sol, sladkor, glicerin itd. ter razne mešanice teh kemikalij. Drevje je bilo zareaovano po nemški (novi chorinski) metodi, in sicer le dvakrat, tako da je bilo nekatero drevje drugič zarezano 7, drugo pa 14 dni po prvem zarezovanju. Zareze na drevju so bile preniazovane s pomočjo palice, ovite z vato. Poskusi so pokazali izreden vpliv kemičnih, sredstev na izcejanje smole, saj so nekatera teh sredstev dvignila donos drevja pri prvem zarezovanju čez 100%. Pri drugem zarezovanju čez 7 dni je vpliv kemikalij znatno popustil, medtem ko vpliv kemikalij pri drevju, ki je bilo ponovno zarezano Šele čez 14 dni, ni bil prav nič manjši. Na podlagi teh prvi poskusov in izlfušenj je dr. Kublun leto kasneje (1934) napravil obširnejše poskuse s kemikalijami, ki so se pri prvih poskusih posebno obnesle, to je s 50% ivepleno kislino, s 50% alkoholno žvepleno kisüno in 25% solno kislino. Cilj teh poskusov je bil dognati, kako vplivajo te kemikalije na izcejanje smole pri njihovi uporabi v teku vse smolarske sezone, kako na kvaliteto smole in kako na smolarjeno drevje. Ti poskusi so bili zastavljeni pri gozdni upravi Baerwalde v Vzhodni Prusiji. Dr. Kublun se je pri teh poskusih omejil na zarezovanje vsakUi 14 dni. Pri četrtem zarezovanju, je donos drevja naenkrat močno popustil. Pri pregledu drevja se je ugotovilo, da so kemikalije omrtvlle sloj kambija in zunanjega lesa pod zarezo, in sicer na širini 1—2 cm ter nekaj m/m v les. Potrebno je bilo preiti k-Širšemu zarezovanju, tako da je med posameznimi zlebi o,Hal 1 cm Širok pas skorje, širina zarezovanja pa je znašala 1.5—2 cm. Tudi rok pobii'anja smole je bilo potrebno podaljšati od 24 na 4S ur po zarezovanju, ker Se je izcejanje smole raztegnilo na daljši Čas, Po poročilu dr, Kubluna (Kiefernharzjiutzung mit chemischen Reizmitteln, Neudamm 1936) so ti poskusi dali naslednje rezultate: 1. Delovanje kemikalij traja vso smolarsko sezono. Vsako zarezovanje da pri uporabi naštetih kemikalij iii pri 14 dnevnem iSrealedku med zarc-zovanji za 71—102% večji donos kakor pri običajnem smolarjenju in pri zarezovanju vsakih 7 dni. Od tega povišanega donosa pa gre 24% na- račim daljših presledkov med zalezovanji pri smolarjenju z uporabo kislin. Celokupen donos drevesa v smolarsiii sezoni pa je pri uporabi kemiltalij isti kakor pri običajnem smolarjeaju, ker je zaradi potrebnih daljšili Časovtiih presledkov med zai-ezovanji mogoče pri smolarjenju s kislinami napraviti v smolarsfci sezoni le polovično število zarezovanj, 2. Smola drevja, obdelovancga g kemikalijami, se razlikuje od smole drevja, smolarjeiiega brez kemikalij, le po tem, da se zaradi malenkostnih količin keinikalij v njej sapinske kisline pri destiJadji smole hitreje caz-krajajo io spreminjajo v abietinsko kislino, kar ima za posledico nagnjenj-s h kristali z aci ji. To kristallzacijo pa je mogoče preprečiti s počasnejšim segrevanjem smole pri destilaciji. 3. S kenaikalijami obdelovan les v žlebih postane rdečkast ali rjavkast. Pri uporabi čiste in alkoholne 50% žveplene kisline nastopajo med lesom in skorjo pod žlebi kot novec veliki smolni mešički. Pri uporabi 25% solne kisline se takšni mešički ne pojavljajo, žlebi pa se, kakor pri navadnem smolarjenju, prevlečejo s tanko plastjo smole. Avtor poskusov je nato na podlagi delovnih norm — pri katerih računa na zarezovanje drevesa 4", za močenje s kemikalijami pa 2" — ter na podlagi materialnih, upravnih in drugih stroškov napravil kalkulacijo cene smole, po kateri je ta precej nižja kakor pri navadnem smolarjenju in enaka ceni uvožene smole. Dognanja dr. Kubluna je Splitter v svoji razpravi; Ein Weg zur Eigen vers orgung Deutschlands mit Naturharzen (Neudamm 1938) spopol-nil še v naslednjem; 1. Delovanje kislin tudi po večletnem smolarjenju di'eveaa ne popusti. 2. Najboljše rezultate daje pršenje s 25% solno kislino. 3. Pršenje kemikalij z razpršil k o namesto močenja s kemikalijami more dvigniti donos za 30%. 4. Ni potrebno vezati ae na 14-dnevno zarezovanje; tudi 8—10-dnevno zarezovanje more dajati zvišan letni donos drevesa. Vodja »Harzamta« v Eberswaldu dr. H. Loycke je po vseh teh poskusih in kalkulacijah svojih predhodnikov, ki niso bile dovolj dognane hi v praksi preizkušene, mislil, da je potrebno rešiti še naslednja vprašanja: kako vplivajo kemikalije na donos smole v objektih na slabsili terenih; ali je mogoče še znizati proiz\'odne stroške smole 2 ustreznejšo organizacijo dela; aU je mogoče za posamezna dela postaviti nižje mezde; s kakšnimi proizvodnimi stroški je računati pri različno donosnih sestojih in v koliko je mogoče z uporabo kemikalij dvigniti gospodarnost domače proizvodnje smole. Teiri preučevanjem ao bili namenjeni široko zasnovani poskusi v industrijskem merilu, ki jih je imenovani zastavil 1. 1936. s sodelovanjem. prof. Hessen lan da pri Prankluitu ob Odri (smolarstva Mese-ritz, Schoenlanlce, Euetow) na 350.00Ö smolinah. Ti poskusi so bili zastavljeni na treh velikili objektih, od katerih sta bila dva na ekstremno slabih, eden pa na izredno dobrem rastišču, Za te poskuse so bili \;vedeni posebni lončki vsebine 4Ü0 gr.-PrSenje žlebov s kislino se je izvajalo s e teki eno razpršil ko. Namesto skupinskega dela v dvoje, pri katerem en delavec aarezuje, dni^ pa prši žlebe s kislino, je bilo uvedeno posamično delo, pri katerem je isti delavec 7.arezoval in pršil. Slika. ]. Pršenje Žleba s kislino [Foto: Martin Čoki) Poskusi so bili izvršeni s 25% solno kLslino, zarezovalo pa se je vsakih 10 dni na širino 1.5—2 cm. Ti poskiisi so po avtorjevi razpravi: Die Harzung der Kiefer mit chemischen Reizmitteln in der grossbetrieblichen Praxis (Hannover 1938) pokazali naslednje; 1. Prejšnja dognanja o smolarjenju z uporabo kislin veljajo za vse rasLišČne razmere in se poti-jujejo v praksi. 2. Pri sinolarjenju s kislinami je bilo mogoče s pravilnimi orgajiiza-cijsldmi in drugimi deli proizvodne stroške še znižati, 3. Ekonomska prednost smolarjenja s kislinami pred navadnim stno-larjenjem raste z donosnostjo Kmolarjenili objektov. 4. Ta prednost pa se javlja le tedaj, če se zaradi slabše kvalitete smole ne podraži njena predelava, ali če ne nastaja škoda na sraolarjeneni drevju. K tej ugotovitvi je treba pripomniti, da smola po že imeiiovmii razpravi zai'adi pršenja kislin s pršillto ni v kvaliteti v ničemer zaostajala za smalo, ki jo dobivamo pri navadnem smolarjenju. Nekako istočasno kakor v Nemčiji so se s preučevajijem vpliva kemikalij na izcejanje smole začeli baviti tudi v ZSSR (Sapošnikov, Nikolajev, Sinelobova). Po knjigi: Rukovodstvo po podsočke (Moskva-Leningrad 1947) so bila dana v ZSSR naslednja navodila za praktično sraolarjenje s solno Idslino, ki kažejo na izkušnje a tem načinom smolarjenja v ZSSR; 1. Smolarjenje z uporabo kemičnih, sredstev sa izvaja jia površinah, kjer naj se gozd poseče čez 1 — 2 leti. 2. Višina gornjega roba kai'C naj pri smolarjenju z uporabo kemičnih sredstev ne presega 1.3 m nad zemljo. 3. Pripravljalna dela se izvajajo tako kakor pri nemški metodi. Lise na kari se v nobenem primeru ne dopuščajo. 4. Obremenitev drevja s karami in sii'ina kar sta takšni, kdtor je to predpisano v navodilih za nemško metodo smolarjenja. 5. Na delovnih enotah, kjer se uporabljajo kemična sredstva, se uporabljajo kram.poni in lončki večje vsebine (ne manj kaJsor 250 cin"). Zaželeni so stekleni, glinasti ali etenutni lončki, ki niso podvrženi koroziji. 6. Zarezuje s pod kotom 30", kot kare je 60''. 7. Smolarjenje se izvaja z zarezovanjem po nemški metodi in s apod-rezovanjera (nadrez) skorje. Pri tem se napravi najprej zareza, nato pa se spodreže po kambiju med lesom in.äkorjo z instrumentom kislinjekom ali pa s specialnim nožem kislinjekom. 8. Nenaška zareza se napravlja z navadnim nožem ali z nožem kisL-njekom. Širina zarezovanja je 1.5 — 2 cm. Pri zarezovanju v teku sezone ni potrebno v celoti odrezovati vsega lesa pod skorjo. 9. Spodrezovanje in močenje kajnbija S kislinjekom se izvaja na naslednji način. Delavec pristopi h kari, nastavi ostrino klinje kislinjeka na ploskev lubja na zunanji strani kare in brez vsakega pritiskanja spodrezuje skorjo s potiskanjem instrumenta v smeri proti srednjemu kanalu. Spod-rea mora biti gladek in okoli 1 mm globok. Dela se točno po skorji na ta način, da iz kislinjeka iztekajoča kislina zlahka moči nastajajočo sled in se ne razteka. po žlebu, skorji in lesu. 10. Da bi se moglo pravilno spodrezovati, se kUnja kislinjeka brusi s kamnom karbornndom; ostrina klinje se nato zbrusi, t. j, nekoliko pri-topi z brusilnim kamnom. 11. Pri spod rezov an ju se drži kislin j ek pod določenim kotom s ki) njo navzdol. Kot nagiba še menja po stopnji iztekanja kisline. Ko se kislinjek bliža k srednjemu kanalu, se mti postopno daje vodoravnejša lega, da bi se zagotovilo enakomerno iztekanje kisline. Pri hoji od drevesa do drevesa in od kare do Icai'e se kislinjek drži 3 kliiijo navzgor. 12. Delo a nožem kisUnjekoni se sestoji v naslednjem: Delavec pristopi k drevesu, napravi na navaden naČin zarezo na eni strani kare, takoj zs. tem pa, ne da bi menjal položaj, položi sasatko instmonenta k skorji ob srednjem kanalu in ga vodi z lahkim pritiskom navzgor. Ko je iirišel s sesallco nekako do srede zareze in nadaljuje spcdrezovsnje 2 robom sesalke, pritisne s palcem na zaklopko, nakar iz kanala sesalke izteka kislina, in teče po napravljeni brazdi navzdol. Delavec nato menja položaj in napravi na enait način zarezo ter mo5i s kisüno na drugi polovici kare. Pri t.eni je neogibno potrebno regulirati bitrost iztekanja Irisline tako, da bi kaplja kisline prišla ravno do srednjega kanala. 13. Za eno zarezovanje na eni kari se rabi 0.4 cm^ kisline, t. j. za enkratno zarezovanje 1000 kar je treba O.i 1 kisline. 14. Nezadostno mcSenje spodreza s kislino ne daje zadostnega .üviaa-nja donosa smole, obilno močenje pa, posebno pri globokem spodriisovanju, povzroča odstopanje skorje in tako odločilno vpliva na donos jniole. Glede na to mora mazilec obračati posebno pozornost na globino spod rezov a.n ja in pravilno močenje spodreza s kislino. Uporabo kislin mora mazilec vsak dan kontrolirati. 1j. Odmor med zarezovanji je 8 — 9 dni. 16. Zarezovanje z uporabo kemičnih sredstev «e napravi že p vi. pn'em obhodu in se ponavlja do konca aessone, 17. Na koncu sezone se na drevesih, ki ne bodo v sledeči zimi posekana, z nekoliko zarezami pri enem obbodu odstrani ves s kislino obdelovani les, 18. Smola se pobira po vsalcem zarezovanju, in sicer 1 — 2 dni pred naslednjim zarezovanjem z istočasnim čiščenjem kanalov in kaj'fi, 19. Ne sme se dajati v eno in isto posodo smola, dobljena z uporabo kemičnih sredstev, in smola, dobljena pri navadnem načinu smolarjenja, 20. Ce se pojavi odstopanje skorje in sega več kakor 3 — 5 cm navzdol, se mora začasno (za 2 — 3 zarezovanja) ustaviti smolarjenje ter na tem deblu zarezo vati brez spodrezovanja in močenja s kislino. 21. Če so na karah vidJie vertikalne razpokline in je več kakor 10% takšnih kar, se sme začasno prencJiaü s smolarjcnjem s kemičnimi sredstvi. 22. Če se na več kakor 40% kar pojavi modrenje lesa, ki sega globlje v les kakor 3 — 5 mm, se smolarjenje s kislinami ustavi. 23. Zarezovanje in močenje s kislinami z navadnim nožem in kisliJije-kom 'se more opravljati 2 enim ali z dvema delavcema. Pri delu z enim delavcem napravi ta najprej 100 aarez. Nato se vrne nazaj in na istih karali s kislinjakom spodrezuje skorjo ter moči s kislino. Nato napravi nadaljnjih 100 zarez in spodrezuje na zarezanih karah itd. Pri delu v dvoje en delavec zarezuje, drugi pa za njim spodi-ezuje ter moči spodreze. Pri tem se priporoča, da se uporabljajo za močenje delavci, Id niso sposobni za zalezovanje. Pri delu z nožem kislinjekom se delovna enota obdeluje individualno. 24. Delovna enota šteje pri delu z enim delavcem 6500 — 7500 kar, pri delu 2 dvema delavcama pa 13.000 — 15.000 kar. 25, Zaradi primerjave smolarjenja s kislinami 2 navadnim smolarje-njem se pri vseh upravah poleg smolarjenja s kislinami ustanovita 1 — 2 delovni enoti s smolarjenjem brez kislin. Tehniki smolarjenja s kislinami v Nemčiji in v ZSSR se torej v dolo-ceniJi točkah ujemata, v mnogiJi pa se preccj razlikujeta. Obema je skupna nemška metoda smolarjenja, zarezovanje na širino 1.5 — 2 cio in presledek med zarezovanji 8 — 10 dni. Medtem pa ko v Nemčiji obdelujejo s kislinami s sraolarskim nožem narejen žleb, in sicer s pršenjem kislin z raz-präilko, je v 2SSB, kakor je iz g&rnjih navodil razumeti, uvedeno obdelovanje pasu med aarezami, s katerega se spodrezuje skorja do globine 1 mm v les, Spodrez se moči v ZSSR. s kislino, in sicer s pomoSjo posebnega instrumenta (kislotnika), ki hkrati spodrezuje in moči. Opisa tega zanimivega instrumenta v ra.zpol&žljLvi literaturi ni najti, zaradi Česar je tudi tehnika dela po gornjih navodilih v nekaterih točkah nejasna. Iz nave-denili navodil je dalje sklepati, da uporaba kislin pri smolarjenju v določeni meri kvarno vpliva na les in kvaliteto smole (navodila o delu na pokvarjenih drevesih, o zelo kratki dobi smolarjenja, o sortiranju smole). O tehniki smolarjenja z uporabo kemičnih sredstev v ZDA nam manjkajo potrebni podatki. Znano pa je, da se na žlebe nanaša žvsplena kislina ali kavstiČna soda s pomočjo sčetke. Po razpoložljivih podatkih se na ta način dvigne donos zarezovanja za 100% nasproti smolarjenju brez kislin. Izkoriščajoč v Nemčiji dosežena izkustva pri smolarjenju z uporabo kislin, je kemijsko-Lehnoloski zavod na tehniški fakulteti v Beogradu (S, D. Radosavljevič in M. M. Dudič) napravil vrsto poskusov na Črnem boru na objektu »DivČibare« z ok. 2000 drevesi, preiskujoč pri tem 25% solno kislino, raztopino magnezijevega klorida (MgCl,) v 25% solni kislini ter raiZtopino kalcijevega klorida (CaCl,) v 25% solni kislini, in to pri neanžki, avstrijski in francoski metodi, pri južni in severni ekspoziciji ter pri 5-, 8-in 14-dnevnem presledku med zarezovanji. Raztopina magnezijevega klorida se je pripravljala na ta način, da je bil 10 litrom koncentrirane solne kisline dodan l kg MgO, raztopina kalcijevega klorida, pa na ta način, da je bilo isti količini koncentrirane solne kisline dodano 1.19 kg CaO. Ti higroskopieni kemikalij naj bi po zamisli zavoda vezah solno kislino, preprečevali njeno izhlapevanje in s tem podaljševali njeno delovanje. Kislino so prŠiM s stekleno razpršilko. Po analizi donosov 1 cm^ zarezane površine drevja sta avtorjev poskus, kakor je to razvidno iz njunega poročila; Uti-caj smese magneziumhlorida odnosno kaleiumhlorida sa hlorovodoničnom kiselinom na lucenje balzama cmoga bora {Glasnik Hemijskog društva, 1948), prišla do naslednjih rezultatov: 1. S pršenjem dražilnih kemičnih sredstev neposredno po zarezovanju se znatno pospešuje izeejanje smole. 2. Uporaba raztopine MgCl^ in CaCI^ v HCl daje še boljše rezultate kakor čista 25% HCl. Raztopina CaCI, v HCl povečava donos v primerjavi z donosom pri cisti 25% HCl za 20%. 3. Največji donos daje nemška metoda zarezovanja ter — med primerjanimi 5-, 8- ui 14-dn&vmmi presledki — 8 dnevni presledek med zarezovanji. Po mnenju avtorjev pa bi bilo potrebno preučiti še vprašanje, ali ni med 8- in I4-dnevnim prealedkom med zarezovanji presledek, ki daje večji donos kakor 8-dl^evni presledek. Iz omenjenega poročila o teh poskusih ui razvidna Širina zarezovanja. Analiza je pomanjkljiva tudi v toliko, ker se je omejila na preußevanje donosa 1 cm^ zarezane površine drevesa in se ni dotaknila donosa vsakokratnega zarezovanja, čigar povečanju je uporaba kislin v prvi vrsti namenjena. 2. POSKUSI SMOLARJENJA S KISLINAMI V SLOVENIJI L. 1949 Opis dela Z gornjimi podatki je razpolagal Gozdarski institut Slovenije, ko je 1. 1949 začel s preučevanjem uporabnosti kislin pri smoiarjenju in je v ta namen zastavil prve poskuse. Cilj teh poskusov je bil predvsem spoznati se s tehniko uporabe kislin pri smolarjenju, pri tem kolikor mogoče dognati donos tega smola.rjenja in ugotoviti probleme, katerih rešitev zahteva znanstvenih proučevanj. Poskusi so bili zastavljeni pri smolariji Podbrezje na Gorenjskem, in sicer na objektu »Nad Gačo« s 495 drevesi in 499 smolinami, kjer se je smolarilo že preteklo leto. Objekt je v nadmorski višini 460 m in na ravnem terenu. Geološka podlaga je mlajši konglomerat. Tla so pešč&no-ilov-nata, globoka, srednje vlažna, porasla z borovničevjeni, praprotjo, vresjem in mahom. Objekt tvori čist sestoj rdečega bora (Pinus silvestiis), ki je mestoma že precej redek, star ok. 30 let, s povprečno debelino drevja 30 35 cm, s povprečno višino 23 — 26 m, z relativno višino krošenj — Vj višine drevesa, z 1 — 3 mm širokimi zunanjimi letnicami in z 0,5 — 1,0 mjd široko aono poletnega lesa v letnici. Na tem objektu je G. % 150 )3! 132 1)2 100 100 7. koria. ßv- lOO 112 103 106 76 79 50-6(t 8, Oi 133 143 136 135 10Ü 100 Letni f)oiios pri 50 cm smoiini 5. nckoria, kc; 2,0i 1.50 1.67 1,29 1,27 1.13 1,5(1 10. % nr. 105 113 87 86 76 11. koriß. kß 1.70 1,57 1,76 1.43 1,29 1,10 1.50 12. % n.T 106 119 100 S7 74 Porabljeno ur za 1 kg smole 13. nckoria. 0,57 0,66 0.68 0.77 0.76 0,73 0.96 14. koi-ig, 0,6? 0,62 0,65 0.66 0,74 Ü.74 0.96 Legenda: Vdrianta a: 25%na H Cl, sareKOVanje vsiikih 8 dni b: 25%na M Ci, zare;:övanje vsakih 10 ein i c; 25%t)a H Cl -1- Ca Cl,, zarcaovanjii vsakih 8 dni i: 25'.fBn£i H Cl Ca Cl,, zarezovanje vsakih 10 dni d; brez kislin, zartzovanje vsakih S dni e: brcx kislin, Karezovoilje vsakili 10 dni Oper, smol.; brer kislin, Karejioviinjc vsakih 4 — 7 dni 1. Donos 1 cm- smolinc je pri sraolarenju s kislinami manjši kakor pri obeh kontrolnih skupinah, kjer smo za rez o v al i brez uporabe kislin in prav tako vsakih 8 oziroma 10 dni. To velja taiio za nekorigirane rezultate, kjer znaša razlika 7 — 25%, kakor za korigirane, kjer je ta razlika S — 23%. V kakšnem razmerju Je donos 1 cm- smoline pri smolarjenju S kislinami z istim donosom pri navadJiem smolarjenju brez kislin, kjer se zarezuje češče (vsakih 4--6 dni), iz poskusov ni direktno razvidno, ker" zaradi premajhnega števila dreves na poskusnji ploskvi ni bila napravljena takšna primerjava. Lahko pa računamo s tem, da je dones 1 cm^ smoline pri navadnem načinu smolarjenja zaradi pogostejšega zarezovanja znatno manjši, kakor ga izkai^jeta kontrolni skupini na poskusni ploskvi. Dr. Kublun je pri zarezovanji/i vsakih li dni in vsakih 7 dni dognal pri sled- njem zarezovanju za 24^ niiji donos. Če smemo s takänim znižanjem računati tudi pri skrajšanju roka zarezovanja od 8 — 10 dni na 4 — 6 dni — iar glede na neke naše prejšnje poskuse ne bi büo nerealno, bi bil donos 1 cm^ smQÜJie pri smolarjenju s kislinami vsaj enak, če ne celo nekaj večji kakor donos pri navadnem araolarjenju brez kislin 5 4 — G-dnevniini presledki med zarezovanji. Tako bi bile potrjene Izkušnje s smolarjeiijem s kislinami drugod, po katerih je celokupen donos drevesa pri amolarjenju s kislinami približno enak donosu pri navadnem smolarjenju bre^ uporabe lüslin. Znatno višjega donosa 1 ctn^ smoline pri uporabi kislin, kakor ga je ugotovil kmetijsko-tehnološki zavod v Beogradu, naši poskusi niso potrdili. Domnevati je, da se je pri poskusih imenovanega zavoda tudi pri smolarjenju s kislinami zarezovalo na navadno širino (do 1 cm), kar je, kakor izgleda, sicer pozitivno delovalo na površinski donos, ne vodi pa k cilju, kateremu je uporaba kislin pj-vcuatveijo namenjena, to je k povečanju do- foo£LmJo6 6 e č d « f br4t korüktur* b e č d po korekturi Grafikon II. Donos zarcyov^nnjfl pri smolini 50 cm v gramih [Orig.) nosa posameznega zarezovanja do mere, Id bistveno vpliva na znižanje proizvajalnih stroškov. Ali in v kolikšni meri je pri poskusih v Podbi-ezjah na manjši donos 1 cm- smoline pri smolarjenju s kislinami vplivalo širše zarezovanje pri tem načinu fl.5 — 2 cm v primeri z 1 cm pri smolarjenju brez kislin), je težko ugotoviti. 2. Donos posameznega zarezovanja na 1 cm drevesnega obsega je pri smolarjenju s kislinami precej večji kakor pri smolarjenju brez kislin na obeh kontrolnih skupinah poskusne ploskve. Po neko rig iranih rezultatih znaša ta razlika 12 — po korigiranih pa 33 — 43%. Tolika je po rezultatih razlika v primerjavi s kontrolnima skupinama, kjer se je zarezo valo vsaldh 8 ozir, 10 dni in 1 cm široko. V primerjavi z navadnim načinom smolarjenja, kjer se zarezuje vsakih 4 —dni Ln tudi nekoliko ožje (7 —mm), bo razlika nedvomno mnogo večja. Primerjava z navadnim načinom smolarjenja na sami poskusni ploskvi, ki bi nam to razliko najbolje pokazala, zaradi že omenjenega premajlinega števila dreves na tej ploskvi nismo mogli napraviti. Lahko pa v ta namen izkoriščamo rezultate operativnega smolarjenja pri smol ari ji Pod brez je, ki izkazuje 50 — 60 gr I na zarezovanje ali 1,00 do 1.20 gr na 1 cm drevesnega obsega, V primer-" javi 3 tem smol ar j en jem daje smolarjenje s kis] iß ami, ki izkazuje po kori-^atiih, rezultatih 2.02 — 2.25 gr na 1 cm drevesnega obsega, pri posameznem zarezovanju dvojni donos, 3, Raztopina CaCl„ v solni kislini ni pokazala nobenili prednosti pred Čisto 25% solno kislino. Po korigiraniii rezultatih so donosi pri obeh kemič- i70 a 6 C C d « f a 6 C C d « f bm Kor«ftiur% po äoreKturt Grafikon III. Letni donos smoljne 50 cm v kilogramih (OTig.) AH 0.67 accede brez korekture ronanta Grafikon IV, Porfiba ur aa proizvodnjo 1 kq smole (Ovig.) nih sredstvih približno enaki, medtem ko so dejanski donosi pri uporabi navedene raztopine celo nižji. Rezultat kemijsko-tehnološkega zavoda v Beogradu, po katerem naj bi ta raztopina dala 20% višje donose v primeri s čisto 25% solno kislino, se s temi poskusi ne potrjuje. Smisel uporabe tega sredstva je težko tolmačiti tudi s staUšča fiziologije smol ar je- nja. Po poročilu imenovanega zavoda o teh. poskusih naj bi to sredstvo vezalo kislino na lea v žlebu in s tem podaljšalo njeno delovanje. Po fiziologiji amolarjenja pa je nacfien Idsline v tem, da onirtvi staiiice smolnega kanala ob njegovem prerezu in s tem prepvcči, da bi te Staniče s pomočjo oimioze iiabreLfaiUe navsnoter v smolni kanal in ga tako zaprle. Kanal se sicer sčasoma vseeno zapre, ker se za mrtvimi stanicami stvorijo v notranjosti kanala nove (izvežld ali tile), ki kanal zopet zapro, vendar pozneje. Prav to dejstvo, da sc kanal pri uporabi kislin pozneje zapre, je glavni cini-telj, ki dviga donos posameznega zarezovanja pri upo-rabi kisliji. Na ta način se namreč Smolui kanali v drevesu temeljiteje izpraznijo, s tem pa se zopet omogoči močnejši prüiv snovi, potrebnih za tvorbo smole, v smolne kanale. Zaradi tega in zaradi manjšega pritiska smole v smolnem kanalu na Staniče tega kanala so podani tudi ugodnejši pogoji za. tvorbo smole. Potrebno otrpnjenje stanic smolnega kanala ob njegovem prerezu nastopi takoj, ko pridejo te Staniče v dotiko s solno kislino, Li nadaljnja prisotnost te kisline v žlebu ni potrebna. Ni pa izključeno, da CaCL kot takšen deluje na način, Jd pospešuje izcejanje smole, Tega z našimi poskusi nismo mogli ugotoviti; pri poskusih imenovanega keinijsko-tehnološkega zavoda pa niso bila predhodno izvršena kontrolna zarezovanja, ki bi odgovorila na vprašanje, ali je večji donos v skupinah, ob delov an i h s CaCl^, pripisati temu kemičnemu sredstvu ali pa morda slučajno večji donosnosti teh skupin, i. Po nekorigiranih rezultatili daje uporaba kislin pri 8-dnevnem zarezovanju sicer večje donose kakor pri 10-dtievnem zarezovanju. Korigirani rezulati pa potrjujejo splošno pravilo, da je talto donos 1 cm^ smoiine kakor posameznega zarezovanja večji pri daljših presledkih med zarezo\'anji, torej večji pri 10-dnevnem kakor pri S-dncvnem zarezovanju. Pri uporabi solne kisline je razlika celo razmeroma velika: 15% pri donosu 1 cm- smoiine ter 10 % pri donosu zarezovaiija na 1 cm drevesnega obsega. Nelogičen sklep nekorigiranih in ta logičen sklep korigiranih rezultatov nas potrjujeta v tem, da je treba tudi na drugih mestih dati veČ vere korigiranim kakor nekorigiranim rezultatom ter da so kontrolna zarezovanja pred začetkom samiii poskusov za verodostojnost, rezultatov nujno potrebna. V ostalem se ta poskusna zarezovanja v praksi smolarsltih raziskavanj po večini tudi dejansko izvajajo. 5. Po približni cenitvi — ki zaradi premalo obsežnih poskusov seveda jie more biti zanesljiva — je za proizvodnjo 1 kg smole pri uporabi kislin potrebno le nekaj manj delovnega Časa (računajoč s trganje skorje, na-stavljartje lončkov, zarezovanje, pobiranje smole, snemanje lončkov), kakor ga izkazuje smolarjenje brez kislin na poskusni ploskvi. V priraei-javi z operativnim smolarjenjem, kjer je donos posameznega zarezovanja zaradi krajših presledkov med zarezovanji in zaradi nekoliko ožjega zarezovanja znatno nižji, kakor ga izkazujeta kontrolni skupini na poskusni ploskvi, pa je poraba Časa za proizvodnjo 1 kg smole pri uporabi kislin vsekakor mnogo nižja. ZaliJjuČek vseli teh sklepov bi bil, da bi bilo mogoče z uvedbo uporabe kislin pri smol ar jen ju poceniti proizvodne stroške smole, ne' bi pa biio mogoče znatno dvigniti njene proizfvodnje, razen v kolikor bi s pocenitvijo smole luogU zajeti tudi manj donosne sestoje, •3S Kakovost smole O kakovosti smole, pridobljene s sinolarjeujom ob uporabi kisli/i; institut nima zanesljivih podatkav. Analiza pi-vih vzorcev smole je pokazala izredno visok odstotek terpentinovega olja v smoli, kar je bilo, kakor se je pozneje izkas^alo, posledica premalo pazljivega jemanja vzorcev. Tudi rezultati analize drugih vzorcev vbujajo dvora zaradi razlike v % terpentinovega olja med smold, dobljeno pri sniolarjenju a 25% solno kislino, in ono, dobljeno pri snnolarjenju z raztopino CaCl, v 25% solni kislini. Podatki tft analize pa so naslednji: 25% HCl 25% HCl + CaCl, terpentmovo olje % 25.24 19.38 kol of oni je 74.76 80.62 kislinsko število 126.1 129,6 vlaga sledovi sledovi Cl' slaba reakcija slaba reakcija Ca' — .slaba reakcija Obe vrsti smola kažeta torej slabo reakcijo na Cl, smola od di'evja, ob-öelovajiega s CaCl, pa kaže poleg tf^a tudi slabo reakcijo na Ca. V koliko prisotnost teh kemikalij kvarno vpliva na kvaliteto smole, zlasti v koliko more pospešiti krdstalizacijo smoJe pri njeni destilaciji, niso bili Lzvi-seni poskusi. Vpliv kislin na drevje Takoj po prvih pršenjih s kislino je bilo opažati značilno rdečcnje lesa kot posledico delovanja kislin na les. Po izjavi delavcev je bU les tudi mehkejši, kar se je poznalo po lažjem zarezovanju. Ni pa bilo opaženo odstopanje skorje niti nastajanje smolnih mešičkov pod skorjo, Id se po izkušnjah drugod rado pojavlja kot posledica delovanja jedkih kislin. Temu je brez dvoma mnogo pripomogla neškodljiva koncentracija solne kisline t£r način, kaJto smo to kislino nanašali na les, to je pršenje namesto močeoja žlebov 3 kislino, Problemi, ki jiii je potrebno rešiti Z izvršenimi poskusi je institut v glavnem dosegel namen, ki si ga je bil z njimi postavil, to je, da se je predvsem seznanil s tehniko tega sodobnega načina dela. Da je to tehniko obvladal in obenem ubral pravilno metodiko dela pri poskusih, dokazujejo rezultati, ki se v glavnem ujemajo z dognanji, kakršna so bila dosežena drugod. S temi poskusi je Institut odkril tudi tiste šibke strani oziroma tiste probleme smolarjenja s kislinami, ki bi jih bilo potrebno še preučiti pred morebitnim širokopote2mejšiin uvajanjem tega načina smolarjenja v praksi. Bodoče naloge Gozdarskega instituta na področju uporabe kislin pri smolarjenju bi büa v glavnem naslednja: 1, Potrebno je izdelati smolarslci nož, s katerim bo laže zarezovati na potrebno širino (1.5 — 2 cm). Ta problem je že v veliki meri rešen s konstrukcijo posebnega noža z vodilom, ki se bo z malenkostnimi popravki dal preurediti v ta namen. 2. Potrebno je izdelati priročno razpršUko, ki bo delovala brez defektov in pri kateri bo mogel delavec opravljati oboje del, to je zarezovanje in pršenje, kar je potrebno zaradi ekonomičnosti dela. 3. S tema instniraentoKia bo potrebno izvršiti poskusno smolarjenje a kislioami večjega obsega z glavnim cUjem, ugotoviti delovne norme in elco-noEiičnost dela v primerjavi z običajnim smolarjenjem. 4. Potrebno bo Izvršiti podrobnejšo analizo smole, pridobljene z uporabo kklin, in zlasti ugotoviti, v kolikšni meri pospešuje uporaba kis-lin pri smolarjenju kristalizacijo »mole pri destilaciji in s kakšnimi večjimi stroški predelave sanole je treba računati v tej zvezi. IZVADAK Upotrebfl kemijskih sredstava u stvremenom snaolarenju Ai»tor opisuje pokuse upotrebe čiste 25% HC! i rastopine CaCU ti HCl pri smolarenju na crvenom boru (Pinus silvestris'), ko je je vrŠio Gozdu-rski institut Slovenije na pokusnoj plohi u Podb.rczju (Gorenjsko;) g. 1949. Rezultati pokuša su pot-vrdili, dn. se izlitčivanje smole pojerfiftOö zarezivarja upotrebom čiste 25% HCl skoro podvostruči i da se nešto podigne i godišnji dohodak smole. Ukupni dohodiLk jednog stabla ostaje. unlivnom isli kao i kod ohicnoß smolairenja, jer se 5ö\anji broj zarezivanja. Zarczivanja sa 10 diievjvim razmacima su da)a na 1 cm- kare 6—12% veči dohodak nego sa 8 dnevnim razmacima, dohodak jednog znreicivanja kod 8 dnevnog razmaka je bio 100—103 g, kod 10 dnevnog pak 106—U2 g. dok je kod običnog smolAr&nja 50—«O fi. Rastop-Lna CflCls u 25% HCl je kod pokuša dala iste rezultate kao čista 25% HCl, pa se prednost toß ke-mij-akoj< sredstvi!, koju je utvrdio citirani tehnološki zavod nije potvrdila. Anahza smole je dala slabu reakcijo na 01 i C.i, a upliv obiju kemikidija na knstaiizaciju smole nije sc proučavao. Kemikalije niso štetno djelovale na smolarMjo drveče, t&k kare su popritnilc ziiačiijnu orvenu boju. R£SUMfi L'cmploi des moyens chimiques die? le gem m age moderne L'auteur donne d'abord un apersfu des recherches suj I'emploi des moycn.f chtmique cbex le g'immage en traitant plus detail 1 eme-nt 1m ^perienees faitcs avee les moycns chimiqoes cii Allemanne par M, Hesseland, H. Kublun et H. Splitter pendant 1933—1938, II tite onsuitc Ics instructions pour le gem mage nu moyen I'aeide ohlorhydrique, donnčes en U^ioti Sovietiaue, qui rdvMeiK les m^thodes de geinmagc en utilisajit Ics acides. Enfin, il mentionnc amsi les experiences cbea le gem mage aux moyens cbtiniques, faites en 1548 par I'ln&titut chi-m.ico-tc.Qhnolügique de la Fnculte tecbmcjue de Belgrade, selon Iwquelles Temploi de la solution de CGI., en 25% HCl donnerüit un rendement de 20% plus elevč que Temploi de I'acide ehlorhydriquö 25% seul. Puis l'auteur dccrit Ics experiences de I'emploi de 25® HCl et de solution de CaCI, cn 25% HCl ches le Pin svlvestrs, taites par l'Institut de recherches forestieres de Slovenie en 1949 sur une placette d'es.sai ä Podbrczje (Haute Car-niolel. Les rčsultats des experiences o:\t confirm^ le fet que le rendment en gemme ä une se\üe incision est ä pen prčs double, si Ton emploi 25% HCl seul, et que neme le rendement annuel est on peu plus Cependaiit, le ''^"de- ment total de I'arbre rcstc. eo general, Ie meme que chez le gcmmagc normal a cause d'un plus pcHt n ombre d'incisioiis. Les intervalles de 10 jours en tre les incisions ont domn^ sur 1 cm^' de care un rendement de 6—12% plus cleve ^ne les intervalles de S iours; le raidement des intervali«« de 8 joors a. čte de 100 a 103 gr, celu) des intervalles de 10 jours de lOö ä 112 fir par rapport a 5&—60gr du gemniage normal. La solution, de CaCl, en 25% HCl a donne Ics memos rč-sultats que 25% HCl. Nos experiences n'ont done pas cotiEirme i'iivantage de ce moyeo chimique, constate par Ic dit Institut de Belgrade. L'analyse de la resine a constat^ une tajble reaction sur Cl et Ca, tandis que I'influence des deux moyens chimiques sur la cristallisatlori de la resine n'a. pas ctč 6tudiie. L'emploi des moyens chimiques o avit pas de mauvaises consequences pour les arbrcs fiemmes. mais les cares scutes reccvaieut utic couicur rougeätre ciracteristique. gozdarska in lesna posvetovalnica VPRAŠANJA tO. Odgovori iia vprašauja V prvi številki letošnjega »Gossdarskega vestiiiloEW! ste objavili nekaj vprašanj, ki za^levajo gozdarsko in lesnoindustrijsko prakso. Pričakoval sjsjB tudi odgoivore. Prosim za pojasnilo, zakaj niso Ijiii natisnjeni odgovori istočasno 2 vprašanji! D. C. Ljubljana 11, Sušilnice za gobo Marsikatero leto propade v naših gozdovih velika koližina užitnih goh, ali pa je kvaliteta nabraJiih gob poslabsana zaradi zakasnelega šušejija. Tako šta oškodovana naša preskrba in izvoz. Prosim, da mi sporočite, ali je pravilen moj predlog, da se naj postavijo snSilnice sa gobe n. pr. na Pohofrju, Pokljuki in verjetno še marsikje drugod, Menim nanu'ee, da "bi s sušilnicami olajäali nabiranje gob in omogočili pravočasno in pravilno sušenje tega dragocenega blaga. A, F, Maiibor 12. Mlini za smreltovo lubje Naše tovarne tanina se trudijo na vse pretege, da pridejo do surovin. Ob tej priliki opozarjam na tisoče in tisoče prostcsmih metrov smre'kovega lubja, ki ostaja neizkoriščeno in segnije na gozdjiih'posekah. Zvedel sem, da ostane pri izddavi 1000 m' smrekovine za 5 vagonov lubja, iz katerega bi mogle tovarne producirati tanin, ki velja 2a iivoz 85.000 deviznih dinarjev. Prav preprost račun, ki zajame vsELkoIetno izdelavo smrekovih hlodov v vsej Sloveniji, dokazuje, da izkoriščanje naših gozdnih zakladov še daleč ni dovolj racionalno, Mnogi opravičujejo puščanje lubja iz poletne sečnje z raznimi težavami pri spravljanju iz gozda. SSastavljam vprašaiije, ali ne bi mogli rešiti to surovino z mletjem pravilno posušenega lubja v gozdu samem. Zmleto lubje bi spravili v gozdna skladišča (verjetno bi zadovoljevale i^avadne lope) in ga v vrečah, zabojih ali pa kar nasutega v vozove aü kamione ob suhem vremenu prepeljali na želeOTiŠke postaje, Tudi vagoni bi lahko sprejeli večjo težo lubja kakor pri dosedanji praksi, Izdelava in nabava mlinov sta prav gotovo možni; organizacija ter oprema mletja, vakladišča-nja, spravljanja in prevoza pa verjetno' tudi ne bosta težavni. A. R, Ljubljana 13. Balcula iz lesa ali iz trstike V Ljubljani sem videl ceäe gore bakule, ki je narejena iz lesenih letvic in robljancev, povezanih z žico. Zaoel sem razmišljati o dragocenem lesu (poraben je tudi kot celulozni les) in o delovnih urah, potrošenih za izdelavo teh bakul. Istočasno pa sera se spomnil obsežnih ravniiiskih predelov Prekmurja, kjer segnije vsako leto mnogo trstike in rogoze, iz katere bi mogli izdelati nekaj vagonov bakule ob prav toliki porabi žice kakoi' za leseno bakulo j prihrajiili pa bi na lesu in delovni sih. Prosim za odgovor, ali je moje mišljenje pravilno! V. F. Ljubljana 14. ZaväiFovajije posajetüli sadik na kra.su Tak&j po isidu »Gozdarskega vestnika« smo razpravljali o zanincrivi in poučni raaT^^avi »Jesensko in pomladajisko pogozdovajije s saditvijo«, ki jo je napisal ing.' Jože Šlaiider. Odslej bomo pravüaeje plaauraü pogozdovanje s saditvijo in poskušali bomo najti take načine sajenja sadik, ki so v skladu z rajsmerami-pogOEdovalnih zemljišč. V tej zvezi imamo äe mnogo vprašanj. Za sedaj Vas prosimo za pojasnilo glede zavarovanja posajenih sadik. Na str. 13, je v oräeJijeni razpravi slika posajene sadike, ki je obdana s kamenjem. Tak način zavaravonja je v navadi po vsem ki'asu že več desetletij. Verjetno je pravileai samo v nekaterih legah, kjer kajnenje varuje zemljo pred burjo in zadržuje vlago v zemlji pod seboj, V mtnogih legah pa ta način ne more biti najboljši, ker odaova kamenje sončne žarke v sadiko in povzrtoča čeamarno izblarpevanje, kar prav lahko povzroči, da sadika ovene. F. S. Ljubljana ODGOVORI 9, Podiianje dre>vja Vaše vprašanje je vzbudilo mnogo zanimanja. Mesto odgovora v posvetovalnici bomo objavili v 3. ali i. številki Gozdarskega veatnikaa razpravo »Podiranje drevja s sekiro in žago«, ki joje na-pisflj ing, Franjo Sgcrtn, direktor Gozdarskega tehnikuma v Ljubljajii. Upamo in pričaloijemo, da bodo tej razpravi sledili se članki in dopisi o tehniki podiranja in brigadnesm sistemu dela kot napotilo za olajšajije napornega dela, zvečanje storilnosti, zboljšanje kvalitete izdelanega lesa in učinkovitejše varovanje gozdov. Uredništvo 10. OdgovoUi iia vprašanja 2e vsa leta, odkar izhaja »Gozdarski vestaiik«, uvrščamo v »Gozdarsko in lesno posvetovalnico« razna vprašanja in jih preko lista zastaivljairao naročnikodu, ki mprejo in so pripravljeni dati odgovore. Tako skušamo zainteresirati Čim širši krog teoretikov in praktikov in z odgovori nuditi psaiksi Čim boljša napotila za kortkretno delo. Prvenstveno objavljamo odgovore, ki jih prejmemo brez posebnega vabila. Takih odgovorov smo doslej priobčili raameiroma malo in zaradi tega marsikatero vprašanje ni bilo vsestransko osvetljeno. V piimeru, ko ne dobimo odgoviora po iniciativi čitatelja sain.ega, povabimo naše stalne sotrudnike ali specialiste, da napišejo odgovor. Uredništvo pa odgovai'ja načelno le Jia vprašanja, ki zadevajo urejanje in upravljanje lista. Navadiho sledi vsakemu vprašanju le ed&ii odgovor. Ob bolj živem sodelovanju naročnikov z listom bi mogli nudili praksi popolnejša in še bolj konkretna napotila za izvrševanje planskih nalog, za zboljšanje dala in zvecajije storilnosti, ako bi dobili na isto vprašanje več odgovorov. V tem cilju vabimo vse strokovnjake, delavce, tehnike in inženirje, da posi-ljajo uredništvu odgovore na vprašanja in morebitne pripombe in dopolnitve k odgovorom. Pričakujemo jih zlasti od članov Društva inženirjev in tehnikov. ,, . . -, ( Uredništvo 1 književnost PREGLED PERIODIČNIH LISTOV tLesa 1950/1, Ljubljana Poročilo minislra zs lesno industrijo Toneta Fajfarja na zasedanju Ljudske skupščine LRS — Ing. Viktor Klanjšeek; Enostavne ži-Snice — Jajiez Gartner: Navodila za vzdrževanje in gospodarsko upravljanje polnojarmenika — Danilo Puc; Organizacija dela v lesnoindustrijskih obratih — Razno. iLc«« 1950/2, Ljubljana Emil Rasinger (LjubljsTia): Uporaba ročnih busol v gozdarstvu — Jng. Rudolf Ci vidi ni (Ljubljana) in Miroslav Prister (Zagreb); Za natajieiio razpore-dijev žaignih zob — Ing. France Sicojin (Ljubljana); Uporaba odpadkov taoinskc industrije — Ing. J van Bartl (Ljubljanü); Se o eteričnih oljih nabili iglavcev — Ing. Janko Ženko (Ljubljana); K vprašan ju obdelave lesa z visofrekvenčnimi toki (po »Hol7mark^u<) — Razno. nNarodni äumar« 1950/1, Sarajevo Ing. Aleksander Trumič: «Narodni Sumart v izdanju DIT-d — Ir\g, Fazlija AItkalfič: Za visoko produktivnost dela v lesni industriji — Ing. A, Panov; Vzroki propadanja sadik v drevesnici — Ing. J. Pašalič; Hiter in enostaven način obračunanaja vpona V jarmu — Ing. Aleksije Postnikov; Problem plariskega ostajika (odpadka) — Ing. Brauislav Jovkovič; Kvaliteta gozdnih gojitvenih del — Ing. P. Zatic; Razmejitev gozdnega in poljedelskega zemljiäia — Bogdan Skopal: Sani z a.vtomat„ Tudi V drugih kapitalističnih državah ne morejo vskladiti zamotanih in navzkrižnih problemov ter interesov grivatnüi kapitalističnih skup m m veleposestnikov z enotnim interesom vsega ljudstva. To velja za aaikonil pojav kapitalistifijiega družbenega sistema v vsem gospodarskem iidejstvo-vanju, torej tudi v gozdarstvu kljub naprednejšim zakonom in predpiso;n o ravnanju z gozdovi, ki so v veljavi v nekaterih državah. Zato so izzveneli glasovi posameznikov in nauik iz prakse, ki je pokazala mnoge kvarne posledice po grešnih načinov gospodarjenja z gozdovi, kakor tudi izsledki znanstvenih raziskovalnih del in navsezadnje nauk iz zgodovinskih dogajanj zaradi propadanja gozdov in rastlinske odeje v ninoigih krajih sveta kot klic vpijočega v puščavi, ker v pogojih kapitalizma ni mogoče reševati zamotanih kompleksnih gospodarskili problemo^.'. Samo v sodalizm>u z njegovim plansldm gospodarstvom, ki rešuje vso gospodarsko problematiko enotno v blaigor skupnosti, ao podane osnove in pogoji za rešitev vprašanja vloge in namena gozdov ne samo kot zakladnice lesa v obliki industrijske surovine, temveč v prvi vrsti kot najpomembnejšega prirodnega rezervoarja padavinske vode, ki 3adrŽTije močo, uravnava enakomerno odtekanje vode s planinskih predelov, ščiti tla pred erozijo in hudounušikm delovanjem trganja sveta in odnašanja kamenja in grušča v reke, kjer gradimo ogromne hidrocentrale za eloktrifikadjo in industrializacijo naše sociaJistične domjo.vine, plovne kanale, melioracije za dvig kmetijske proizvodnje, torej dela, ki služijo gospodarskemu in kulturnemu dviganju našega ljudstva. že naši prvi gozdarski zakonski predpisi po osvoboditvi in izvršeni socialni revoluciji ter zakon o petletnem planu poudarjajo te značilnosti, ki dajejo smernice za tako razvojno pot našega gozdarstva. Naloga naših ljudskih oblasti in njenih strokovnih organov pa je in bo, da s strogim izvajanj&m zakonskih določil in ukrepov -postavljene cilje tudi dosežejo, Današnje stanje naših gozdov in gozdnih zemljišč je. kaj žalostna dediščina prejšnjih družbenih redov. Odstranitev te dediščine in njenih Jtvav-nih, ponekod cclo pogubnih poslcdic, ižbcljšajije naših gozdov, predvsem pa zboljšanje in dviganje proizvodne sposobnosti gozdni]i tal, pa nikakor ni lahka iji hitfo izvedljiva naloga. To bo težka naloga še bodoeili rodov, predvsem pa strokovne Ln ^irganiaacijske sposobnosti našega gozdarekega kadra iJi gozdarske sti'oke sploh. Kako deluje gozd kot prirodni vodni rezevoar, je lahko spoznal vsakdo, ki je doživel neurje s ploho v odraslem, dobro sklenjenem gozdu. Lahko se je prepričal o resničnosti ljudskega pregovora, da v gozdu dvakrat dežuje. Spočetka moči dež vrhove dreves, medtem ko je pod njimi suho. Ko pa je zunaj zopet posijaJo sonce, pada voda z dreves v debelih kapljah. To se dogaja zaradi tega, ker curlja deževnica preko neštevilnili zaprek Slikn 1. Panoramski posnetek grebena Tosca (1024 m) v Polhograjskih Dolomitih, — Visokü v hribih ležijo posamezne: kmetije. Razkosani gozdovi dulno pokrivajo podnožja poboSij, medtem ko v višjih legah prehajajo v pašnike. Na dolomilni podlagi se hitro razvija tahia erozija. Celo pobočje predočuje izrazito hudourniško podrodjc v neposredni bližini Ljubljane. Spada v vodozbirno področje Cradaščice (Foto: F. Rainer) od lista do lista, od vejice do vejice navzdol, dokler ne kapne na tla, Na Üeh zadeva deževnica na drug sistem ovir, ki zadržujejo njeno odtekajaje. V naj-aviiein gozdu, kjer se ne gi^aibi stelja, so gozdna tla pokrita s plastjo listja, ti'ohnseih ostajikov Iraa, z blazinicami maJiovja in lišajev. Ta plast pomeni naravno oviro skozi katero voda. le počasi ponika do prsti (humusa), skozi plast prsti pa še bolj poiiasi do rudninske (mineralne) podlage. Vendar se niti tu ne konča počasno ponikajije vode v globino. Skozi mrežo razpoklin, špranj in luJtnjic si. voda polagoma utira pot do spodnjih neprepustnih plasti in podzemeljskih zalog podtalne vode. Šele Čez dolgo časa po nevihti se vrača padavinska voda zopet na zemeljsko površje v obliki izvirkov, M napajajo potoke in reke. Cim daljša je pot posameznih dežnih kapljic od trenutka, ko so padle na zemljo, pa do njiliove združitve v curek na površini zemlje, teim več časa je treba, da pride pod seinljo do izvirka ali pa da sft na površini napravi prvi potoček. Zaradi tega je pa tudi tem pravilnejše odtekanje vode v vodotoldh, tem bolj Sß izravnavajo razlike v nihanju vodostajev v Času p oml a danskih viaokih vod, poletnih neviht in jesenskega deževja. Zato se dragocena voda bolje izkoristi za proizvodnjo električne energije v Iiidi-ocentralah, bolj enako-raemo teče v vodnih prometnih kanalih in lažja je borba.s poplavami. Zaradi i^srednega pomena, ki ga ima rastlinska odeja, predvsem pa gozd in način gospodarjenja z gozdi in poljedelsikimi zemljišči v zvezi- z razvito hidrotehniko in z vodnogospodarskimi vprašanji sploh, vršijo v mnogih drŽavah že desetletja ziiaoistvena preučevanja o vplivu goz4a na vcfdni režim. Že pred petdesetimi leti so začeli Švicarji (Eingler) z znanstvenimi .■metodatnii proučevati vpliv gozda na odtekanje vode mi posebnih izločenih poizltusnih terenskih objektili. Po prvih objavljenih izsledkih teb i-azisko-vanj (Bngler 1919), so jim sledili Amerikanci {Bates in Henry), Japxxnci (Hirata), Holandci na Javi, Rusi v Tranškavkaziji (RošLn), Čehi (Valek) in drugi. Rezultati vseh teh raziskovanj nam kažejo, da je treba zadrževati padavinsko vodo že v gorah, v goraJtili gozdovih, kar olajša borbo s poplavami v nižinah, na drugi stnajii pa omogoča bolj gospodarsko izkoriščanje v^>de in vodne sile. Delovaaije gozdov ni samo v tem, da blažijo brzino površinskega odt-ekanja padavin. Mnogo dragocenejša lastnost gozda je to, da kot ogromna goba vpija in zadržuje velike količine vode. Kar se tiče vpliva gozdnatosti določenega vodozbimega območja na odtekanje padavinske vode, razlikujemo sledeče glavne probleme: 1. vpliv na celotni letni odtok vode, 2. vpliv na stanje visokih vod v vodotokih, 3. vpliv na stanje nizkih vod v vodotokih, 4. vpliv na razvoj erozije in prodnostnost vodotokov in 5. vpliv na množino in čistost vode v izvirkih. Celotna odtočna množina vode kakega vodotoka bi bila dragocen kriterij za presojo njegove vodne sile. Če bi se mogla vsa zajeti v umetnem jezeru in njeno enakomerno odtekanje po volji uravnati. Drugraee pa odteka večji del visokih vod neizkoriščen in je vrednost vodne sile vodotoka podana v glavnem po količini in stanju nizkih vod. Kar zadeva odtočno nmozino vode, kažejo povprečni rezultati v Švid, kjer so podnebne raTimere precej podobne n'ašim, sledečo bilanco izgube vode (po Englerju); v gozdu na planem a) izguba vode zaradi izparevaiija na rastlinah 15% 10% b) izguba vode zaradi izparevanja na tleh 5% 24% c) izguba vode zaradi transpiracije rastlin 20% 6% skupaj 40% 40% Ti švicarski podatki (Engler, 1919) izhajajo iz proučevanj na dveh vzporednih poizkusnili objektih, od katerih je eno podmčje popolnoma zaraščeno z gozdom (Sperbelgraben), pri drugem (Rappengraben) pa zuaša I gozdna površina sanio 35%, medtem ko je ostala površina pašnik. Po teh podatkih odteče t-orej 60% padavinske vode bodisi povrŠiusko. ali pa po-nik-ne v tla in odteka pod zamljo ter zato iii vidna nobena razlika v celotnem odtoku iz gozda in iz pretežno planega področja. Po novejših poročilih o podobnih raziskovanjih v Čehoslovaški (Välek 19S5), prav tako iz dveh vzporednih raziskovalnüi področij, od katerih je eno področje (Kychova.) 93% zaraslo z gozdom, m.edt6m ko je drugo področje (Zdčchovka) popolnoma brez gozda, pokrito večinoma s poljem (45%) in pašniki (40%), pa znaša povprečno celotni odtok vode iz gozdnatega področja 42%, iz planega področja pa 49%. Pri tem je letni -odtok vode odvisen od višine letnih padavin ter odstotak odtoka raste sorazmerno z večjimi letnimi padavinami. Odtod pa varira tudi med letom: a> poleti in jeseni pade 62% celoletnih padavin, odtok pa znaša iz gozda. 40%, iz planega 46% ; h) pozimi in apoen]adi pade 38% celoletnih padavin, odtok pa znaša iz gonda 95%, iz planega 85% padavin ustreznih letüüh dob. Nižje zi-ačne temperature in zaradi tega znižanje hI apen j a in transpiracije rastlinstva so vzrok, da odteka v hladni letni dobi nesorazmerno več pad-avin. Odtekanje snežnice se zakasni v gozditatem področju za 3—5 dni, dnevni makstmum odtekajija pa 2a 3—6 ur. Pri tem je razlika v dnevnih nihanjih vodostajev znatno manjše v vodotoku iz gozdnatega podi-očja. Najnovejša ra2ä^ova.nja v Švici (Burger 1943) in v Ameriki (Bates, Henry) so tudi pokazala, da odtek-a' iz gozdnatega področja povprečno 5% manj vode kakor iz planega, ker so izgube v gozda vendai- večje, in sicer zaradi močnejšega izparovianja (evaporacijc) in moöiejäega izhlapevanja (transpiracije) gozdnega rastlinstva. Dober mešan gozd porabi namreč 200—300 mm letnili padaviiii samo za tra^ispiracijo, kar pa velja le za humidna (vlažnejša) klimatska področja. Razen tega zadržuje gozdno drevje mnogo vode v svojem vejevju, iz katerega hitreje izparevia. Po švicarskih podatMh (Eogler) se zadržuje v vrhovih in vejevju smrekovih m jelovih gozdov 19%, v borovju 27%, v bukovju pa le 5% celoletnih padavin, kar znaaa za tainkajšnji povpreČek 15% ali 240 mm padavin. Vsa ta voda sploh ne dospe do taJ^ temveč izhlaipi že na drevju. Po drugi strani pa voda hitreje odteka s pašniškili in golih površin, zato ima manj časa za izparevanje iji je zato razumljiva razlika 5% izgube na celotni količini odtoka vode iz gozdnatih vodazbirnih področij v primeri s povr-Binfvmi, ki niso obnasle z gozdom. Iz navedenega torej vidimo, da odteka v našem klimatskem pasu 50—60% padavinske vode deloma po površini, deloma pa ponika v tla in odteka podzemno.' ' V andiiih (sušnih) pokrajinah, kakor rta pr, v nekaterih predelih Makedonije, v jMadiarski, juini Kusiji in nekaterih državah Amerike, če izvzamemo ckstremne pojave v puščavah, pa znašajo i2gube vode zaradi izparevanja celo SO—9Q%, medtem ko znaša odtok vode saroo 10—20%; aato morajo zelo prc-vidno gospodariti K vodo, ki služi za nsTnakiinje dragocenih poljedelskih kultur, ali za piridobivanje energije. Visoke jzgiibe -fode zaradi izparcvanja poskusa'jo zmanjšiiti 2 gojenjem posebnega rastlinstva, ki bi porabilo manj vode in bi pri tem s svojo Slika 2. Greben Grmade fsz") v Polhograjskih Dolomitih, Propiidanje Rozdov na račun paznikov na strmih, pobočjih ima ^a posledico povrShisko vlivanje padn.Tiii-ske vode, živahno delovanje in Širjenje erozije, čegar posledice so sporadične povodnji in zasipavati je potokov (Foto: R, Rainer) Slika 3. Detajl pobočja iz Polhograjskih Dolomitov. Erozija na dolomitu se razvija zaradi nazadovanje Tustlinske odeje, uničenja gozda in pretirane paše. Melioracija zemljišča je moina le i, za-gradbami hrazd in jarkov ter s pople-tanjem inelišč pred pogozdovanjem (Foto: F. Rainer) Vpliv gozda na stanje visokih-vod v vodotokih se pojavlja iia neposreden in posreden način. Neposredno učinkuje gozd na visoke vode zato, kei" zadržuje v vejevjivi precejšne množine padavin, Id zopet izparijo. Prav tako zadržuje površinaj gozdnih tal 2 neštevilnimi ovirami, kakor odpadlimi vejami, listjem, iglicami i. dr. prehitro površinsko c>dtei:anje vode. Zato del vode lažje ponika globlje v Ua, ostala površinska voda pa se počasneje steka v jarke. Val visoke vode v vodotoku se torej ne zmanjšuje samo v absolutni koliSkd, temveč tudi relativno, ker se odtok vode porazdeljuje na dajši čas. Posredno vpliva gozd na ublažitev visokih vod, ker U3tvarj;a rahla lii zelo prepustna gozdna' Ua, v katera zelo lahko prodira padavinsika voda, medtem ko na slabo prepustnih pašniških tleh voda zelo hitro odteka po površini. Z znanstvenimi raziskavanji je dokazano, da so g^ozdna tla ne glede rna svojo geološko podlago v vsakem primeru mnogo prepustnejša za po-nlkanje vode icakor poljedelska zemljišča. Posebno velika razlika pa je v tem oziru med gozdom in pažnilcom, kjer tvoiijo tanike koreninice plitek in zelo g'ost pletež, Id močno otežkoča ponikanje vode, Dognano je, da prepuščajo dobra gozdna tla 10—30 krat tudi do 50 krat več vode kaJtor mceiio odejo vendar v zadostni meri ščitilo zemljišče pred erozijo. Zato se ni Čuditi, čc se iü takih krajev pojiivljajo celo obtožbe, češ da porabi v aridnih pokrajinah gozdna vegetacija sorazmerno preveč vode za svojo rast in da zato gozd ni več primeren. Tako skrajno merilo v zmernih klimatskih pasovih z zadostnimi padavinami ne prihaja v poätev, ker gozd s svojo malenkostno veČjo porabo vode ne vpliva bistveno nsi cclot'ii letni odtok vode, pač pa zelo močno vpliva v [istiilih važnih vprašanjih vodnogo"spodarskc£a značaja. pašnik. 21ato je v gozdnatUi področjih mnogo več studencev, kakov pod enakimi pogoji v negozdnia.ti"h in je površirsld -odtok vode pod enakimi pogoji mnogo manjši iz gozda, kaJtor iz planega ozemlji:. Tudi pomladansko Icopnenje snega poteka v gozdu mnogo ugodneje kakor na planem. Najnovejša raziskovanja (Burger 1943) dokazujejo, da ponikne 100 mm vode v dobra gozdna tla že v 1—2 minutali, na pašnikih pa šele po 1—5 urah! Po izvršenih vzporednih meritvaii med dežjem je odteklo s pašnika že pri 10 mm padavin 30 - -40% vode. po površini, „ 50 mm „ 60% „ „ „100 mm „ 70—80% „ „ medtem .ko na dobi-Lh gozdnih tleh ni odtekla niti ona kapljica vode! Ob nevihtah iti nalivih pa lahko naraste količina odtoka is negozdnatega področja tudi na 100%. Prepustnost dobrih gozdnih t^l je tcn-ej do 50 krat večja, z grmovjem obraslih tal še 17 krat večja in gnojenega travnika še 11 krat večja kakor prepustnost degradiranih tal tipioncga zanemarjenega pašnika, kar je dognano s poizkusi ponikanja vode na številnih zemljiščih rasnih tipov iti na različnih geoloških podlagah. Tako visoko propustnost in v zvezi s t&m največji vpliv na razvijajije visokih vod pa inaajo samo dobro negovana gozdna tla. Zanemarjeni, čezmerno izkoriščani gozdovi, pašniški gozdovi in z odvzemanjem steJje osiro-miašena tla pa izgubljajo te dragocene lastnosti in potrebujejo desetletja za obnovitev svoje rahlosti in prepustnosti. Novejša pedološka raziskovajija so pokazala (Ulehla, 1947), da goždma tla zelo hitro izgubijo navedene lastnosti. Če so izpostavljena soncu. S posekami razgaljena gozdna Ua, izpostavljena soncu, izgube polovico svoje Slika 4. Posledice erozije v VDtlozbirn&m področju se kažejo v vodotokih, IS'evaren hudournik Mačkov potok pri Polhovem gradcu je prizadel že mtiogo škode. Struga potoku Je polna grušča, ki ga ^4söka voda t^dnaša v Cradaščico (1'oto^ F. Rainer) Shka 5, Poslcdice korozijskega delovanja vodniK tokov. Podrivanje obreiij po hudourniku zaradi vijugsistega vodnega toka v neodpornem isvetu (nsipkvine). Zaradi pretirane paše ogolclo vodozbimo področje v porečju Južrie Moravc — LR Srbija (Foto: F. Rainer) sposobnosti za vpijanje (imbicijo) m zadrževanje (retenzijo) vlage, študij imbibdcije zemljišč po avksografični metodi dokazuje, da sprejemajo v suhem stajiju zagreta tla po ponovni cvlažitvi mnogo manj vode Icakor ne zagreta tla^ Za praJtao so ta dognanja zelo važna, ker kažejo, zakaj prišlo v krajih, kjer so bile izvršene velike sečnje gozdov, do katas.trofaJnil! poplav, kakršnih prej niso poznali, Krivulje avksografov to jasno pokažejo: na poseki se raagali sloj humusa in čmice, izpostavljena sončni pripeki absorbira Čniica toploto sončnih žarkov in se zagreje celo Čez 60" C. S tem pa se zniža sposobnost vpijanja in. zadrževanja vlage, po vrsti humiiaaj celo 6 krat. če se na taka zemljišča vlije hud naliv, nastane poplava zaiadi sodelovanja treh važnih faktorjev: 1. ploha udarja neposredno tJa, ki so brez zaščitne gozdne odeje, voda zbija površino tal; 2. zemlja vpija vodo mnogo počasneje kakor normalno v gozdu {brzina imbibicije se zmanjša), sato odteka več vode po površini; 3. zaradi zniž-anja niaicsirnuma imbibicije odteka mnogo večja količina vode. Na tak. način nastaja pri naJivih koncentracija površinske vode v mnogost&vünih cui'kih, ki razbrazdajo zemljišče in odnašajo zemljo. Naslednje deževje zadene na že oslabljeno zemljišče, zato se proces upadanja retenzijske sposobnosti tal zalo hiti-o razvija. 7i neposrednim sončnim osvetljen j era gozdnih taJ pa nastopa tudi nepovratno izločanje kosmi če v koloidnih snovi. Na ta način se zmanjšuje aktivna površina gozdnih tal, tako da se zrnaJijšuje njihova sposobnost sprejemanja (absorpcije) vode. Študije o vplivajiju svetlobe na koncentracijo vodika v prsti so pokazale, da menjavajo celo ,vist>kohiimoziia tla pod vplivom sončne svetlobe ali pa ultravioličnih žarkov v laboratoriju svojo rcgulativiio sposobnost do vodikovih ali hidroksilovih iontov. V praksi nam to pojasnjuje, zaltaj se pojavlja plevel na posedi ah in ogolelem gozdnem zemljišču in zakaj se tako slabo pomlajujejo goadne drevesne vrste na Upb, ki so izpostavljena sončnim žarkom." Vsi ti podatki nam dokazujejo, kalto globoke kemi&nc in fizilcalne spremembe lahko povzroča v gozdnih tleh poseganje Človeka v tako občutljivo naravno združbo, kakor je gozd s svojo zamotano oi'ganizirano sestavo gozdnih tal in kako globoko vpliva način gospodarjenja z gozdom na režim vode. Največ vode upijajo gozdna tla pri kratkih, hudih na.livih, posebno izza suše. Pri dolgotrajnejših padavinah se sto pojema zmanjšuje ta sposobne« t gozdnih tal, vendar je celo pri zasičenosti retenzija vode v gozdu mnogo večja kakor na planem. V splošnem pa velja, da so na posku&nih objektih pokazali maksimalni vodostaji v vodotoku z gozdnatega področja za 30—50% nižje vodostaje kakor v vodotoku s planega ozemlja, in sicer pri visokih vodah ob nalivih, dolgotrajnih deževjih iti v Čaau kopnega snega pri od jugi, Gozd vpliva torej izredno ugodno na blažitev visokih vod v vodotokih, ker se val ^ Slične podatke su dobili tudi ameriški ekolo.^i aa naravno prerijsko zemljišče, ki v naruvnem stanju iipija desefkrat več vode kakor nekoHkokrat preonino ill zopet zasajeno zemljišče. Jiajviäje vode zniža in Časovno raztegne. V te} točlii se strinjajo tudi izsledki raziskovanj v Ameriki in n-a Japonskem, čeprav izhajajo iz popolnoma razlidnili klimatskih raztrior vodozbimih področij. Vpliv gozda na stanje n-izkih vod v vodotokih Medtem ko povzroča pojavljanje visoke vode v v od otoški h predvsem povečana količina vode, ki odteka po površini z&mjjišča., se nizke vode v vodotokih napajajo predvsem iz podtalnice in ponikajoce vode, ki prihaja na zaineljsko površje v obliki studencev in izvlrko^v. Stanje nizkih vod je zato odvisno v prvi vrsti od geološltih razmer, konfiguracije terena ter odnosov količine padavin in izhlapevanja v zbiniejn področju vodotoka. Globoki sloji grušča in grobelj na razpok a nem skalovju omogočajo ponikanje velikih količin padavin v globine, kjer se nabirajo velike podzemne zaloge vode, ki lahko napadajo vodotoke v sugrdli obdobjih. Nasprotno pa plitka gornje plasti na vodonepropustili podlagi ne morejo sprejeti vase mnogo vode in zato v sušnih obdobjih zaloge podzemne vode kmalu poidejo. Konfiguracija vodozbimega podrocj'-a. igra pii tem tudi bistvEsno vlogo, ker odteka n.a strmih pobočjih povirja površinsko mnogo ve£ vode kakor v ravninah. Blagodejen vpliv gozda se kaže predvsem v površinskem odtekanju vode, ki je na Rtrmih gozdnatih pobočjih mnogo manjše kakor na ^olih površinah. Kar zadeva podtalnico, so v Rusiji (Otočkij) z meritvami dognali, da je njena gladina pod gozdom mnogo globlja kakor v sosednem stepnem predelu. Razlika v gladim podtalnice je znašaJa celo 1 meter, ker gozd črpa in porabi mnogo več vode kakor stepna travna vegetacija. Tudi na Norveškem so ugotovili, da se je po obsežni sečnji gozdov na golo močno dvignila gladina podtalnice, Sli&na so poročila iz Francije, Madžaorske in Inddje. Vendar vse kaže, da je ta pojav tipičen za ravnine, kjer podzemna voda nima močnejših tokav. Pri nagnjenem terenu, kjer se podtalnica stalno gibLje, niso opažih i-azlike v gladinah podtalnice v gozdu in na planem. Zato smemo trditi, da morejo posebne geofizikalne lastnosti spodnjih zemeljskih plasti popolnoma izločiti vpliv gozda na gladiiio podtalnice. Dejstvo, da leži gladina podtalnice pod gozdom sorazmerno globlje, se pojavlja praiktižno saimo v onili krajih, kjer je količina letnih padavin do 600 mm. Razlika v globinah podtalnice pa se izgtibi pri letnih padavinah nad SOOnvtTL Pri še obilnejših letnih padavinah se to ramierje lahko celo obrne v korist gozda, Pii obilnih padavinah gole površine (pasnišJta in obdelana zemljišča) ne morejo sprejeti niti od daleč toliko vode kakor gozd. Zato je na pr, "v Beskidiii (CSR> gladina podtajnice v gozdu mnogo višja kakor na obrobnih poljedelskih zemljiščih (Ulehla 1947). Razen tega izlilapeva v planiiiakem gozdu mnogo več vlage v ozračje kaJtor na poljedelskem zemljišču. Na ta način je omogočena lažja kondcti-zacija megle in nizkili oblakov, kar povzroča lokalen dež in stvarjanje obilne rose. Tako se zadržuje voda v lokalnem kroženju in jo vetrovi ne morejo tako lahko odnašati kakor med golim zemljiščem. Planinski gozd ohranja vodo mnogo bolje in jo v lokalnem krogotoku večkrat izkoristi kakor tahžnja poljedelska zemljišča. Na vjiiraaaJije, ali so nizlte vode manjše v gozdnatih ali negozdnatili krajih se torej ne da preprosto odgovoriti. Meritve v nekaterih suMJi pokrajinah sveta pričajo celo proti gozdu. V evropskem umerjftuera klimatskem pasu je dokazano nasprotno, da ao Tiizke vode v vodotokih in golih področij precej nižje kalcar v vodotokih iz gozdnatih področij V Švici so dognali {Burg^er 1943), da je zjiašal vodni odtok ob suši s področja, kjer je bilo še 30% površine pod gozdom, peti dan suše H0%, deseti dan, 64%, dvajseti dan suše pa samo še 55% odtoka z vzporednega, področja popolnoma obraslega z gozdom. Podobne podatke so dobili v ČSR (Valesk), daje namreč pii poletnih nizkih vodai odtekala dnevno za i5% več vode z gozdnatega področja kakor z negozdjnat^a. Pri tem je značilno, da razliika v nizltem vodostaju občutno raste pri daljšem trajanju suše. Slicni so podatki za zimske nizlte vode, ker zamrzne zemlja na. prostem mnogo prej in globlje kakor v gozdu. ZnačUnosti v vodotokih iz negozdnatih področij kažejo naslednji podatki, ki so jih dobüi pri preučevanju v CSR (Valek): a) celotni letni odtok vode je za 7% večji b> maksimalni odtok vode je za 5&0% večji, c) minimalni odtok vode je za iä% manjši, d) prodoiiostnost vodotoka pa je 21 krat večja kakor v vodo-toku vzporednega, z gozdom popolnoma obraslega področja pod enakimi padavinskimi fazmerami. Ti podatki zgovorno pričajo, kako važna je gozdna odeja za izravnan režim vodotokov, posebno še za energetsko gospodai-stvo. Vpliv gozda na erozijo in pr o d ono st no s t vodotokov. Za vodno gospodaa-stvo ima prodonosnost najmanj tako velik pomen kakor količina vode v določenom vodototoi. Visoke vode, ki ne plavijo mnogo m>aiteriala, so razmeroma manj nevarne kakor prodonosne reke, Id povzročajo ogromno škode daleč navzdol ob svojem toku izven ožjega povu'nega področja. Od prodonosnosti vodotokov je predvsem odvisno, kako dolgo se lahko ohranijo ob rekah zgrajeni akumulacijski bazeni za energetske in melioracijske namalialne namene. Vprašanje erozije in prodonosnosti je v največji meti povezano s problemom površinskega odtekanja vod v vodozbirnih področjih. Z zvišanjem prepustnosti tal se pospešuje ponikanje padavinske vode in snežnice v zeimljo, površinski odtok se zmanjšuje na minimum; tako dai se zmajijšuje naraščanje vode, obenem pa tudi erozija pobočij in Izpodkopavanje vodnih korit. Erozija in prodonosnost vodnih tokov sta dalje odvisni od geološke sestave hribin in topografsJdh razmer zlivnega področja ter od načina gcsspodarjenja z gozdovi in ostalimi Iculturana, t j. od načina izkoriščanja rastlinske odeje. Iz prejšnjih pojasnil smo videli, kako velike so n. pr, razlike v poni-kanju in hitrosti površinskega- odtekanja padavinske vode med zanemarjenim planinskim pašnikom in negovanim gozdom z dobro ohranjeno plastjo stelje Lil humusa. Taka tla so 30—50 krat bolj prepustna za vodo kaltor paš ni 3 k a, kjer se Čezmerno pase. Raziskovanja o vplivu nagiba pobočja J in rastlinske odeje na površinsko odtekanje in erozijo v področju velike doiinske pregrade Norrie Dam (Amerika) so dala sledeče rezultate: Vrst^ kulture % erodirane površine pri nagibu pobočja 0—15% 10—30% preko 31% nezorano, zapuščeno polje 5 26 36 poljedelske kulture 15 29 31 pašniki 15 24 26 gozd 9 6 7 Na planem, se erozija zelo pojača z rastočo strmino zeniljišč, med tem ko v gozdu strmina pobočja tako rekoč ne igra vloge, erozija je majhna in Še ta po veČini zaradi vode, ki dere iz goličav nad gozdom. Podatki iz drugega področja Amerilte kažejo odvisnost med rastlinstvom, površinskim odtekanjem vode in erozijo {Burger 1913) : Vi'Sta kulture % površinskega erozija odtoka padavin ton/ha a) neobdelano zemljišče ,1S 94 b) obdelano polje 13 34 c) travniki in livade 3 1 d) gozd 1 0.2 Vidimo torej, Jtako škodljivo vpliva obdelava zanljišč in paša na strmih pobočjih na površinsko odtekanje vode in erodiranje in kako dobro veže zemljo rastlinska odeja, posebno še gozd.' Kakšen poguben vpliv na vodni režim in na razvoj erozije v gozdu intia steljarjenje, so pokazaJa preučevanja v Ameriki (Lowdermilk), Na pobočju z nagibom 30" je bilo ugotovljeno, da je površinsko odtekanje vode v gozdu, kjer je bila stelja popolnoma odstranjena, 3—30 krat večje kakoi-v gozdu z naravno plastjo stelje, istočasno pa se je začela pojavljati na razgaljenih tleh erozija, ki je bila 5—6000 krat večja kakor v gozdu, kjer ni bile odstranjena stelja.'' ^ V Ameriki so investirali 2 milijardi dolarjev v zajezitve rek. IzratttHuii so, da bo pod diimšnjiini pogoji zasuto z naijlavinami v 1—50 letih Wo preRradb v 50—100 „ 24% v 100—300 „ 2\% v veE kakor 200 „ 17% Zelo aanimivL so tudi sledeči švicarski podatki O vplivu pogozdovanj zanemarjenih pašnikov na odtekanje iii poni kan je vode: v 8-letni gozdni kulturi je prepustnost tal ?e 5 krat večja v 15 „ „ „ „ „ ,, „ ]2krat večja v 20 „ „ „ „ ,. „ ., 20 krat večja v odraslem gozdu „ „ „ „ 130 krat večja kakor na za nema r jenem pašniku. Zaradi uničevanja naravne rastlinske odeje so nastopile v raznih državah Severne Amerike katastrofalne posledice, V teku zadnjih 100 let je bilo na ta način izgubljene več plodne zemlje, kakor je nastane z naravnim preperevanjem v 1000 letih. Plodnost poljedelskih üCmljisC se je znižala ita polovico. Samo v teku zadnjih 25 let odpla^^ljajo teke vsako leto v morje povprečno poldrugo milijardo Velik delež pri pospeševanju odtekanja 'Vode, širjenju erozije zemljišč Ler odnašanju materiala v korita potokov Lmajo razni strmi kolovozi, mreže raznih steza po pobočjih, v g-ozdnatih predelih pa še vlaženje in apuščanje lesa po strmih pobočjih in strugah jarkov. Prav tako je škodljivo prosto puščanje živine na pašo po atnnih pobočjih, kjer se pod težo živine trga ruša. Dobro je znana tipična sltka zanemarjenih planinskih pašnikov z razpredeno mrežo stezic, ki so nastale zaradi pretirane paše." V hadouTJiiških področjih ima gozd največji pomen za zaščito tal pred erozijo, odnašanjem tnateriaJa in usedanjem pobočij. V visokih in sumih planinskih legah zadržuje gozd vsaj deln;o tudi grušč in skalovje prihajajoče iz leg nad naravno gozdno mejo, ki bi ga golo zemljišče sploh ne mogla zadi-žati. Zato mora gozdarstvo skrbeti, da bodo planijiski gozdovi dobro negovani, da se bodo hudourniška področja urejaJa in pogozdovala za znižanje erozije in prodonosnosti. Čeprav ne moremo preprečiti visoke vode samo z gozdovi in pogozdovanji v zlivnili področjih, je vendar vprašanje znižanje prodonosnosti vodotokov ena najvažnajših nalog taJto tehnikov kakor tudi gozdarjev tn agronomov, Vpliv gozda na količino in čistost vode v izvirkih. Pri tem, vprašanju morarao ločiti dva problema: 1. kako vpliva gozd na izdatnost in trajnost vi'elcev in 2. kaJiŠen je vpliv gozda na čistost studenčne vode. Izdatnost in vzdržljivost izvirkov sta odvisni predvsem od geološke podlage, topografske oblike področja in letne porazdelitve padavin v po-virju, od prepuaüiosti tal hi deleža površinskega odtoka vode, ker se studenci napajajo samo padavinsko vodo, ki ponika v zemljo. Del vode, ki ponika v zemljo, ostane v tleh vezan kot vlaga, ki se s kapilarno silo zopet dviga ua površje. Ostanek vode pa pomika v globlje zemeljske plasti, kjer se zbira kot podtalnica in izvira kot stadenČnica. Koliko vode more prodreti v globlje zemeljske plasti in tvoriti pod-ZEOTJie vodi\e zaloge, je odvisno predvsem od geološke formacije vodozbir-nega področja. Ti odnosi so navedeni že v predhodnem opisu vplivov na stanje nizkih vod. Na strmih pobočjih, pri zadostoih padavinah in gloibokih, ton plodne zemlje, kur pomeni samo na raztopljenih rudninskih snovuh 20 milijonov ton fosforji, kalija in dušika. To porazno bilanco od čjmj do Qüsa še poslabšuj&jo viburji ^irahn, kakor n. pi. v sušnem obdobju 1932-1934, Samo v entm letu so odnesli viharji v področju reke Mississippi s polj 15Ü milijo.nov ton plodne zemlje, večinoma naravnost v morje, V nekoliko dneh je bilo uničenih 4 milijone hektarjev tlobrih poljedelskih zcmljj.šč. Pravijo, da bo eozija načetih zemljišč naraščala 7 geometrično profjresijo. Zato je bila organiKirana v ZDA velikopotezna služba /a borbo proti uroziji iiSoil conscTvation serviecii in .ie osnovana novsi tehnična stroka »soil coiiser-vafion enflineerin««. Ustarjovljem so bili 'mnogoštevilni raziskovalni zavodi s stptinami poskusnih objektov in tisoči strokovnjakov. V mnogih drcvesnicnh fjojijo posebne vrste rastlin za vezanje zcmljtšČ, Na poskusnih objektih preučujejo razne načine rešitve problema biološke in gospodarske skladnosti z naravnimi pogoji pokrajina. Pri teh delih sodelujejo geologi, pedologi, mikroklimatolofii, ekonomisti, tehniki, botaniki, aöronomi, a«idarij in genmetri fUlehla 1947). ^ V C.SR so ocenili, da je bila v planinskih predelih na ta način fenizana produktivna površina pašnikov za 55—60% in da zaradi tega erozija takih zemljišč puspešno narašča. prepustnih iVeh vpliva g'ozd ugodno tudi na studence. So pa tudi primeri vodrabürüh področij s plitvimi, vodoiiepropustnimi sloji, kjeT je vpliv gozda pri manjšili padavinah neg'ativBii, to pa zaradi večje lastne porabe vode. Kar zadeva vpliv gozda na Čistost studencnice, je pa nesporno, da dajejo izvirki v gozdnatih področjih skoraj vedno čistejšo v.odo kakor oni iz področij poljedelskih kultur,- kjer je večja rciožnast za onečiščcnje vode v tleh, Zna.ni pa so primeri, ko je zadostovala že sama 'prepovftd paše, da se jfe ruša zarastla in je izboljšana travna odeja v nekaj letih že odpravila motno vodo v vodavodih. IzkuSnje pa udijo, da v starih, sklenjenih gozdili studenci niü v največjih sušah na usahnejo." Na vodni režim najidealneje deluje pragozdni tip sestojev in gcadnih tal, ki ima kot celota najbolj razvite sposobnosti sprejemanja in zadrževanja (retenzije) vode. Samo na eni 300 letni jelki so nasU 2C0 kg- ližajev, ki pri nalivu zaidržuje najmanj 200 litrov vode. Zato je v starih gozdovih prijetno vlažen, zrak tudi v največji poletni vročini in njihovi studenci tudi v najhujši suši ne usahnejo. Planinski gozdovi, lü so nekdaj tvorili strnjene velike komplekse pa dandanes niti od daJeč več ne predočujejo tako idealnega stanja v vodo-gospodarskem oziru. V področjih nižjeg-a gorstva so hodi.si popolnoma iz-krčeni, ali pa raztrgani v manjše komplekse s sestoji, ki niso polno zairasil. Na veliklli površinah nekdanjih gozdov se razprostirajo dandanes planinski pašniki, kjer je zemljišče v teku desetletij m celo stoletij jako degradiralo. V iiižjih In ugodnejših legali ležijo polja in travniki hribovskih kmetij. Gozdovi so se morali vedno umikati človeku ter njihovi živinoreji in obdelavi ZKcrJje. To je zahtevalo naraščanje prebivalstva po Maravnih bioloških zakonih. Struktura zeniiljisč v vodozbirnili področjiJi se je zato zelo - spremenila, in sicer v škodo nekdanjega izravnanega vodnega režima. Razkosanje strnjenih gozdov je imelo icvaru« posledice predvsem za same gozdove. Naravna zgomja meja gozdov se je pomaknila navzdol, zaradi česar je cesto ogrožen celo obstanek gozdov v višjih, eksponiraaili legah. V razkosanih malih gozdih je uničena značilna in pomeanbna gozdna mikroklima, ki jako pospešuje gozdno proizvodojo. V odprtih gozdih je močna cirkiilacija zraka, odprt je pristop veti'U, ki povzroča močnejše hlajenje in tränspii'acijo rastlin ter izsuševanje gozdnih tal. Tako je onemogočen blagodejen vpliv gozdov na klimatske ekstrems. Z meritvaimi so tudi dokazali, da taki manjši gozdovi slabo priraščajo. Zrflanjšanje gozdnatosti v nekaterih planinskih področjih in rsizkosv vanje gozdnih kompleltsov sta vzrok, da je zmanjšana powsina tistih aem-jjišc, ki v vodnogospodarskem ozini zaiti^jejo največje količine vode, zmanjšujejo brzino odtekanja in tako regulatorno vpEvajo na odtekanje vode. V tistih pokrajinah, kjer so v veliki meri izsekali gozdove, se silno širi erozija zemljišč in se moČno.razvijajo hudourniki. V mnogih deželah, kjer imajo manj padavin kakor pri nas, pri tem pa visoko razvito Itmetijstvo, kakor n. pr. v nekaterih državah Severne Ariie-rike, v Srednji Evropi pa iv, pr. na Češkem, se ta vprašanja pojavljajo v ° V področjih ijsekanih gozdov na Slovaškem so s primerjavo' starih kart ugotovili, da so se v zadnjih 200 letih ponekod pomaknili studenci že zii 300 metrov niže kakor so bili nekdaj. Stične podatke so ugotovili tudi v Svici. zelo ostrili oblikah. Zalo ni tudno, da ze očitajo hidrocehnikom, čeŠ da so s nepremišljenimi melioracijami in regulacijami vodotokov še pospešili izsuševati je obsežnih pokrajin, ker eo s tehničnimi iilcrepi še hitreje odvajali di'agoceno vodo. Očitajo jim, da so kot tehniki in računarji premalo upoštevali prirodne piogoje rasti posameanih rastlinskih združb. Šele tako pogubne posledice nerazumno izvedenih reguJacij, kakor je izumiranje eelib kompleksov nižinskih logov in pojavljanje polstepnega rastlinstva i---- Slika Ü, Tipičen razvoj trWi'iz na ogolelem zemljiSCu zaradi površinskega spiranja Kein-IjisCa, Ostanki nekdanjih hrastovih go'^dov v vodozbirtiem področju služijo še za pridobivanje vejnika za živinsko krmo. Mesto gozdov zavzemajo slaba polja in degradirani pašniki. Površinsko zlivanje in odtekanje vode povzroča, erozijo zemljiSčo, v brazdah. Slika iz zlivnega področja v poreč ji.i Južne Mora ve — LR Srbija (Foto: F. Rainer) namesto nekdanjih bujnih livad, so prisilile hidrotehnike, da priznajo napravljene napake ter ižcejo sodelovanje fitoeenologov in ekologov za zaščito primarne rastlinske proizvodnje. še mnogo prej kakor nesmotrno delo lu-drotelinikov je v mnogih evropskih drža-\'ah začel pogubni proces propadanja gozdov kot posledica napačnega gospof'ai'jcjija, torej po Itrivdi sajxili gozdarskih strokovnjakov,. Pred jtakami 100 leti so nemšld gozd-arski teoretiki na podlagi svojih matematično točnih računov propagirali nov nauk »o najvišji zemljiški renti« in naj- višjem donosu iz j^ozdov, S tem togim naukom je pruski duh že takrat vplivaj na gozdno gospodaratvo v velikem delu Evrope in delno tudi pri nas, nakar je začelo izenačevanje gozdov za. celo stoletje prej nego je nacional-sodalizem začel in poskušal z zloglasnim izenačevanjem (Gleichschaltung) Evrope. Prepričani o pravilnosti elcsaktnega cemškega naiiia o naijveeji donosni vi'ednosti gozda so začeli takratni gozdarji vneto in velikopotezno snovati monokulture smreke in bora na ogromjiih golili posekah. Taike kulture so izgledale kakor vojaško vežbališče s sti'ogim redom enako starih dreves v izravnanih vrstah. Snu-elcöve sadike so na neprimernih, izsušenih tleh posek pc^njale zaradi sončne pripeke in pomanjkanja vlage. Potrebno je bilo stalno dopohijevaiije nasadov z novimi sadikami, doklei' končno le ci uspelo, da se je miada kuJtiu a sklenila. Vsako protinaravno nasilje rodi končno odpor, očitan ali pa prikrit. Tudi v tem primeru se je priroda knito maščevala, Taki nanaravni, enolični gosdovi na neustreznih rastiščiii so postali ži-tev raznih bolezni, gnilobe, vetfoloraov in sjiegolomov ter leglo škodljivega gozdnega mrčesa. Gosti nasadi a stisnjenimi vrliovi niso p repu I čaji dovolj zi'aka in vlage do tal, zaradi česar se je grmadila plast sui'ovega htmiusa. Iz kislega nerazpadlega surcvega humusa nastajajoči vodik je iztiskal hi-anljive ^ovi iz zgornjih talnDi plasti v vedno globlje sloje, kjer jih smreka s svojim plitkim koreninskim sistemoiKj ni mogla več doseči in črpati v svoje asimilacijske organe. Na ta način tudi ni bilo več mogoče, da bi se te hranljive snovi 2 odpadanjem iglic povrnile na t2,lno površino kot naravno gnojilo. Težnja po znižanju proiiivodnih stroškov in po poenostavljanju pogozdovanja, gojenja in negovanja sestojev in izkoriščanja gosdov je vodila k načinu gospodarjenja s sečnjami na golo, ki je dajalo pri Icrajsi obhodnji večje donose, rasen tega pa Še donose od preredčevanj. Vendar ti visoki donosi prvo in druge generacije enoličnih umetiiih smrekovih aE borovih gozdov niso bili, trajni, temveč so se začeli zmanjševati ob istočasnem naraščanju proizvodnih stroškov. Najbolj pogubno pa je to, da je izredno hitro napredovalo slabljenje proizvodne sjiosobnosti rastišč. Takrat, pred 100 leti, še niso mogli predvidevati, da se bo narava tako kTuto maščevala nad umetnimi gozdovi smre-ko^dh monokultur, ki so bile zasajene izven smreicovih prirodnih rastišč. Taki'at niso mogli previdedvati, kako bodo taki gozdovi trpeli od raznih ujm ter raznih živalskih in rast-ihiskih zajedavcev, niti ne, da bodo gozdna tia v tako usodni meri izgubila svojo plodnost zaradi vedno hujšega zakisanja in uhajanja hranljivih snovi v nedoseženo tatoo globino. V taikratni dobi so bile vede o rastlinski fiziologiji, ekologiji in cenologiji, klimatologiji in pedologiji še zelo nerazvite, aü pa jih sploh še ni bilo; zato se seveda niso mogle upirati gozdarskim strokovnjakom-matematikom, ki so svoje teorije in račune gradili na podlagi uspehov, doseženih s smrekovimi gozdi na njihovih prirodnih ra-litiščih v planinah. Napake, napravljene v poljedelstvu, se pokažejo praviloma še v istem letu. Napake v gozdnem gospodarstvu pa se pokažejo šele čez 80 ali 100 let, zato jih občutijo šele poznejši rodovi. Če pa se delajo napaike, kakor so jih delali v gozdarstvu skozi nekoliko rodov, istočasno na velikih povi-šinah in v mnogih državah na temelju računsko sicer pravilne, vendar biološko zgrešene dornneve, potem pomeni to milijarde škode zai cela desetletja. Kar pa zadeva pogubno znižanje proizvodne sposobnosti ta Iii h gozdiiih zemljišč, trajajo te posledice lahko še celo stolfrtje. Tako usodno, 3 tako globokimi in dolgotrajnimi posledicami kakor v vodnem iii gozdnem gospodarstvu, se ne more grešiti v nobeni drugi gospo-diarski panogi, V malokateri drugi veji človeške dejavnosti nosi znanost tako težko moralno in materialno odgovornost kakor v gozdarstvu. Za gozdno gospodarstvo dandanes ne more veČ veljati opravičilo kakor nekdaj, ko prirodoslovje še ni bilo tako razvito kaikor dandanes. Za ohranitev naših gozdov in njihovo izboljšanje je za vsako rastišče izredno vaina pi'aivUiia izbira drevesnih vrst in ustrezne zmesi. V tej smeri predpisuje tudi naš zaJton o petletnem planu razvoja gospodarstva predvsem gojenje ustreznih mešajiih gozdov. Zato je treba tudi v tem pogledu uveljaviti avtoriteto ljudskih oblasti in njenih orgajnov. Potrebno je, da se za posamezna gozdna področja ugc^tovijo tipi rastišč in zanje določijo ustrezne di-ovesne vrste. Samo na ta način lahko aasdržujemo in polagoma zboljšujemo trajno proizvodno sposobnost gozdnih rastišč.' Povečanje gozdne proizvodnje ostane vedno ena od osnovnih nalog gozdarstva. Ali za razliko od zastarelega enostranskega pojmovamja gozda mora moderno gozdarstvo skrbeti predvsem za nego gozdnih tal, ki so dragocenejši element gozda, kakor sestoj, saj imajo višjo in ti"ajnejšo vrednost od samega gozdnega sestoja, ki je s svojo tesno zalogo vred Iß prehodnega značaja. Zaradi vL^jega gospodarskega pomena gozdov stremi socialistično plansko gospodarstvo k racionalnejšim metodam uporabe in predelave lesa-, k racionalizaciji lesne industrije in k skrajni štednji z lesom. Zaradi širokega gospodarskega pomena in višjega poslanstva gozdov je bil v naši novi gozdarski zakonodaji revidiran tudi pojam varo\^alnih gozdov, ker je potrebno, da se -razširi tako pojem kaJtor tudi^ površina varo- ' Druge prednosti mcSfuiih gozdov je odkril po osemletnem preučevanju 1'. G. Custafson "iy43 1, Pri raziskovanju liitrostj razprt dan ja oripndlefia lisfja posameznih vrst gozdnega drevja jc doßndl, da preptrijo ißlice innojiu Iii t reje, čc so poniešitne z odpadlim listjem, kakor tjs samC/braz primesi. Prav tako pa prepereva tudi list je, na primer bukovo, mnogo hitreje, če je pomešano z iglicami kakor pa brez te primesi. Po izsledkih Gustafsona se skrajša proces razpadanja mešane stelje listja in t^hc v fjozdu skoraj za polovico tp.sa, Tu pre^senetljivi pojav toimftii Gustafsoii tako, da se pojavlja pri razkrajanju iglic kisla, pri razkrajanju listja, pti bazična, reakcija. Zaradi bazi£nc reakcije listja vršc njegov razkroj samo bakterije, ki uspevajo v takem okolju, medtem ko razkrajajo if^lite glivice in plesni, ki optimalno usptvajo v kisli reakciji snovi. Ce se pomeäajo ißlice in listje, sc v zmesi medsebojno nevtrulizirajo baze in kisline; zato v takem nevtralnem okolju dobro uspevajo tako bukterijc kakor tudi glivice in ple.sni. S sodelo- • arvjem teh io onih se zelo pospešuje proces razpadanja listja in iglic. Na ta način se vračajo hrunljive snovi iz produktov razkroja listja in ialic mnogo hitreje v gozdna tla, proces prepercvanja gozdne stelje in njena preosnova v humus se zelo pospešuje; tako nastiUi humus upija mnogo več vode kakor samo nepreporela s tel ja, posebno Šc, fc jc tji samo iz !i?tja ali samo iz igljc. ker se sprijema v plasti, ki zelo slaho prepuSJajo vodo, pač pa pospeäujejo tvorbo surovega humusa. Mešani gozdovi torej odločilno pospe.^ujcjo mikroretenzijn gozdnih tal iii zato niso pomembni samo za gozdno proizvodnjo, temveč tudi za vodno gospodarstvo. valnih gozdov. S stališča vodnegn gospodarstva je potrebno pmuati varovaJnl značaj vsem gozdom v vodožhiniih obmaSjüi močmh izvij-kov, na rteuÄtaljeiüli pobočjih in na strminah, kjer se prenaglo zliva voda. Za zavarovanje gozdne proizvodnje je potrebno izločiti varovalne gozdne pasove kot zaščito pred vetrovi in izsuševanjem gozdnih zemljišč prav tako, kakor so potrebni gozdni zaščitni pasovi za zavarovanje poljedelskih zemljišč. Posebno kategorijo gozdov tvorijo zaščiteni gozdovi, ki se izločijo za namene znanstvenih raziskovajij, zaradi estetskih aii zgodovinskih razlogov in pa gozdovi, ki služijo za oddih in okrevališča. Taki zaščiteni gozdovi so Slika 7. Detajl zemljišča it gornjega področja, (si. 6.) — Zadnji okleščeni hrasti kot ostanek nekdanjih gozdov. Zaradi intenzivne pase propada zadnja travna odeja zemljišču. Površinsko odtekanje vode v curkih povzroča vse globlje vzporedne brazde in popolno ogolitev zemljišča (Foto; F. Rain&r) lahko popolni ali delni rezervati. Popolni rezervati so taki izločeni gozdni predeli, katere popolnoma prepuščamo naravnemu razvoju, brez kaikršnega koli poseganja v delovanje naravnih sil. Potre:bno bi bilo, da se taJd zaači-teaii gozdni predeli zaradi avojesga pomena za gozdno in vodno gospodarstvo izločijo v več krajih. V njih moremo zasledovati nemoteni naravni razvoj gozdnega rastišča in naravni vodni režim. 2 njimi se omogoča primerjava z gospodarskim gozdom v enakih ali ]^odobnih legah. Rezervati bodo potrebni za študij mlademu strokovnemu kadru, gojencem gozdarskih strokovnih šol in študentom gozdarskih visokih Šol, Če presodimo velik pojnon in visoko vrednost takih razisltov&nj za znanost ter za gozdnogospodarsko in vodu (gospodarsko prakso, poteiii izločitev omajcnih gozdnih površin za rezervsite paČ nc more pomeniti pordembnejŠe izgube površin za gozdno proizvodnjo. Povrsin&ko odtekajije vode zadrž-jj^ najbolje star, prezrel gozd z debelimi plastmi listja, humusa in preperelih orgaosküi snovi na talni površini, torej .sestoji pragozdJie,^;a tipa. Vendar se ta idealna podoba gosda s stališča vodnega gospodarstva ne iirije s pojmom gospodarskega gozda, določenega za proizvodnjo lesa. Puščanje dreves preko njihove sečne zrelosti pomeni škodo za proizvodnjo lesa po količini in po kakovosti. Zato moru vodno gospodarstvo popustiti od svojih želja po idealni obliki gozda, ki ustreza najpopolnejši prirodni i'etenzüj vode. Druga zalitcva vodnega gospodarstva, da se morajo pogozditi vse goli-čavo na aiisolutnih gozdnih tleh In slabo zarasla gozdna zemljišča, pa se popolnoma ujema z interni gozdarstva. Ostaja Še nerešeno vprašanje pogozdovanja tistih relativnih gozdnih zemljišč, ki jih v hribovitih krajih in v višjih planinsidh pasovih obdelujejo na ekstenziven način, posredno pas tem škodujejo tudi obrobnim gozdovom. Goličave, ki so pri nas ostale kot dediščina iz prejšnjih časov, so tudi izven področja krasa, na strmaJi terenih, plitvih in skalnatih pobočjih; to so zemljišča, siromašna s hranijivimi snovmi in gibljivimi terejii. Vsa taka zemljišča se morajo pogozditi, ne samo zaradi povečanja g'ozdne proizvodnje; temveč v prvi vrsti za zaščito interesov vodnega gospodarstva. Kakor je potrebno, da. je sltrbno obdelan vsak košček poljedelske zemlje in se trudimo, da z modernimi metodami dvignemo Itmetijsko proizvodnjo za Icritje osnovnih življenjskih potreb ljudstva, prav tako moramo stremeti, da nam bo vsak košček gozdnih tal proizvajal lesno gmoto za rastoče potrebe široke IKJtrošnje in razvijajoče se lesne ijidustrije, predvsem pa, da nam bo vsak kvadratni meter gozdnega zemljišča zadrževal čim več vode, da iz gozdnega zemljišča ustvarimo čim popolnejše prirodne rezervoarje vode, ki jo bodo mogle naše hidr o centralo najradonalneje pretvoriti v neštete kilovate električne energije za razvoj industrije Jiaše socialistične domovine. Razume se. da je iz klimatskih iii splošnih ekonomskih razlogov izključeno, da bi sc moglo vprašanje \TsokLh vod v naših rekah rešiti samo s pogozdovanjem. Ker se pojavljajo v manjših vodotokih visoke vode predvsem po kratkotrajnih in hudih naliviii (plohah), v večjih vodotokih pa po dolgotrajnem deževju, zato more dober gozd zelo ublažiti, če ne celo preprečiti poplave v manjših vodotokih, medtem ko poplav pri velikih \'o d otokih ne more prepi'eciti. Ta vprašanja mora reševati predvsem Iii dr o tehnika. Slovensko ozemlje lezi predvsem v vodozbirnih področjih izvirkov in važaiih pritokov glavnih rek, kjer se Že gradijo velike hidrocenti'ale. Posebno vlogo igra vodni režim reke Save, ki je važna ne samo v pogledu izkoriščanja vodne sile, temveč tudi zarasli pomena za vodni transport in za meliooracijska dela v sosednjih republikah Hrvatski, Bosni in Srbiji. Na njeTt odtočni režim in njeno pro do no s ti os. t gotovo zelo vplivajo gozdovi v velikem delu Slovenije. V interesu vodnega gospodarstva Slovenije in vse države je torej, da «e za vodozbirna področja naših glavnih vodotokov zberejo in preučijo podatki po tehnična važnih selttoi'jih vodotokov, kakšen površinski delež (%) konkretnega področja pokrivajo danes gozdovi, kakšen del površine področja leži nad naravno gozdno mejo, kakšen delež v poaajneznih višinskih pasovih zavzemajo druge kulture, n. pr. polja, travniki, pašniki in golicave. Važno bo preučiti sedanje stanje teh kultur in gozdov s posebram poudarkom na stanju rastišč in strukturi zemljišč z ekononisko perspektivo razvoja in njihovega pomena za vodni režim. Kakor so pokazaJi izsledki raziskovanj v mnogih ki'ajih sveta, je torej nesporno, da je za splošno narodno gospodarstvo in ijiterese ljudstva največjega pomena, kakšna je rastlinska odeja v vodozbimih področjih in kakšen je način gospodarjenja v teh področjih. PlanaJio vodno gospodarstvo s svojim ■ daljnim perspektivnim gledanjem torej ne more prezreti te važnosti rastlüiske odeje ter važnosti pravilnega gozdnega in. knaetijskega gospodarstva pn reševanju svojih nalog. Zato je pri perspektivnem planiranju našega vodnega gospodarstva, gozdnega gospodarstva in kmetijske proizvodnje nujno potrebno sodelovanje hidrotehnikov, agronomov in gozdarskih strokovnjakov. LITERATURA Hans Burßer: Einfluss des Waldes auf den Stand dei: Gewässer, Zürich, 1934. Hans Burger: Einfluss des Waldes auf den Stand der Gewässer, Zürich. Huns Burger: Der Wasserainhalt im Valle dj Melcra, Zürich, 1945. ing. dr. Zdcnek Välck: Vliv porostu na odtok sräzkov^ych vod, Praha, Ing, Georg Strele; Grund'riss der Wild bach verba nun g, Wien, 1934. Ing. dr, Oftokar Hiirtcl: Wild bach- imd Lavinenverbaui^nfi, Wi:n. "Proi. dr, Vladimir Olehla: Napojmc rramenv (O utrpenl naiich lesu), P,f(lho, 19^7. TZVADAK O uplivu suma na vodni režim Objiiva klas-Čiiug Dciigierovog rada o üpli^^i Sume na odticanje vode (l^iV) dali jc pobud u üa alien a' istraživiinja u drugim krajevima svijeta. U Švica rskoj je njegov rad nastavio i potpuiiio Bürger. Ta i&traživajija i opažanja odticanja vode traju ramo več kojib peulesctak godina na dvije komparativne (uspo-red bene) površine i lo: ni šumskom podrui;ju Spcrbelgraben i na pretežno na-pHŠumljeinom području Kappengraben u Einmcntalu. Svaka od tih mjeri po 70 ha. U Cehoslovačkoj je pri je rat:\ Viilek vršio sliCtia istraživanja, no n-a je napačno, ker je namreč pravilno podi-j'a.nje — razen pii sečnjah na golo — edina dejansloa gojitvena mera, ki sledi odkazovanju drevja. S podiranjem nanxrec odstranjujemo iz sestoja rt«željeiie drevesne vrste, suha, bi'ezvrsna, bolna, na^jena, rogovUasta, vejnata in nadraala drevesa ž namenom, da pridobimo potrebno lean o maso, obenem pa da omogoSmo pomladku in ostaJemu zdravemu drevju večjo možnost razvoja ter večji in vrednejši prirastek, kar je cilj vsakega gozdnega gospodarstva. Da bo podiranje res doseglo svoj namen, morajo biti podiralci vešči, ppiTotni in iznajdljivi ter predani svojemu dftlu, da bodo mogli svoje delo izvršiti v najki-ajšem času, brez vsake škod« in z najmatnjšim trudom. To pa bodo dosegli edino le takrat. Če bodo .un&li dobro orodje ter popolnoma obvladali teliniko podii'anja, zdmženo z veliko delovno vestnostjo. Povrs-nost pri delu najm lahko napravi ogromno škode, več kakor neznanje samo, vkljub posedovanju dobrega orodja in obvladanja tehnike podiranja.* Poznamo več načinov podiranja drevja, Icaj- je pač odvisaio od orodja, ki ga uporabljamo pil samem delu. Tako poznamo n. pr. podiranje 1. s podkopavanjem drevja, 2. s seldro, 3. v. žago, 4. z žago in sekiro, 5. z motornimi žagami, 6. z alektriko, 7, razstrelivi, 8. z buldožerji. PODIRANJE DREVJA S PODKOPAVANJEM Ta način podiranja imenujemio tudi krčenje drevja, ker nami'eč istočasno s podiranjem drevesa krčimo tudi panj. Uiporabljajno ga vedno takrat, kadar se bodo na takem zemljišču gradili kaki objekti — tovarne, hise, ceste, železnice in podobno. V tootu primeru je namreč ta način najlažji, hitrejši in cenejši, kakor ce bi uporabijaä delo ločeaio, to je najprej podiranje drevesa, nato pa krčenje panja. V drugem primeru bomo izbrali ta načbi podiranja, kadar izrecno želimo izkoristiti panjevino kot najivTed-nejši del drevsa, n. pr. pri orehu, jesenu ali javoru za furnir, oziroma jo * Tovariš Piščanec Lojze jc v »Gozdarskem vestniku« 1948, leta na strani 121 v svojem čUtiku »Podiranje smrekov ja« navedel sledeč primär iz svoje prakse; Skupina podiračcv je-zaradi svoje po^TŠnostt pri podiranju napravila ogromno Škodo, in sicar na sami podj-ti hlodovini 12%, na pomladku pa foliko, da ]c Škoda celo presegla vrednost napravljene hlodovine. To je samo eden napisan primer! Koliko pa je takih primerov v praksi! želimo izkoristiti za liemijako predelavo zai'adi pridobivanja tanina — Jco&tanj, dob — ali pa zaradi pridobivanja smole — rdeči in čmi bor. V predelih, kjer vlada pomanjkanje kuriva, se panj'evina izd&la v drva. Edino ta način podirauja nam poleg ruvanja iti puljenja z buldožerji nudi takorekoč 100% iskoristka. Orodje, ki ga uporabijajno pri tem delu, je toamp, lopata in aeldra, kot (pomožno sredstvo pa še vrv ozöromä drog s konico'. Najprej se izvrši odkop zeraJje okoli drevesa v obJiki kolobarja v približni oddaljenosti 1 ra od debla, kar je pač odvisno od debeline debla in samih korenin. S sekiro posekamo korenine. NeJfoliko močnejši od'kop izvršimo na tisti strani, kamor naj bi drevo padlo. Z enim ali pa z dvema ^drogoma potiskamo drevo v smer pa.dca, kadar je že dovolj podkopano. Padanje drevesa moremo na ta način dobro uamenriti. Pri nagnjenih dre-vesili ali pri enostransko razviüh vejah smer padca dobro zadenem«, če podiranje izvršimo z vrvjo, ki jo v sredini prlvežemn na deblo taico, da upo'rabljamo pri vlačenju oba konea vrvi v obliki »V«. Nia, ta način se izognemo tudi vsaki nevarnosti, da bi padajoče drevo zadelo vlačilce. Padec, drevesa se izvrši počasneje, ker korenin« na panju se zadržujejo drevo, udarec ob' tla pa je blažji in deblo se ne poškoduje. Edina slaba sti-an tega načina podiranja je, da je izvoz sortimentov otežkočen zaradi jam in panjev, PODIRANJE S SEKIRO Podiranje drevja s sekiro je poleg izpodkopavanja najstarejši način, ki ga je Človek uporablja! odkar je izumU sekiro. Še danes se vräe po-neJcod redne sečnje samo s sekiro, v Sloveniji n. pr. v Zg. Savinjstri dolini, Tuhinjski dolini, na Menini planini, v Gornjegrajskem okraju. (Sliki 1 iju 2), Slika 1. Koreničnik s stkiro podrtega drevesa z dvostransko zaseko nia skladisču ob cesti Domžale—Trojane (Foto; S. Sotošek) stremeti moramo za tem, da ta način podu'anja pri rednih sečnjah odpravimo povsod, oziroma da ga čim bolj omejimo, ker,je zelo neracionalen, saj znaša odpadek pri tem 4—S% lesne mase. Redno ga uporabljamo pri podirajiju tanjšega drevja, kjer z enim zaanahom aili pa z zasekom v smeri, podiranja podremo drevesce ali drevo, {Slikal 3/1 in 3/2). Debelejše drevje podiramo tako, da 'na strani, kamor naj drevo pade, napravimo močem zasek, 'na nasprotni strani in nekoliko više pa nov zasek. (Slika 3/3). Ta zasek je nižji, to je osti-ejsi, z manjšim kotom, da lahko Slika 2. Deblii, podrta s sekiro z dvostransko iaseko in s krožnim zasekovanjcm ni skladišču ob cesti Domžale—Trojane (Foto: S, Sütoiek) s iposebnimi debelimi klini drevo podrem« s pravilnim zasekom, na nasprotni strani v željeno smer. Ponekod se podiranje ne vrši samo z zase-,kon:(, temveč v obliki zasekavanja debla okoli in. okoli v obliki stožca. Ta način zasekavanja nadomešča za lažje spravilo lesa po zemeljskih drČah. (Slika 3/4). V splošnem pa ti načini podiranja prihajajo v poštev le pri tanj^ drevescih, odnosno kadar so drevesa preblizu skupaj, da se z žago ne dajo podžagati. Takšno podiranje more izvršiti eden sam človek. PODIRANJE Z ŽAGO Podiranje s samo žago se uporablja le pri tanjših drevesih debeline okrog od 8—20 cm, to se pravi tanjgi material iz rdečenj^. Z žago (navadno z lokarico), začnemo podžagovati od nasprotne smeri, kamor želimo dnevo podreti. Proti koncu podžagovanja, ko zaČne deblo pri-jeaafiaü žago, ga z eno roko .potiskamo tako dolgo, da ga dvolj podžagamo, ali pa tiporabljamo majhne kJine. Smer pada lahko v večini primerov dobro pogodimo. SUka 4). PODIRANJE Z 2AG0 IN SEKIRO Ta način podiranja je pri nas in tudi drugod najbolj raasii'jen in izgleda, da bo vkljub prednosti mehanizacije podiranja tudi Še nadalje ohranil svojo veljavo, posebno §a v prebirainih gozdih in na večjih strminah. Te trni ka podirajija z žago in s sekiro je dandanes že tako izpopolnjeiia, da ni več problem podreti katerokoli drevo v kateremkoli položajtu v že-Ijeno smer brez vsake škode za okolno drevje, za pomladek in za podrto drevo samo, izvzerasl nekaj redkih primerov.zaradi terena in. oblike drevesa, Pri delu se nicramo le ravnati po določenih načelih in uspeh bo vedno popoln. Vsako odstopanje od teh pravil in načei ima za posledico raznovrstne poškodbe, izgubo časa in velike nepotretme napore. Sli kil 3. Podiranje drevja samo s sekiro" 1. z enim jamahom, 2, z zaseko na eni strani, 3. z zaseku na obeh sfranch in 4. z üasekovanjem debla naokrog (Orig.) Ta pravila oziroma naceäa bi bila sledeča: Najprej je treba ugotoviti obliko odkazanega drevesa in njegov položaj glede na sosednja drevesa ter izbrati primerao smer, kamor bom.o podrli dievo bre^ vsake škode za okolno drevje, pomJadelt iii samo podrto suka 4. Podiranje drevja samo z žago (Orig,) drevo, Drugiä m,-orajno točno poznati zgradbo spodnjega dela debla, pi-ed-vsem koreniČnika, ter vršiti podii-anje strokovno po strogo določenem zaporedju, ki pa je vselej odvisno od poprej ugotovljenih posebnosti vsakega drevesa posebej. Ti-etjič moramo samo delo opravljati popolnoma mimo, hladnokrvno in brez vsake naglice, toda vedno z največjo opreznostjo in z zavestjo, da je gozd- rastlinska in zivalaka združba, ki daje največje koristi le takrat, če z njim pravilno ravnamo. Samo delo pri podiranju delimo na dve fazi, in to; A, predpriprave za, podii'anje, B. t&hniko podiranja. A. PREDPRIPRAVE ZA PODIRANJE DREVJA V predpriprave za podiranj« drevja spadajo: 1. iskanje odkazane|:i drevja, 2. odrejevanje smeri pwSjraiija, 3. čiščenje zemljišča. oJcoli drevesa, 4. oblikovanje korenienika. 5. beljenje korenicnika, 1. Iskanje odkazanega drevja Podiramo načelno vedno le odkazano dreivje. V ta namen se tako drevo jsaznarauje 2 zasekom v prsni višini in na korenini, kjer dobi vsaico drevo svojo zaporedno številko in žig. Da bi odkazana drevesa v gozdu čim prej našli, je potrelmo v prsni višini napraviti vidne zaseke, vsaj ma štiiih straneh. V nasprotnem primera se nasmreč dogaja, da podiralci izgubljajo mno^o dragocenega Časa z iskanjem odkazamih dreves. Posebno pa je tako iskanje zamudno v prebiralnem gozdu z gostim pomladkom ter v hribovitem, jamaatera in vrtačaste^n. terenu. 2. Odrejanje smeri podiranja Ko podiralci pridejo do odkazanega drevesa, je njihovo prvo delo, da določijo smer, kamor naj drevo pade. Ta smer mora biti le dvojna, in to smer, ki jo želimo oziroma določimo in ki mom im&fi vse pogoje, da po-dreano drevo brez vsake škode, da je omogočena najlažja izdelava in spravilo ter druga smer, ki je äe v naprej odi-ejena po prirodi, tako da človek ne more več vplivati na njeno apremerabo ali pa vsaj ne brez večjih tehničnih pripomočkov, zamude časa in zato večjih stroškov podiranja. Smei- podiranja je namreč odivisna; a) od drevesne vzrasti, b) od vzrasti in gostote okoJnÜi dreves, c) od okoinega pomladka, č) od oblikovitosti okoinega zeiaJjišČa, d) od možnosti lažje izd-elave, e) od lažjega In krajšega spravUa. a) Drevesa imajo različno rast, ki je lahko pravilna, to je, deblo je ravno in pokončno, a veje so po deblu enakamearno razdeljene. Drevesna težisčnica poteka točno skozi sredino debla in panja, Taklaio drevo lahko podremo, v katerokoli smer, V dnigem primeru more biti to deblo bolj ali manj nagnjeno v eno smer, ali pa je celo ukrivljeno. Navadno se tej nepravilni obliki in rasti debla pridružuje še neenakomerna razvrstitev vej po deblu, taäio da je večina vej na öii strani. Drevesna teziščnica se je pomaknila iz sredine debla ali leši celo izven debla ali panja. Takšno drevo je že težje in zaniudnejc podirati. Kadar je drevo le preveč nagnjeno na eno stran, bo o prehodnem oblikovanju (Orig.) močne in goste ter med seboj prepletene, da jih je težko razdvojiti ter redno onemogočajo večji zamah v začetku padanja drevesa, kar ima za posledico, da drevo obvisi. Iz goste skupine dreves je včasih nemogoče podreti posamezno drevo, ne da bi morali podreti več dreves hkrati, kar mora upoštevati že odJtaa&valec. V nekaterih primerih uporabljamo tudi vrvi ali pa kleščenje. Nič manj važen m tudi položaj tistega neikoliko oddaljenega dpBvja in njihoveg'a vejevja, med katerim se mora obrša padajočega drevesa prebijati, da pade na tla. Odločiti se moramo za tisto smer, kjer bo padajočemu drevesu takoj spočetka omogočen primeren zamah (zalet) za neprekinje>no padanje do tal, ne da bi med padanjem odrgnilo ali o p ara! o lubja stoječemu drevju in ne ,da bi mu polomilo vrhov in vej, kajti 3ko2d te rane se drevo okuži in zaSne predčasno propadati. Podiralci pravijo, da je potrebno najti »luknjo« za drevo. Slika 6. Xflsekovanje s klinasto zaseke, ki pa je nekoliko previsoka (Foto; . M. Mehora) c) Čuvanje pomJadlca, pri podiranju je ena od najvažnejših nalo^ podiral cev. Največ škode napravi pomladku obrša s svojo veliko površino in s sMo, s katero udari ob zemljo. Deblo samo napravi vedno mnogo manj škode, posebno Če je gladiko, vendar je treba paziti tudi na to. Tukaj prihaja v postev predvsem pomladek, ki raste neposredno okoU debla, posebno če je že nekoliko odrastel. V načelu se moramo pri podiranju v gozdu izogibati taJrih mest, ki so obrastla z mlajem. Katerikrat pabo potrebno drevo predhodno oklestiti, posebno če je zelo vejnato, da se napravi na mlaju čim manj škode, kar pa seveda v vsakem primeru ne bo možno. č) Oblikovitost iii značaj okoliiega zemljišča ravno tako vplivata, na izbiro ^eri. Če je zomljlšSe ravno, brez vzboblin, jam, jarkcv, grebenov in podobno, ni nnberuh nevanioatt za poškodbo döbLa. Nevarnosti se pojavljajo še le takrat, če je zemljižce kaaaenito, panjasto, jsarkasto, jannasto ali grebenasto. Deblo se pri padcu v takih primerih na veG inestih prelomi ali pa vsaj natre. Vejriata drevesa so ZEiradi močnih vej nekoliko zavarovana pred lomi na neravnih tleh, zato pa tem rajši podležejo temu kvam strelata, to je gladka in dolga — najvrednejša drevesa. Za taka drevesa moramo zato smer podiranja vedno bolj skrbno izbrati, da ji očuvamo njihovo uporabno vrednost. Na strmem zemijišču se moramo vedno izogibati podiranja navzdol, kajti prelomi in okvare na podrtam dre>vesu kakor tudi na okolnem drevju in >mlaju So tukaj najpogostejši in najtežjL To je razumljivo, saj drevo n. pr. pri svojem padanju navzdol pri zem-Ijišaiem nagibu 45° napravi trikrat daljšo .pM kakor pri podiranju navzgor ter prileti oa zemljo z najmanj štirikrat večjo silo kakor pii padcu navzgor. V takem položajfu bomo podii'ali vedno navzgor, kjer je padec najkrajši in udarec na zemljo najblaiji in so zato lomi zelo redki, a poškodb? naj-maJijše. Če je podiranje navzgor nemogoče, moramo izbrati amer poševno navzgor in šeJe potem se bomo odločili za podiranje na stran. Podirajije poševno navzdol ali pa navzdol se bomo vetino izc^bali in se bomo za take smeri odloČili le takrat, kadar je podiranje v drugo smer popolnoma nemogoče in kadar nam poleg tega nudi dovolj gotovosti, da se bo padec izvršil brez vsake velike škode. Ravno tako se bomo izogibali takih mest v gozdu, kjer leži že izdelani material, katerega Jahko drevo poškoduje pri svojem padcu odnosno, ker izdelan rrvaterial povzroči prelome ali po-škdbe na podrtem drevesu, d) Tudi možnost boljše in hitrejše izdelave AT>liva na izbero stiieri podiranja. Taiko se moramo vedno izogibati podiranja navzkriž, to je drevesa .preko drevesa, podiranja na stran in navzdol ter preiko jarkov, vlažnili in močvimih mest in podobno, Vsi taki položaji podrtega drevesa zavlačujejo izdelavo, ker se morajo namreč debla podpirati ali pa zavarovati proti v^janju. e) Zaradi lažjega in krajšega spravila, pa če je le mogoče, podiramo drevje v smeri izvoza ali spravila odnoano v smeri s^kladiSČ. Razem v zimskem času nam močvirna mesta delajo mnogo preglavic pri spravilii in izvozu, pa 36 jih v taküi slučajih skrbno izogibamo, Taiake Sortimente (hmeljevke) navadno po poseku spodnašamo v tisto smer, itamor se izvažajo. Torej moramo že pri določevanju smeri podii-anja vedno računati na čilm hitrejše in lažje spravilo izdeJanega lesa, kajti s tem lahko zelo podražimo ali pa poceoiimo izdelavo in spravilo. 3. Čiščenje zemljišča okoli drevesa Po odločitvi za neko smer podiranja, začnemo takoj s čišeeaijem oikol-nega tei'ena, pri čemer odstraniimo vse, kar bi o,viraJo podžagovanje, za sekovanje iii klinajije. V prvi vrsti posekamo okoli debla suh mlaj in grmovje, medtem ko zdravemu mlaju oklestimo vse suhe veje, V kolikor dela napotje pri delu, ga upognemo in z vejami priveŽKmo k sosednemu mlaju in to" za debel ce ali pa za veje. Na ostali mlaj, ki bi še oviral delo, položimo kak predmet, n. pr. sekiro, cepin, kaircen aJi kaj podobnega, ali pa nanj pokleknemo ali stopimo. V nobanem primeru pa ne smemo mlaja sekati, kot to na žalost delajo mjiogi podiralci, da napravijo prostor okoli drevesa. Imeti moramo vedno pred očmi možnost, da nam padajoče drevo pomendra in polomi mlaj, da ga povaljajo hJodi pri spravilu, da ga oguli živina, da ga polomi sosednje padajoče drevo ali pa sneg v prihodnjih letiJi. Tako lahko dobimo v kratkem času na takem mesftu goličavo, ne pa lep mlaj, ki ga želimo. Nato odstranimo äe okoli ležeče kamenje ali pa dračje in veje ter pirave panje in podobne stvari. Na mnogih mestih, po-sebjio v hribovitem terenu, bo potrebno na gornji strani odkopatl še nekoliko zomlje, da bi se lahko zasek napravil čim niže. I 4. Oblikovanje koreničnika Delo, ki sledi čiščenju drevesne okolice, je oblikovanje koreničnika, to je prizemeljskega dela debla. Vsako deblo je namreč pri zemlji bolj ali manj nepravilne oblike zaradi raznih odebelitev — bul — in 'koreninskih nastavkov, posebno pa še v višini podžagovanja. (Stika 5/1). Če bi vršili podiranje takih drevea, ne da bi poprej izvršili obliikovaaije debJa, bi morali izvršiti to oblikovanje na podrtem drevesu, kar seveda otežuje obseko-vanje in povečuje delo z obračanjem. Zaradi lažjega in Mtrejšega dela Slika 7. Koreničnik je oblikovan z odstkanjem koreninskih nastavkov in delavca podiratti drevo s podžflgovaniem »k sebi« — panj sta pustila nekoliko previsok (Foto: Urad za informacije LR Slovenije) izvršimo to oblikovanje že pri stoječem drevesu. S tem zmanjšamo tudi površino za podžagovanje, ki ga opravimo zato hitreje in laze. V pi-vi vrsti pa je potrebno določiti viäino podzagovanja, Id naj bo po možnosti čim nižjai. Le s takim podžagovanjera bomo dobili največjo zmožno lesno maso. Bajij naj bo Lorej Čim nižji! Do sedaj smo polaga.li mnogo premalo pažnje na višino panja in na desettisoče m^ najboljšega lesa. smo puščali v gozdu, da je popadal brez koristi, medtem ko so podiraJci skoraj pri istem delavnem Času izgubili na stotisoče dinarjev zasluzka. Ali ue pomeni ogromno škode za narodno gospodarstvo, če puŠča-aio le 10 cm visoke panje ? Poskusite izračunati dejansko škodo za eno gozdno upravo, gozdno gospodar-'stvo, okraj, oblast, aa celo republiko Slovenijo in za celo Jugoslavijo! V mi-lijone bodo narastle številke! Ko suno določili višino podžagovanja, obsefeujemo nekoliko niže korenine in koreninske nastavke tako dolgo, dok] er koreničnik ne dobi valj as te oblike. To oblikovanje izvršita oba podiraJca hkrati vsaJt na svoji strani debla, obrnjena drug za drugim, navadno stoje, v zelo kratkem času. (Slika 5/2}, 5. Beljenje koreničnika Iz istega razloga, kaikor smjo izvršili oblikovanje koreničnika že v stoječem stanju, izvršimo v stoječem stanju tiidi beljenje, vseh drevesnih vrst, ki jih belimo. Delo opravita oba podiraJca hkrati s sekirami ali pa z luparjem (lupcem), če lubje ni predebelo, mnogo hitreje in laie kakor na ze podrtem drevesu. Če pa je deblo pravilne oblike in če koreničnika iz katerega koli razloga ne belimo, moramo skoro v veČini primerov s sekiro v obliki kolobarja odsti'aniti skorjo okoli debla na mestu podžagovanja. To mesto je navadno zelo blizu zemlje in je navadno obrastlo z maliovino ali pa 2 lišaji, v katerem je polno zemlje in pesha, ki pri podžagovanju kiha in zadi'zuje žago, B. TEHNIKA PODIRANJA DREVESA Po vseh izvršenih preddellh začnemo s samim podiranjem. Za uspešno podiranje mora podiraJec, po predhodni določitvi smeri podiranja, najprej izbrali ustrezno zaporedje dela. Obenem mora brezpogojno obvladati VSÖ tehniko dela pri podiranju ter vršiti delo ves čas pazljivo, vestne, trezno in pi;em.išljeno, Šde pri. talah predpogojih lahko z gotovostjo pri čakujemo strokovno opravljeno podiranje ali z drugimi besedami povedano da bo drevo podrto točno v tisto smer in na določeno mesto, kamor želimo brez vsake škode, v najkrajšem času, z najmanjšim naporom in pri največji vai'nosti. Podiranje drevja je od vseh gozdnih del najtežje in najodgovornejše, združeno z raznimi nevarnostmi. Zato morajo biti podiraiei zbrani izmed najboljših in rajvestnejšiii sLrokovnUi gozdnih delavcev, ki bodo svojo nalogo izvrsüi vselej brezhibno in s polnim uspehom. Zaporedje dela je odvisno od tega, ali podiram^s I. pokončna — ravna ali n, nagnjena drevesa. I, Podiranje pokončnih — ravnih dreves Zaporedje dela, pri podiranju pokončno — navpično stoječih dreves je odvisno le od debeline samega drevesa, ki jih razvrščamo navadno v tri skupine: a) debeline od IS—50 cm, b) jdebeline nad 50 cm in c) debeline pod IS cm. Uebelinsld razredi so odvisni od širine žaginega lista, ki ga uporabljamo pri podiranju. a) Zaporedje dela pri drevesih debeline 18—50 cn\ je sledeče: 1. podžagovanje (do začetka stisikanja Žage), 2. nameščajije klino.v in dviganje drevesa, 3. zasekovanje in določevanje smeri padca, i. dokon&io podžagovanje, o. naganjanje drevesa, (Slika S/l) czon® (D a /s/atr JXiJi 'ca ) .1 Slik« 8. Zaporedje delti pri podiranju normalno zraslih dreves pri debeliiiüh: I. od 25 do 60 cm, 2. nad 60 cm in 3, pod 25 cm (Orig.) b) Zaporedje dela pri drevesih, debelih nad 50 cni, je lahko popolnoma isto kot v prejšnjem primeru, ali pa je naslednje; 1. zasekovanje in določevanje smeri padca, 2. podžagovanje (do začetka stiskanja žage), 3. nameščanje klinov in dviganje drevesa, 4. in 5. kakor v prejšnjem primeru. (Slika 8/2) Zaporedje dela v prvem piimeru zahteva sama tehnika podiranja. Vzeiramo za prvi primer zaporedje dela iz drugega primera, Pti takem drevesu imTäimo najprej zasek in nato šele začneim podžagovati. Kaj se bo zgodilo ? še preden bo žaga dovolj globoko v deblu in se ne bo niti še skrila v les, jo bo začelo vsedajoče se drevo prijemati — stiskati, ne da bi si mogli s klini pri tem kaj pomagati. To je namreč tudi razujaljivo, ker smo z zasekovanjem na nasprotni strani prekinili lesna vlakna na precejšnji širini in globini in smo jna ta način omogočili predčasno vsedanje ^ stiskanje drevesa. a) Podivatije drevja, debelitife IS—50 cm 1. Podžagovanje FodiraJca se postavita vsak na svojo stran debla in nastavita, žago pravokotno na smer ipodiraiija cim niže pri zamJji, taJio da pauj praviloma ne bi bU višji od 3—4 cm. Dosedanje pravüö, da je lahko paJij visok Ys svojega premera, bi morali čira prej odpraviti iz že navedemh razlogov. Izjema bi naj bila dovoljena le na strmiii pobočjih, kjer višji paiiji preprečujejo snežne in zemeljske plaaove tei' izpiranje in odna,šan]e zemlje. Če pa raste v neposredni bližini debla ikako drvesce ali drevo, ki onemogoča podzagovanje v Žaljeni smeri, tedaj moramo s podžagovanjem začeti ravno na tem mestu in gledati, da med nadalnjim podžag^ovanjem zai-ezo pravilno usmerimo. Ponekod bo potrebno deblo na tem mestu predhodno s sekiro aH celo z dletvijo izsekati, da moremo začeti s podfagovanjcm, 2aga se mora nastaviti popolnoma vodoravno, kajti v nasprotnem primeTn drevo spodžagarao. Podiralca se postavita ob deblu na tako mesto, kjer jima je omogočeno najlažje žaganje in izrabljanje cele cJolžuie žage. Ti mesti sta na obeh krajili žage, če je sredina žage v sreiiim debla. Način podžagovanja je lahko dvojen, in to žaganje 3ebi« oziroma Žaganje s>nazaj« ter zažanje »od sebe« oziroma žaganje »napreje. To je namreč odvisTijo od položaja podtralca glede na žago, ki je laJiko pred z^)bnu obrnjen v nasprofctio smer podiranja, takrat žaga »k sebi«. Če pa je obrnjen v smer podiranja, žaga »od sebe«, stoječ za hrbtom žage. Sam prijem žage je različen v začetku podžago-van ja vse do ča^a, ko se Ust skrije v les, od prijema pri nadaljnjem, podžagovanju. Začetni piijem žage levega podiralca glede na smer podiranja pii podžagovanju »k sebi« je z levo roko ročaj (rog) žage, z desno pa približno pol metra od ročaja za list žage, kar pač zavisi od dolžine Žage, medtem ko desni podiralec drži z levo roko držaj, z de&no pa lisL Pri žaganju »od sebe« je prijem žage ravno nasproten. Tak prijem je neogibno potreben, ker bi se žaga vloČiia — upognila in zareiza ne bi bila vodoravna niti bi je ne bilo mogoče izvesti s taJco upognjeno žago. Le s takim začetnim prijemom je podiralcema omogočen pravden »nastavek« žage in sam začctftk podžagovaiija. V začetku se ne izkoristi cela dolžina žage. Ko se je list skril v les in je na ta način dobil Že dovolj opore na panju se prijem žage spremeni v toliko, da drži roka, liat v neposredni bližini ročaja,. Tak prijem omogoča podiraleem pri nadaljnjem podžagovanju, da moreta izkoristiti celo dolžino žage in najdaljše potege, kar seveda poveča efekt dela. Samo žaganje se vrši v obliki ^banja žage v loitu, ki. poteka ob žaginem zobovju. To kroženje se mora vi-siti v vodoi:aviio smeri enakoanerao in z rahlim enakomernim obojestranskim pritiskom žage na les. Tak naČin ža-žanja omogoča ravno podžagovanje z najmanjšim naporom v najkrajšem času. Vsako premočno pritiskanje ž^e na Jes povzroča zatikanje žage, siinikovite potege in s tem mahedranje žaginega lista. Posledice takega pod-žagovanja so široka valovita zareza, spodrezan panj, prehitra zatopljeaost žage, pokvara razperjenosti zob in nepotrebna izčrpasnost podiraleev, ki v večini pnmerov ne vodi k zaželjenemu cilju, to je k pridobitvi na času, Urža podiralea pri podžagovanju je lahko različna, kakor pač dopušča teren in kakršna je najprikladnejša 3a podiralca, to je stoje, kleče, pol-kleče, sede aJi čepe. Dobri podirald so tako izvežbani pri tein delu, da jirr je vseeno, na kateri strani debla. Stoji pri podzagovanju in v kaki drži. V kolikor pa podiralci tega niso vajeni, je nujno, da se čim prej privadijo delu v v!5akem položaju in v vsaki drzi, 2.Nameščanje klinov in dviganje drevesa Začfttno podžagovanje vršita podiralca tako dolgo, dokler se liat žage ne skrije v lesu. Na ta način se je odvzela deblu stabüaost zaradi napiiav-Ijene zareze in deblo se z glabljo zarezo seseda ter začne Ust žage piijennati — stiskati. Da bi se omogočilo nadaJjnje podžago-vanje, to je preprečilo stiskanje, namestimo v zarezo potrebno število enako debelih klinov ter jih s sekiro zabijemo tako globoko, kolikor to dopušča žagin list v zareia ozi-rma toliko, da dvignemo deblo do mere, ki dovoljuje nemoteno nadaljevanje podžagovanja. število klinov določimo navadno takoj ter jüt glede na jstarpcdimsjo podimeja Slika 9. Pravilen položaj neparnih in parnih klipov pri navednem podiranju (Orig.) izbrano atevUo tudi primemo namestimo v zarezo, kai' je paČ odvisno od debelina drevesa, razporeda vej in okolnih dreves. Pri najtanjših drevesih bo redno dovolj eden klin, ki ga namestimo točno v sredino debla in točno v smer podiranja. Pri dc'beiejäih drevesih bosta potrebna že dva klina. Ta se namestita simetrično iji vzporedno s smerjo podiranja v primerni medsebojni razdalji. Le izjemoma odstopamo od tegla pravila ter namestimo klina na tistem delu zareze, kjer pričakujemo najmočnejše stiskanje, Z debelino drevesa raste skoraj redno tudi potreba po večjem Številu klinov. Nadaljnje kline namesEatno vzporedno k prej opisanemu načinu nameščanja ter tako dobimo parno ali neparno Število klinov (Slika 9). Pri nameščanju klinov moramo upoštevati tudi to, kdo izmed podiralcev bo zabijal kline, eden ali oba. Pri debelejših drevesih, kjer je potrebno namestiti več klinov, morata k J i n a t i iskilati« oba podiralca, medtem ko more pri tanj-ših drevesili to delo opraviti eden sam. Zaradi lažjega klinajija v prvem pomeiiu, to je, kadar zabijata kline oba podiralca, namestimo v sredino debla najdaljše kline, proti kraju pa vedno krajše. V primeru, da vrši kli-iiaiijc eden od podiralcev, KamestJmo najdaljše kline najdalje, najkrajše pa najbliže k podiraj cu, ki vrši klinauje. Eden podiralec vrsi Idinanje na ta način, da zaŽne s sekiro udarjati na najoddaljenejši klin, nato pa aapo-1'edoHia vse bliže sebi do Itraja in se v istem zaporedju vrača, Če je klinanje še potrebno. Če pa klinauje vršita oba podiralca ga izvajata tako, da začneta klinati od sredine proti kraju in nazaj. Kliiianje se izvaja redno le stoje a opreziiiim, fenakomernimi udarci sekire na kün, Pii klinajiju moramo vedno paaiti, da vsi klini enako vlečejo, kajti v nasprotnem primeru moramo odstopiti od zaporedja klinanja ter nabijati le po tistih klinih, ki vlečejo, toliko časa, dokler se ne izenači pritisk na vse kline. S takim, načinom kli-iianja bomo dosegli lažje, pravilno in enakomerno dviganje debla ter ga bomo tudi pravilno uamerili v njegovem padu na zemljo. Tako omogočimo nemoteno nadaljnje podžagov-anje. V 1 2 3 Slika 10. Oblike zaseka 1. klinnsta, 2. pošcvnd in 3. ravna zaseka (Orig.) 3. Zaaekovanje in odrejanje smeri drevesne>ga pa da Ko deblo podžagamo Že preko polovice debeline, začnemo zasekovaü in točno odrejevaü &mer drervesnega pada. Kasekovaiije samo po sebi ni nič drugega kakor točno določanje smeri in Tnes.ta pada drevesa ter preprečevanje cepljenja debla. , Preden začnemo s samim zasek oranjem, moramo poiskati pravo meMo zaseka. ZasekovaJee pristopi v ta oamen k deblu, obrnjen v smer podiranja, ter razkoračen in upognjen opazuje željeno smer pada in prizemeljski del debla, na katerem si zapomni mesto, kjer naj bi bil zasek. Nekateri podi-ralci določijo mesto zaseka tako, da nastavijo sekiro navpično na piizeraeJj-ski del debla, s toporisčem v smeri podiranja, in si pri tem zaponmijo mesto in potek zaseka. Zopet dragi podiralci naslonijo giavo na deblo pri zeinlji,, gledajoč v izbrano smer pada drevesa ter tako določijo mesto zaseJca. Ko zasekovalec na ta ali oni način določi mesto zaseka, odstopi nekodiko od debla in določi višino, kamor bi prišla zareza pri zsseku. Ta višina je važna, ker mora biti zasek saj 2—4 cm nižji od zareze. Pii rakem zaseku ostane po podiranju na deblu nekak nastavek, ki poteka preko celega debla med zarezo in zasekom in ga imen\ijemo ščetina (Seit), ponekod pa lisica. ščetina je namreč tisto mesto na deblu oziroma panju, kateremu smo namenili najvažnejšo naligo pri podiranju, namreč vlogo nekake osi, okoli katere se nagiblje padajoče drevo. Razumljivo je zato, da moramo pri podiranja posvetiti največ pozoniosti tej osi, to je ščetiTii, Id mora biti dovolj visoka, pravilne smeri in obliJte ter dovolj močna, da pre-nese težo drevesa) točno v določeno smer ter jo voditi tato rekbČ na ceJem potu padanja na določeno mesto na zemlji. Zato mora biti izdelana tako, da poteka vedno pravokotno na smer drevesnega pada. Šele po taJto izbranem mestu in vištni zaseka zaene zasekovalec z delom navadno v polkleČeČi drži v taiki oddaljenosti od debla, da more z enega mesta napraviti cel zasek. Razlikujemo Lri vrste zasekov, iji to klinasti, poševni in ravni zasek. (Slika 10/1—3) Klinasti zasek je napravljen z dvema poševnima zaseitonm v smeri drevesnega pada v obliki Mina, medtera ko je poševni zasek napravljen v smeri pada poševno. Pri obeh zasekih ni msog-oČe točno določiti-smeri drevesnega pada, temveč le približno, ker zato iii nobene možnosti in nobene prave osnove. Tak način zasek o van ja je večinoma posledica neznanja, združenega z ugodnostjo, ker se vrši zasekovanje stoje. Ta način zasekovanja uporabljamo le se pri seČnjali na golo in pri podiranju drevja na čistuie, ker v takih primerili ni potrebna posebna točnost odrejanja smeri padanja drevja. Najboljši in e^o uporaben zasek za podiranje v' prebiralnih gozdovih osaroma pri postopnih sečnjah je ravni zasek. Imenujemo ga zato ravnega, kei' mu je dno vodoravno. Izdelamo ga v o"bIiki klina z ravnima in gladkima površinama. Globina in z njo tudi šiiina) zaseka se suče okoli 1/6—1/4 debeline panja ter je v gJaimem odvisna od debeline drevesa in njegove nagnjenosti. Najprimernejši kot,. pod katerim se vrši izsek lesa je okoli 30"-—45". Večji koti o&osno večji zaseki se ne delajo zaradi štednje z lesom in s časom. Manjši, to je nižji zaseki so zopet neugodni, ker povzročajo predčasno odtrganje ščetine in s tem možnost spremembe smeri pada. Zasek lahko izdelamo z razširjevanjom, poglabljanjem in kombinirano. Pri razišrjevanju se na določenem mestu nai najbolj vzboklem delu debla napravi majhen zajsok, ki se nato razšii-juje .s sekanjem posevnili plasti lesa tako dolgo, dokler ni zasek dovolj globok in širok. Uporabljarmo ga pri velikih in globokih zasekih. Zasek a poglabljanjem se dela na ta način, da se začne deblo izsekavati v obliki Idina na vsej višini zaseka dO" namenjene globine. Ta način se uporablja pri majših zasekah, to je pri tajajših drevesih. Kombiniram način izvedbe zaselia pa je istočasna uporaba načina razšii^jevanja in poglabljanja in se redno uporablja pri velikih in globokih zasekih. Ko je zasek že dovolj globok in širok, se lotimo enega najvažnejših del pri podiranju drevja, pcsebno pa še v prebiraLnih gozdovih in v gozdovih s postopno sečnjo, k preizkušnji zaseka oziroma k točnemu določanju smeri drevesnega pada, Mnogi podiralci pri nas in drugod' uporabljajo za ** Tako dandiine.s v Švici redno uporabljajo za določevanje smeri drevesregsi pada oziroiTni pravilnosti zaseka le prosto opazovajije zaseka v razkoračrii stoji, obrnjen s hrbtom k debiu — v upognjeni drži, kjer polled v pokončni drži pokaže smer pada. Na drug način pa tako. da sc v dno zaseka zasadi sekira od pravokotno nfl. srner pada. Glej: lii0, Zehner. Gnindreßcln der Holzhauerei, 1944. mo točno določevanje smtri di-evesnega pada, prej opisajiega načina za. dolo-Če vaji je mesta zaseka. Razoroljivo je, da o kaki posebni tocnosü tukaj ni govora. Naši Pehar ci, Kozjačani in drugi uporabljajo franogo boljši in točnejši Jiačin določevanja pravibie smeri drevesnega pada oziroma za preisknsnjo pravilnosti zaaeJsa (SJika 11/1, 2). "V ta nanuen nastavijo v sredino zaiseka sekiro tako, da se konica dotUta žleba v zaseku, uho pa djia in poševne strani Slika 11. DolöCitnje smeri podiranji s sekiro: 1. pog]ed od strani in 2. pogled od zgoraj (O rig.) Jr Ü J a Jim f □ ^uä jajtTf zaseka. Toporišče nam pokaže v tem primeru pi'vo smer, ki je navadno odmaknjena v desno od Žel jene snieri, re je na isto stran obrnjeno tudi uho sekire. S pomikanjem topoi-išea navzgor in navzdol lahko zasledujemo več kakor pol poti pada drevesa do zemlje, kakor tudi samo mesto pada na zeodji. To mesto na zemlji kakor tudi ostalo pot padanja si sapoimiiTno po raznili predmetih in zaaJtih, Nato sekiro obrnemo v zaseku ter jo nastavimo na istem mestu, nakar vršimo podobno opazovanje smeri drevesnega pada. Druga smer pa je sedaj redilo odmaltnjena v levo od željene smeri. Dejanska smer drevesnega pada teži v sredini med prvo m drugo. Ce se ta poioizana smer ne ujenaa, z žftljeno smerjo, moramo aasek popraviti. To popravljanje se izvrši tako, da'zasek poglobimo in razširimo ■v tisto stran, kamor bi želeli, da se pokazaiia smer premaliflc in pokrije željeno smer. Po vsakem popravljanju zaseka ponovnQ preizkusmo smer na isti način. Zasek popravljamo ta;ko dolgo, dokler se po-kazana smer po-polnoina ne ujema z izbrano. Na ta način smo ustvarili prvi predpogoj, da bomo drevo podrli vedno v isLo smer in na tisto mesto, kamor Želimo. Najto^neje pa določimo pravilnost zaseka odnosiio smer pada 2 enostavno pripravo — S smernikom ali »T« ravnilom (Slüca 12). Izdelan je z 20 cm dolge in do 4 cm široke ter 1 cm debele osnovnice s klinastim robom na zunanji strani, ki se pii delu nasloni na žleb zaseka. Na sredi osnovnice je piitrjeno 3 cin široko in 80 cm dolgo ravnilo z dvema 50 cm oddaljenima konicama v srediini, pravokotno na osnovnico. Z opazovanjem smeri preko teh dveh k&nic določamo pravilnost zase! i a od nosno njegove poprave. Namesto ravnila se lahko pravo^kotno pritrdi na osnovnieo trirobna palica, katere zgornji rob služi za opazovanje smeri. -----o Slika 12. Pri[>rtiva »Td ravnilo üli ^smtrnikc zn določanje smeri podiranja (Orig.) i. Dokončno podžagovanje Po končani ureditvi zajseka nadaljujemo s podžagovanjem. Podžagovanje večkrat prekinjamo zaradi klinanja in obojestranskega ugotavljanja debeline ščetine. Pravibia debelina ščetine je namreč drugi predpogoj, da moremo padec drevesa zanesljivo usmeriti tja, kamor Želimo. Pri pokončnem normalnem drevesu znaša debelina ščetina 2—4 can na spodnjem najtanjšem kraju, kjer se ščetina odtrga od panja. Debelino ščetine moremo pravilno določiti le tedaj, če poznamo potek lesnih vLaken med zarezo in zasekom. Pri padanju drevesa se namreč ščetina odcepi skoro navpično od panja vedno le v smeri lesnih vlaken, medtem ko se v višini dna zaseke vtrga vodoravno. Dejanski potek lesnih vlaken lahko ugotovimo Že po razpokah na lubju, najzanesljiveje pa na ta način, da med zarezo in zasekom odstranimo lubje s tanko plastjo lesa fSUlta 13). Pri navpičnem poteku lesnih vlaken bo torej odcep med panjem in ščetino potekel od kraja zai'eze navpično v smeri vlakeji. Po tako določeni Črti odcepa lahko zanesljivo določimo debelino Ščetine. Vsako nadaljnje podžagovanje zmanjšuje debelbio ščetine in končno privede do popolnega prezagovanja iste, kar ima za posledico pad di-evesa v popolnoma drugo smer, kakor želimo. Da je takšen padec drevesa združen vedno z veliko škodo in nevarnostjo je razumljivo. J Previdnejši pa moramo biti takrat, če potekajo lesna vlaitna poševno, kar je reden pojav na koreninaatih nastavliili. V takem primeru navidezno velika ciebelina ačetiiie (dp) ne sme motiti. Dejanska debelina ščetine je nainreč irmogo manjša ter je eualta razdalji od žleba zaseke v isti višini do konca poševne črte, kj poteka od kraja zareze v smeri vlaken. V teh primerih so že pri majhni n&previdnosti prerezi ščetine vsakdanji, ker nam njena dozdevna debelina (di) napačno predočuje pravo debelino. "Dozdevna debelina ščedne namreč v takih primerih rada preslepi podiralca, da podžagovanje nadaljujeta in Ščetino preiagata ter taiko omogočita padec drevesa v smer, ka(n\or ga njena teža vleče. Tako podiianje ne prinaäa samo veliko škode, temveč skriva v sebi tudi mnoge nevarnosti, tako za Sliki! 13. Pravilna in prevelika zaiczii pri navpičnih in pošcviiih lesnih vlaknih: ti ^ debelina ščetine, v = viSiiiii ščetine, dp ^ navidezna debelini ščetine ioi dl = neprava ciebcünii ščetine fOrig.) podiralce same, kakor tudi za bližnjo okolico, Pri slabem vetru puščamo Ščetino močnejšo kakor navadno, to je nad 5 em debelo, medtem ko moramo pri malo močnejšem vetrovnem vremenu s podiranjem sploh prenehati, da bi se preprečile velika škoda in težje nesreče, ki vedno spremljajo tako podiranje. 5, Naga 11 ja nje drevesa Z naganjanjem drevesa začnemo šele taikrat, ko je podžagovanje še gotovo in po predhodno pravilno izvedenem zaseku., Začetno naganjanje mora biti vedno previdno in se izvaja z enakomeminii udai'ci v zaporedju. Kakor smo že prej opisali. Pred tem pa je priporočljivo, kjer koli j& to le mogoče, da se žaga potegne iz zareze predvsem pa takrat, kadar nam je za^a v zarezi pri klinanju v napotje ali pa takrat, kadar obstoji možnost, da nam ščetino utrga. Pri klmanju moramo biti vedno previdni, ker se laliko zaradi udarcev po klinili ali pa zaradi premikanja debla in vej, od-irga kaka stiha veja ali vrh ter pri padcu poškoduje ah rani podiralca. Druga nevarnost pa preti, če je Ščetina preslaba in jo drevo utrga, kar je do sedaj povzročilo že mnogo smrtnih nesreč. Zato moranio pri naganjanju vedno opazovati gibanje drevesa ter prisluskovaü prasketanju lesa v deblu. Ta prvi del na.ganjanja ni ničesar drugega kakor premeščanje sile drevesne teže iz sj-edine drevesa nad SčeLiuo. Pravimo, cJa drevo vzravnamo. Šele v tem pokončnem stanju začnemo drevo energično naganjati, (ja dobi čimprej primeien zalet za prebijanje med obrŠami sosednjih dreves za neprekinjeno padajije na zemJjo. V trenutku, ko začne drevo padati, hitro potegnemo žago iz zareze, Če je nismo odstranili ze prej, podiraica pa odskočita vsak v svojo stran nazaj, da se izogneta možnemu zamahu in suntu debla po padcu drevesa na zemljo, fie so v bližini drugi delavisi, se Ü z raznimi znaki opozorijo na nevarnost, da se pravočasno odstranijo z nevarnega mesta. Pri podirajiju ob promet.nili sredstvih, poteh, cestah pa se niorajo postaviti posebni stražarji, ki opozarjajo mimoidoče na nevarnost, o^ziroma da prekinejo vsaJt promet., dokler nevarnost ne nrüne. Pogosto se dogaja, da drevo med svojim .padajijem naleti na močnejše veje, ki povzročijo obračanje — sukanje drevesa. V takem primeru se zaČJie deblo redno cepati. Da se ta škoda prepreči, mora eden podii-ajcev biti vedno pripiavljen, da hitro s sekiro z enini ali dvema zamaJioma preseka Ščetino na tem mestu. h) Podiranje drevja, debelega nad 50 cm Taka drevesa lahJto podiramo po istem zaporedju dela iu z istim, uspehom, kakor je büo to v prejšnjem poglavju opisano. V takih primsiih je vedno možno napraviti najprej easek brez vsaike bojazni za sesedaJije drevesa. Z Žago se napravi zareza za dno zaselta, medtem' ko se les izseka s sekiro. Nato vršimo podžagovanje, nameščanje klinov in kUna.nje, dokončno podžagovanje in končno naganjanje drevesa. Z večjo debelino debla raste tudi ftotreba po večjem številu daljših klinov, medtem ko kli-naoje ^TŠita oba podiraica (Slika 8/2). c) Podiranje dreves tanjših o(J IS cm Delo začnemo s podžagovaaijem nakai' se napravi majhen zasek. Po dokončnem podžagovanju drevo potisnemo v smeri pada v koliicor je ta še potrebno. Ce ]>otiskanje ne uspe, se vzame žaga iz zareze in drevo z enim aU dvema klipoma pcržene in podre (Slika 4/3). 11. PODIRANJE NAGNJENIH DREVES tJspešnio podii'aiije na^ejnili dreves je predvsem odvisno od pravilno izbranega zaporedja dela. To zaporedje dela pa je pri nagnjeniii drevesih izključno odvisno le od smeri nagnjenosti drevesa Glede ?ia smer podiranja razlikujemo; 1. levo in desno nagnjeaia drevesa, 2. naaaj nagnjena drevesa, 3. naprej nagnjena drevesa. Preden pa načnemo podirati taJtšiio drevje si ga je treba dobro ogie-dati in točno ugotoviti smer m jakoat nag:ijenostj ali z drugo besedo, ugotoviti je treba, kam iai kje deluje sila drevesne teže. Le dobro pregledana in trezno presojena in preštudirana situacija omogoča pravilno izbiro zaporedja dela, kaJior tudi način izvršitve samega dela. Samo ta]io proimšlje-no delo nam jamči v vsakem primeru tudi uspešno izvršitev podiraJija. 1. Podiranje levo in desno nagnjenih dreves Zaporedje dela je v tem primeru sledeče: podžagovanje, klinanje, zasekovaJije, dokončno podžagovanje in naganjajije. Podžagovati začnemo najprej s tiste Straarü, kamor je drevo nagnjeno. Z nasprotne strani se pušča deblo vedno zslo močno, da preprečimo pre- loifi^cj jo^f til .'Ti as J n smerjoadca Slika 14. Pravilen položaj klinov in debelina ščetine firi podimnju na tevo stran visečega drevesa — od smeri podiranja (Otig.) hitro sesedanje drevesa odnosno stiskanje žage. Kaltor hitro se je žag-a skrila v les, začnemo že s Jdinanjem, da preprečimo vsako sesedanje drevesa in da omogočimo nemoteno podžagovanje. Večkrat se mora v takih primerih podžagovati »na Itratkoo;. Deblo začne namreč kaj hitro prijemati žago in smo -prisiljeni začeti kbnanje zelo zgodaj. Če hočemo dobiti v zarezi vsaj nekaj pjcostora. za kline, moramo žago potegniti do kraja, Z nekaj potezami Žage sna kratko« poglobimo zarezo toliko, da omogočimo uporabo vse žagine dolžine. Večkrat se mor.^ ta način podžagovanja dvakrat do tiTkrat zaporedoma ponoviti, Pn ozkih in enako širokih žagah ta na^in podžagovanja odpade. I Oy Kline iiamestimo v taJtein primeru nesiinetricno, pretežno na isti strani, Ramor je ärevo nagnjeno, kar je razumljivo, ker se mora na tisti strani dvigati mnago večja teža. Položaj klinov je 1 ali ko vzporeden (Slika 14) s smerjo podiranja, vendar bomo pri večji nagnjenosti drevesa prisiljen', kline namestiti od strani, kamor je drevo nagnjeno. Kliiiajrao zelo pogosto s cUjfein, da drevo nenehoma dvigujemo ozii'oma vzravnavamo. Kadar je deblo p odžaga no že do tri četrtine pran era, šele začnerao 7,a Rokovati, Ce bi napraviti zasek prej, ki prezgodaj presekali lesna vlakna in oi omogoČiE prezgodnje sesedanje debla, kar bi moglo onemogočiti vsako Slika 15. Fsue delu pri podiranju niprej nagnjenega drevesa: 1. zaseka, 2. in 3, potlža^u-vaiije od sfcrflni ü. desne iti leve, 4. izžagovanje sredine (Orig.) kluianje in nadaljnje podžagovanje. Zasek mora biti vsaj 4—5 cjii joižji od zareze, medtem ko mora biti ščetina na nasprotni strani, kamor je drevo nagaijeno, debela vsaj 4—6; cm ali veČ, kvar je pač odvisno od drevtsne teze in stopnje nagnjenosti. Pri dokončnem podšagovaaiju moramo zela paaiti, da pustimo ščetino vedno dovolj močno, da bo laliko pri naganjanju vzdržala pranašanje teže nagnjenega drevesa v določeno smer. Pred na-ganjanjem gledamo, da žago na vsak način potegnemo iz zareae, da ne dela napotje klinom oziroma da jo obvarujemo zloma, ce se drevo utrga. Naganjanjc se prenese sedaj pretežno na tisto stran, kamor je drevo nagnjeno, V kohkor nam ne uspe podiranje z navadnimi klini, jih moramo zamenjati z debelejšimi. 2. Podiranje nazaj nagnjojie^a dreve^ia Zaporedje dela je v tem primeru isto kalcor v prveiu, zaStilena pa ja kolikor mogoče ozka žaga, kajti stiskaJije zaSne tukaj mnogo prej. Že takoj v zaČatkii je potrebno nastaviti čim večje Število klinov, ker morajo dvigati mnogo večjo teŽo. Klinanje vršimo pogostoma in izrabljene kline po potrebi zamenjana o z debelejšimi. Ko smo drevo podžagali že približno Slika 16. Fa/e dela pri podiranju nnprci nagnjenega drevesa, z »zjište-hovajijemt^; 1, zasekovanje, 2. in 3. zašlehovaTije iii 4. pod-žagovaiije (Orig.) % debeline in ga dvignili že skoraj v pokončni položaj, začnemo zasekovati. Zasek mora biti vsaj 5—8 era nižji od zareze. Pri dokončnem podžagovanju pazimo, da pustimo ščetino vsaj 5 om močno ali več. Tak nizek za^ek iji tako močna ščetina sta v takem primere nujno potrebna, ker mora vzdržati prenašanje velike teae nazaj nagnjenega drevesa v pokončni položaj, ne da bi se utrgalo, z dnige strani pa, da ae poveča varnost pri delu. Slika 17. Obrnčanje in spodnašanje na vejah obvisekga drevesa z mačkom ali kavi jem (OHg.J Kadar je nagnjenost le prevelika, uporalSljamo še vm ali pa kleščenje. Pri nagnjenosti di-evesa nazaj in levo ali desno združujemo po potrebi oba spredaj opisana načina podiranja. S. Podiranja naprej nagnjenih dreves Ce bi se pri teh dr&vesih uporabljal navaden način podiranja, bi začeli) drevo zaradi svoje teže predčasno padati, kar pa vedno povzroča cepljenje debla do nekaj metrov v dolžino in s tem veliko škodo na naj-debelejšem delu debla. Da se takih škodam izognemo, uporabljamo dru- gačno zaporedje dela, ki nam cunogoča podiranje brez vsake Škode. Uporabljamo v glavnem dva načina, in to; a) podii-a.nje z navzkrižnim po dž ago van jem, b) podiranje z zaštehovanjem. Obničanje na ve):ih obviselegii drcvesii s t:epiriom C^rig.) a) Podiranje z navzkrižnim podžagovanjem Zaporedje de]a je sledeče: zasekovanje, navzkrižno podžagovanje, podžagovajije pol levo in pol desno, žaganje sredine. V smeri kamor je drevo nagnjeno, navadni o z žago napravimo čim nižje globoko zarezo do V^s premera, nakar s sekiro izsekamo les. Pri velilti nagrijenoBti se priporoča sredino zaseka poglobiti, da se prepreči vsalio Slikji 19. SiioJmlSoiije lin tlelilu obvisdegn drevesa s podlognini (Orig.) cepanje. Nato začneino pol levo ali pol desno s podžagwanjem, iaJia da ostane v sj'edini neizžagano deblo v obliki trikotnika. Zareza naj bo vedno za 6—S cm višc od zaseka. Končno se lotimo še izžagovanja sredine. Ko začne drevo lesti in ko se začne v deblu prasketanja, p o hiti m o z žaganjem, da napravimo čim manjšo ščetino (Slika 15). b) Podiranje z z a Š t e h o v an j e m Ta način podiranja je zelo podoben prejšnjemu in je tudi zaporedje del isto. Po globokem zaseku, vsaj do Vs debalinc debla, ki ga v sredini še poglobimio, se načne z zaštehovanj&m. To pa nI nič drugega, kakor izdelava dveh stranskih z^ek, segajočih do glavnega zaseka in izdelanih nekoliko više od njega. V tej višini se začne nato podžagovanje (Slika 16). Slika 20. Padanje drevesa. Obeljen jc samo del koreničiiika jn panj je previsok, Podimlca sta odskocila nazaj. Drevo pa pada na že izdelane Sortimente (Foto: Maly) PODIRANJE VOTLm IN PIRAVIH DREVES Votla drevesa, v kolikor je obod še dovolj močan, podiramo po prej opisanem mčlnu. Če je obod že zelo slab — tanek, pa moramo tako drevo podžagati na največji dosegljivi višini, na takem mestu, ki bo omogočilo napravo pravilnega zas&ka z dovolj močno ščetino, da lahko pcdremo drevo tja, kamor želimo. Pri piravili di'evcaih, ki 50^ bila poškodovajia pri spravilu, se pri zaseku teh raest izogibamo za šceti^io. Če ni drugega primernega izhoda, moramo zarezo dvigniti na, tako višino, da bo možno zasek in ščetino napraviti v zdravem lesu, SPODNAŠANJE NASLONJENIH IN OBVISBLIH DREVES Pri podiranju v preTairalnih sestojih in pri postopni sečnji se bo kijub vestnem.u. izbiranju smeri večkrat zgodilo, da bo drevo obviselo ria vejali sosednili dreves, ali pa sc naslonilo na sosedno deblo. Vzrok temu je v glavnem gosto in močno vejevje pregostili dreves in pa pr^iab začetni zalet padajočega dreveaSi da hi so prebilo med vejami na zemljo. Nasloni so redna posledica nepravilnega zaseka, navadno pri površnem in hitrem podiranju drevja. Najpogosteje obvisijo tanka drevesa, ker zaradi svoje male teže ne dobijo dovolj liitro začetnega zaleta. Deblo najprej odločimo od panja s presekom ščetine in če ni pretežko, ga kar z rokami spodneaomo' tako da-leß nazaj, dokler ne pade na zemljo. Če je obviselo na vejah debelejše drevo, mu -ravno tako najprej presekamo ščetino. Nato ga s kai'ljem (jtnačkoni) za obračanje ali pa cepinom, nenehno äbajoce obračamo v tisto smer, kamor je možno obr&o prevaliti, da bo čim. prej padla na zemljo (SUka 17, IS). Težje in nevarnejše je delo z naslonjenim debelejšim drevesom. V tem primeru nam nobeno obračanje ne pomaga. Najprej presekamo Ščetino in koreniČnik zarobimo. Na Jiajugodnejšo stran tik panja položimO' in vkopljemo 2—3 podloge, oikoli 2—3 m dolge in 5—10 cm premera, drugo poleg druge v smeri n^lonjeiiega drevesa od panja nazaj. Nato d6blo 5 cepinom previdno dovedemo na. rob panja v smeri podlog, nakar ga sunkovito vržemo na podloge, ko katerih hitro zdrsi nazaj, pri čemer se obrša sprosti in ifevo "pade na zemJjo.-^Ra^u.m.ljivo je, da moramo ves prostor za podlogami očis-titi, da omogočimo deblu neovirano drsenje po zemlji, v kolikor bi bile podloge prekratke. Raven ali padajoč teren to delo zelo olajša. Pri metajiju debla raz panj moramo biti zelo previdni, kajti podloge laliko pri slabem polaganju bliskovito odletijo in poškodujejo podi-i-alce. Polaganje podlog je v takih primeri^ vedno na mestu, kajti mala zamuda čaaa in trud z izdelavo podlog nam zelO' skrajša in olajša delo pri spodnašanju, V nasprotnem primeru, pa se redno dogaja, da so deblo pri padcu s ipanja globoko zarije v mehko zemljo, kar povzroča dolgotrajno in teško cepinanje in naknadno naraeŠčamje podlog. Pri naslonih v rogovüe je podiranje novih dreves eno na drugo zelo nespametno, ker v večini primerov ne dosežemo ničesar drugega kot da sebi otežujeroo delo s še večjo nevarnostjo. Tukaj sta samo dve možnosti, in to, da bodisi odsekamo eno rogovilo, ali pa da naslonjeno drevo tik pred rogovilo presekamo. To delo pa lahko napravi samo tvegav in izkušen delavec, opremljen s krampeži, z zaš&itno vrvjo in dobrim in lahkim orodjem, predvsem a sekiro. Podii'.ai' je rogovilastega drevesa je tudi izhod iz te situacije, če ga je aiami-eč moino podreti, v smeri naslonjenega drevesa, toda z veliko večjo opreznostjo. V tem primeru uporabljamo isti način kakor pri naprej nagajenih drevesili. Prnadevati si moramo, da obvisela in naslonjena drevesa takoj spravimo na tla in ne zanašati se, da to napravi veter. Vsa ta mesta v gozdu so silno nevarna iii naj se jim nihče ne približuje brez potrebe in previdnosti. SKLEP Tehnika podiranja iima razne faze, ki zaJitevajo od delavcev razne stopnje znanja, izurjenos-ti, vestnosti, spretnosti, moči in pozom-osti. Za kvaiititativno največjo in kvalitativno najboljšo storilnost je zaradi tega potrebno: pi'avilna organizacija dela (brigadni sistem) ob smotrnem dodeljevanju posameznih delovnih faz bolj in manj izurjenim delavcem, brez-liil.na cskrba iii oprema delavcev ter nstresno orodje in stroji. IZVADAK Obiirunjcstabala sjekirom i pilom Obavanjc stabala može. da proužroČi uslijed ncpozmavainja tehnike obaranjii il; nesjvjesnosti kod rada, velike atete nn oborenom sfablu i preostalom duhečem tirveču, Tia podmlatkij tfi mnoge nesreče. Svc te neiirijatnosti mogu se u tojikoj nijer: smanjiti, ako rie i potpuno otstraniti, da priktično ne dodju do izražaja. Sama tehnika, oboranja je ovisna prije svega, od uzrasta stabla i njegove ilehljine, koja odlnčujuče upliva na, u svakom primjeiu posebni redosljed rada. kojega se mcianio bezuvjetno držati, ako hodemp izvršiti obaranje u najkračc vrijemc, uz najmanji napttr i bez "ikakve štete. Kod čitavog tog rada moramo najvefiu pažnju posvetiti pravilntij izradl zasjeka s obzirom aa äeljcni pra.vau obaratia, te na debljtnu perca koja treba, da bude prilagodjena uzrastu stabla. Svako i majmanje otstupanje od rcdosljeda rada, nepravilan zasjek, nepravilna debijjna perca te nepravilno zabijanje klinoma ima za, posljedicu naslanjanje stablUj^ pad stabla n Tiepoželjenom prtavcu, S tirne pak redovito veliku stetn za rfrvo j podmladak te mnogo nesreča. SUMMARY The felling of trees by and saw. fur want of 3. proper Knowledge of the right technique how to fell trees, or because of an inc^Jnsable unscrupulousness at the work, the trees felled are mostly badly injured and so are as a rule the surrounding standing trees and especially the young fontst. Many accident tOjO are as well a usnal conscquenCc. All these inconveniences could be.minimized tu such an extent as io make them practically unimportant, if the right technique at the work would be followed. The technique of felling itself depends inthe first place upon the habit of the trees and their drcurnfcrences which determine in every case the right of the actions unconditionally to be followed, if we are to cxeeute the felling of trees in the shortest time, with the least efforts possible and without any accidents. At all the work we arc obliged to pay the greatest attention that at the begvR the hewing in be made in the direction, which wc wish the tree to fäll in, and that the thickness of the blade be in accordance with the growth of the tree. Any disregard, and even the leust one, of the due conrse of actions may cause the leaning of the trees and their falling in a not desired direction, to be follow-ed regularly by great demsges and many possible accidents. Hi o PREBIRALNEM GOZDU Alojzi] M u Š i č (Celje) Vedno večje svetovno povpraševanje po lesu, ki zavzema v sodobnem gradbeništvu in industriji eno najvažnejših mest, nas postavlja pred pereče vpražanje, lialtšne naciiie izkoriščanja gozdov naj izbiramo, da bodo naši gozdovi trajno, brez škode in bolje zadovoljevali potrebe po vsakovrstnem lesu. Ustvarjalni polet v naši državi zahteva globlje poseganje v lesne mase ali večje planske sečnje ter uam hkrati nalaga dolžnost največje gojitvene in ureditvene dejavnosti v naših gozdovih. Pri vsaki sečnji naj bo zagotovljena trajnost gozdnega gospo d arjehja in — kjer le možno — naravna pomladitev gozda. Pričujoča razprava je namenjeua gozdarskim in lesoolndustrijskim strokovnim kadrom za vzpodbudo k delu v novib smereh in k razpravljanju o tem aktualnem predmetu. Gozdnim delavcem in kmetom moramo vsekakor nuditi več znanja o pravilnem gospodaa-jenju s prebiralnimi gozdi. Kmetje kot mali gozdni posestniki že iz nujnosti prebiralno izkoriščajo svoje gozdove, potrebno pa jim je sodobno, napredjio znanje. Kdaj govorimo o prebiralnem gozdu ? O prebiralnem gozdu* govorimo tedaj, kadar sekamo vsako leto ali v presledkih nekaj let posamezna drevesa na vsej površini ali na delni površini gozda. Zato so v prebiralnem gozdu — normalno — pomešani vsi starostni oziroma debelinski razredi drevja in ra^ne v tistem gozdnem okolišu možne drevesne vrste (mnogovrstni prebiralni gozd). Česti pa so tudi preblralni gozdovi ene same ali dveh glavnih drevesnih vrst (enovrstni oziroma dvovrstni prebiralni gozd,) V nasprotju s prebiralnim gozdom imamo obliko enomernega ali eno-dobnega gozda. Enomerni gozdovi (sestoji) so v glavnem enake debeline oziroma enake starosti,' ki se, ko dosežejo gospodarsko zrelost, izkoriščajo z golimi ali postopnimi sečnjami ter se obnavljajo v prvem primeru, umetno in naravno, v drugem naravno, to je s sajenjem ali setvijo na, posekah oziroma z naravnim naletom semena a nizki gozd listavcev, tudi S poganjki iz panja (Štoroveo ali panjev«c). « Nekako do konca prejšnjega stoletja prebiraltiernu gozdu niso pripisovali pomena, raz&ti v varovalnih zaščitnih goado-vih in na izraiitein krasu. V ostalem in splošnem se je smatralo prebiranje le za prikrivanje go^dncöii ropanja. Vse do pn'e svetovne vojne so v Srednji Evropi pretiravali način izkoriščanja gozda z golimi sečnjami, z zasajanjem predvsem Čistih smrekovih sestojev in zatiranjem listavcev, zlasti bukve, kakor bi ta za gozdove tako pomembna m dragocena vrsta spadala med gozdni plevel. Te so šablonsko posnemuli mftOtJi graščinski in državni gozdarji v_ Sloveniji, te pa premnogi kmečki posestniki po Dolenjskem, v Podravju, Pomurju itd. Slabe posledice takega kultiviranja s smreko se kažejo v okva>rab j^ozdnib tal, ki postanejo vseskozi kisla, ter v stalni borhi z lubadarji in drugimi Škodljivci in boleznimi. (Na ta problem je opozoril prakso »Gozdarski vestnikd žc z dokaj razpravami in obvestili). Seveda tudi lahko obfudnjemo pravilno negovane enodobne smrekove sestoja na ustreznih rastisčih. Prebiraliii gozd se nam obnavlja z zasüjanjem od doraslega, starejšega drevja, torej brez stroškov in uporabe delovne sile. Prebiralna sečnja Je hkrati pomlajevalna, gojitvena in izkoriščevalna sečnja. Prebiraltii gozd najbolje varuje plodnost gozdnega zemljišča, medtem ko je gozdno zemljišče po izvršeni goli sečnji za daljšo dobo {do sklepa krošenj novega gozda) izpostavljeno raznim okva.ram, kakor izsusevanju ^lo sončni pripeki in vetru, zbijanju, izpiranju in odnašanju prsti po nalivili, zapleveljenju, plazovom itd. Sečnja na golo more cesto imett za posledico popolno uničenje gozdnega zemljišča, pravilno izkoriščen prebiralni gozd pa je trajen. V prebiral nem gozdu je po dosedanjih ugotovitvah prirastek na gozdu večji zaxadi povečanega dostopa svetlobe in zraka v Irrošnjs, pomlajanje je bujno in je tak gozd, ki je po naravi mešan, tudi bolj odporen proti Ujmam (vetru, snegu, zmrzali, požarom, škodljivcem in boleznim). Ker odločuje pri gospodarjenju v gozdu poleg rastišča predvsem gospodarska potreba, ijnamo različne oblike prebLrahiega gozda od individualnega do skupinskega prebiranja. Posebna oblika so kmečki gozdovi, v katerih so pogoste tudi postopne ali oplodne sečnje. Kakor že beseda sama pove, vrširao z oplodrio sečnjo oplod in pomladitev gozda. V t.aki sečnji je pomladek zaščiten daljšo alt krajšo dobo s semenjaki, z zgornjim drevjem. Te pomlajevalne postopne sečnje se končajo s končno sečnjo semenjakov_ V euomernih gozdovih se mnogo uporabljajo te vrste sečnje, zlasti pri senčnih vrstah drevja. Bukov in jelov pomladek namreč v mladosti ne prenašata sončne pripeke in se zato lepo razvija po zgornjem drevju zavarovan pred sončno pripeko in mrazom. Najtežja pogTeška v kmečkUi gozdovih je v tem, da čezmerno posekajo semenjake in lepo rasla drevesa, medtem ko puščajo v gozdu zatrta, bnlna, okvarjena in kaJtovostno manjvredna drevesa, kar je v popolnem nasprotju s pravilnim gospodarstvom. Številni izkvarieni in opustošenj kmečki gozdovi nam pričajo, da so špekulanti in slabi gospodarji prebräli gozdove do prebirka. Da se taki gozdovi zopet popravijo, so potrebna desetletja. V prebirainem gozdu pa imamo mnogoslojno (etažno) zgradbo sestojev, od klic in mladic do zrelih dreves. Pri pravilnih prebiralnih sečnjah drevje neprestano vrašČa v zrelostni razred in gozd se neprestano pomlajuje. Tudi v prebirainem gozdu podleže v boju za življenje mnogo drevja. V zrelostni razred vraste ali se prebije le drevje z veliko razvojno sposobnostjo. S pravilnimi prebiralnimi sečnjami nenehoma kakovostno izboljšujemo sestoj, ko pomag.imo zdravemu, lepo razslemu, brezhibnemu drevju pri razvoju, Prebtralne sečnje naj bodo umetni izbor (selekcija), ki nam jamči povečanje trajnega vrednostnega donosa gozda. V prebirainem gozdu so v prednosti senčne vrste drevja, ki prenašajo več zaslrtja, ali ki v svoji prvi razvojni dobi celo zahtevajo močnejše ali šibkejše zasenčenje. Gozdar mora znati urejati in pospeševati rast zaželenih, rastišču ustTezajočth in gospodarsko koristnih drevesnih vrst. . ' Vloge vmesnega (polnilnega) sloja ne smemo podcenjevati. Ta nam pomaga odgajati tehnično vrednejši glavni sestoj. Polnilni sloj (podrast) varuje gozdna tla, da ostajajo vlažna in plodna. Tudi ne postane Jes steg-njen, brezvejnat iii polnolesen brez tekmovanja dreves v rasti k svetlobi. Etažna (slojna) zgratäba sestoja tudi laže kljubuje ujmam (vüiarjem, leži snega itd.). V prebiralnera gozdu je važno razredno število dreves, ki daje jamstvo ze, trajno izkoriščanje. Pri normalnem, prebiranju selcamo v kratkih presledkih (kolobarjih) letni oziroma periodični lesni prirastek; pri tem moramo paziti nato, da se poleg prebiranja dozorelih naj debelejših dreves sproti vrše tudi gojitvene in pomladitvene sečnje, kjer pade predvsem bolno, okvarjeno hi slabo raslo drevje. Sečnja zajame deloma vse debelinske razrede. Zato je potrebna pri odka2;ovanju v prebiralnih gozdovih posebna pazljivost, da ne akvarimo prebiralne oblike sestojev, ali da ne onemogočimo naravno pomlajevanje. Kakor je potrebno večkratno redčenje pregostih enodobnUi mladih sestojev, tako so potrebni gojitveni ukrepi v vse sloje prebiralnega sestoja. Cilj redčenja mora biti v vsakem primeru pospešenje naravne izbire oziroma i7Jočanja. Seveda se v prebiralnih gozdovih te sečnje ne vi-se posebej, temveč so v eui sečnji istočasno združeni vsi gozdnovzgojni ukrepi (čiščenja, redčenja, svetlobne, oplodne, glavne sečnje itd.), medtem ko se v eno-raernih sestojih vrše zaporedoma. Kakor poteka redčenje v nasprotni smeri, kakor prebiranje, to je pri redčenju od spodaj navzgor, pri prebiranju pa od zgoraj navzdol, tako obstoja nekje stikaiišče obeh smeri. V kolobarju redčenj in prebiranj pa v naravi ni ostre meje. Vendar ne moremo govoriti o redčejiju v normakiem prebiz'alnem gozdu, kakor tudi ne o prebiranju v nedoraslem enomernem sestoju, kjer posegamo s sečnjo predvsem v izločeni sloj in v kolikor sestoj zahteva, tudi v sloj glavnega drevja, toda tako, da nikjer preveč ne pretrgamo sklepa krošenj. Pri vsaki prebiraJni sečnji in močnejšem redčenju moramo za sečnjo določena drevesa poprej zaznamovati s kontrolnim žigom na korenih iii vidnim lahnim zarezom na deblih (odkazovanje). V pjebiralriem gozdu je čas sečuje posebno važeu. Da se obvaruje pom Jade k in ostalo stoječe drevje poškodb, naj bi iaostale sečnje v mrazu in v času, ko je drevje v največjem soku. Če le mogoče, naj se seka, izvlači in spravlja les, ko je pomladek pod snegom ali vsaj pred začetkom ozii'oma po zaJtljučku vegetacijske dobe. Ostanke po sečnji (vrhe, veje, dračje itd.) pa spravimo iz gozda. S pospravljanjem sečišč zai'adi nemotenega pomlajevanja v nobenem primeru ne smemo odlašati. Zaradi različnosti prebiralnih sečenj oziroma menjajočih se oblik sestojev so večkrat ali potrebne ali priporočljive delne umetne pogozditve bodisi kot spopolnitev pomanjkljivega naravnega pom lad k a, bodisi kot podsaditcv ali podsejanje senčnih vrst ali kot uvajanje novih vrst drevja. Česti so tudi primeri, ko je potrebno čiščenje podraatka. Na.tvečja pridobitev prebiralne oblike gozda je nedvomno naravno mešan gozd. 12VADAK O prebornoj šumi Autov tvrdi, da su preborni; sastojine naisvrsishotfiiiji gospodnrski oblik šuma xa naSe prilike. If4 GOZDARSKA IN LESNA POS> ETOVALMCA VPRAŠANJA 15. Značaj tehiiikiuiiov V neltateriii ljudskih republikah FLU Jugoslavije imajo gozdarslte tehniliiime (imenujejo jih srednje gozdarske šole) s tremi oddelki: gojitveni, ekapluatadjski iri lesm (odiiosno ■olesnoindusu'ijski«). V Sloveniji pa imaino gozdarski tehnikum z gojitveno in eksploatacijsko učno stjovjo in lesnoindustrijski odsek Tehniške srednje šole. Kakšen značaj ustreza takim srednjim šolam v Sloveniji sedaj in v bližnji bodočnosti? F. I. Ljubljana ODGOVORI 2. DDT ali Pantiikau DDT je kratica imena dihlor-djfeiiil-ti-ihloretan. To je teinljski preparat, ki smrtno deluje na žuželke. Če pride z njimi v dotOto, spada torej med dotikalne (kontaktne) strupe kalior nikotin, kvasija, petrolej itd. Ta preparat je poznan že preko 75 let, vendar ga niso proizvajali za široko potrošnjo, feele tekom zadnje vojne so Amerikanci izkoristili izum ter upo-labili DDT za uničevanje razaega mrčesa v vojski in na zasedenih področjih. Uporaba DDT-a je v večji meri nadoinestila uporabo drugih insek-tididov, ker jih po učinkovitosti silno prekaša. Uporaba DDT-ai je zanesljivo sredstvo za pokoneevanje najbolj nadležnega mrčesa. Ne uporabljamo čistega DDT-a. Pomešajo ga z neškodljivim prahom iri s tekočinami (talko, petrolaj&ki derivati). Kemijsko čist preparat je bela kristalna anov, ki je teiko izparljiva in se v vodi ne raztaplja. Potrošniki jo dobivajo pod različnimi imeni; n, pr. liberty, Gesarol, Pepein, Pantakaii, Poslednja dva sta jugoslovanska preparata. Navadno ga uporabljajo v 5—10 procentiii koncentraciji, kar za žuželke zadostuje. Učinek traja več dni. Lahko pa ga opazimo že takoj, ker postanejo opraŽene žuželke nemirne in kažejo vidne znake slabosti (ovijanje, dviganje gtave. pijanost, bruhanje). Smrt nastopi v nekaj urah ali pa tudi v nekaj dneh. To zavisi od koncentracije preparata, od načina zaprašitve in od vrste žuželke. Muhe. komarji in podoben mrčes so zelo občutljivi, najmanj pa so občutljivi mravlje in pajki. Človeku in živalim e toplo ki-vjo ne škoduje v uavadjuh koncentracijali, vendar povzroča dolgotrajno vdihavanje prepa-j atov DDT-a motnje in bruhanje. Uporaba preps.ratov DDT-a je vsestranska. Doma ga lahko uporabljamo proti raznemu mrčesu. Proti ščurkom ga uporabljamo tako, da po-ti'saemo prah okrog prostorov, kjer se mrčes skriva, ali še hol je, da ta mesta dobro zaprašimo. Proti muliam in komarjev zadostuje, da so v prostorih šliropi, da se uničuje stejiice pa je treba dobro zaprašiti vse razpoke v podu, proti moljem se borimo tako, da naprašimo obleke, mrčes na živalih uničimo tako, da žival dobro natresenio s prahom. Z DDT so se uspešno borili proti anofeJešu, ki prenaša malarijo; oprašitev so izvršili z avioni, V gozdarstvn smo do sedaj uporabljali preparate DDT proti gobarju in pinijevemu sprevodnemu prelcn, in .sicer s prašenjem iz letala. Rezultati proti gobarju (Lymantria dispar) so po poročilih odlični. Končnega poročila o rezultatih 'akcije prod pinijevem sprevodnemu prelcu še nimamo, vendar vse kaže, da so bili rezultati odlični tani, kjer je bil škodljivec neposredno oprašen, slabo pa tam, kjer je škodljivec prišel v dotiko a prahom šele pozneje, O končnih sklepih v tem pogledu ne moremo poročati, vendar laliko mislimo, da je proti borovemu sprevodJiemu prelcu uspeh zanesljiv le v tistem piitneru, ko so gosenice neposredno paprašene. Pripominjam, da je prah nevai-en čebelam ter je potrebno ob večjih akcijah sapreti panje. [n^. M. s e b e n i k 4. Pogozdovanje goličav Pred sLo leti je prevladovaJo prepričanje, da je kras iiainogoče pogo-zciiti, PiTi uspeli kraški «asadi pri nas datirajo iz leta 1859. Večji zajnah v pogozdovanju je -pokazalo obdobje 1S87—1912, ko je poslovala posebna komisija za pogozdovanje kranjskega krasa. Leta 1912. je bilo ugotovljeno, da je za vse četitstoletje, kljub skrbnemu delu, uspeh saditve znaSal komaj 2S%. Slabi uspehi pri pogozdovariju Icrasa ao torej znan pojav. Na krasu so posebne klimatske razmere. Močnejša pripeka in veter ter manjša vlaga v sraku in v t.leh so falitorji, ki jih še zmeraj premalo upoštevamo. Temu primerni so tudi uspehi naših pogozdovanj. Za odprava neuspehov sb nujni posebni uJcrepi, ki so se v praksi n«. krasu že dobio obnesli. — 1. Potrebne so predvsem lolcalne drevesnice. Tako namreč odpadeta dolg prevoz in zakopavanje sadik, ker jih istega dne izkopljemo in posadimo. — 2. Sadilce m(jram.o odgojiti s čim manj zalivanja, toda ob zadostnem gnojenju, da-bi bile krepke m odporne zoper sušo. — 3. Izredno važno je varovanje vlage v tleh, Jtai' dosežemo s tem, da že jeseni pripravimo jame za saditev in jih pustimo čez zimo zagrnjene. Ob koncu zime zasadimo sadike z ročnim sadUniJcom v zasek v pripravljeno zemljo, ki ostane tudi po saditvi I'ahla in sposobna, da vpija in zadržuje vlago. — 4, Saditev na krasu je izredno kočljivo delo, ki zahteva stalno in kvalificirano delovno silo. Ostali posli {kopanje jamic in dr.) niso zdaleč tako kočljivi ter jih lahko poverimo tudi nekvaUfieii-ani, začasni iin prostovoljni delovni süi. Saditev saina pa zahteva veliko vestnost in poseben čut, česar pa nima vsak delavec, Ako se saditev vrši po normah, je umestno predvideti tudi posebne nagrade za uspešno delo. Tako so delavci zainteresirani ne le za količinsko, temveč tudi za kakovostno dobro delo. Potrebno je izbrati najboljše, kvalificirane delavce ter poskrbeü tudi za intenzivno strokovno nadzorstvo. Dolg prevoz in nemarno ravnaiuje s sadikami (pri izkopu, prevozu in zakopavanju) sta pogosto vzrok, da sadimo le še navidezno žive (zelene) sadike, ki ostanejo sveže le določen Čas. Sadike, ki po vestni saditvi niso pognale in so usahnile še pred nastopom prave su§e, so bile že posajene napol mrtve, (Posušijo pa se seveda tudi dobre sadike, alio jih ne posadimo pravU.no,) če bomo na krasu, poleg že splošno znanih zahtevkov, veljavnih tudi za vse ostale kraje, upoštevali še omenjene štiri pogoje, se bomo prepričali, da tudi ^^pogozdovanje krasa ni problem«, (Glej članek pod tem naslovoVn v štev. 1—3/1946 Gozdarskega vestnika). Ing. Vladislav B e I t rn m 5, Odpornost bit k ve proti vetiu Na Vaše vprašanje o delovanju vetra na buk&va drevesa — seme-üjake v Času postopJic (naplojne) sečnje Vam pošiljam tole mnejije: Prav ijcnajo Laico tovariši, ki inislijo, (3a veter za bukove semenjaJ^e ni nevaren, češ da razbija buJtev dovolj globoke korenirie, kaJtor tudi -tovariši, ki menijo, da je treba posamezne stopnje postopne sečnje vršiti previdno, da ne bi bilo škode v vetrolomih zaradi precej plitve zakoreninjenosti bukve. BuJtev spada med drevesne vrste, ki razvijajo v glavnem srednje glotw>ke korenine. Toda razvoj korenin pri bukvi (kakor tudi pri ostaJib drervesnih vrstah) je v veiiki merd odvisen od rastisčnili razmer (podnebja in tai) in od načina, kako v posamerznih bukovih sestojih izvajamo gojitvene ukrepe. Vsake vrste drevo razvija plitvejše korenine v tleh, kjer nagde v vrhnjih slojih dovolj vlage in hrane, toda močnejše in globlje korenine tam, kjer mora oboje črpati iz globljih slojev. Na plitv^i tleh razvijajo na splosno vse drevesne vrste plitvejše korenine k^or na globljih. V legah, ki so bolj izpostavljene vetru, razvija bukev že v mladosti močnejše korenräe kakor na mirnih, pred vetrom zavarovaiii}i položajih. V sestojih, Id jih od mladosti močneje redčimo, razvija bukev že zmlaxia močnejše korenine kakor v manj redčenih, Tz gozdov Hrvatske navajajo tale opazovanja: Pri pomlajevanju bukovja v Kalnižkam pogorju so stremeli za tem, da bi izvedli pomladitev v dveh secnjaih, ker je bilo na tleh že nekaj potnladka. V prvi stotpnji postopne sečnje so posekali okrog polovice vseh dreves na. sečišciL Nepo-sekani semenjaki so imeli nalogo, da dopolndjo naplod in da nekaj 1st varujejo pomladek pred mrazom. Močan vetear pa je podrl večino semenjakov. Tako je nastala velika škoda ne samo na lesnem materialu, marveč je tudi pomladek ostal brez zaščite in je večjidel poginil zaradi mraaa; zaradi tega je bilo treba 'izvesti ročno pomlajevanje poseke s sadikami rajznih drevesnih vrst. Tudi iz tuje literature o gojeiiju gozdov so poznani podatki o bukovih sestxjji, kjer bukev plitvo korenini. (Rubner 1934, str. 195). Dr, A. Peiračld, redni univ. profesor 6. Sušenje lesa Pravilno sušenje lesa ja eden od osnovnih pogojev za zboljšanje kvalitete taiko izdelanega in predelanega lesa kakor tudi finalnih izdelkov. Zaradi tega je uredništvo povabilo več strokovnjakov, naj napišejo razprave o sušenju rasnih soi-timentov. V kratkem bomo objavili splošno razpravo »O sušenju lesa«:, ki jo pripravlja za ^Gozdarski vestnik« ing. Ivan Možina, vodja lesnoindustrijskega odseka Tehniške srednje šole v Ljubljani, Istočasno pričakujemo razjxrave o sušenju sortimontov okroglega, tesanega in žaganega lesa od tistih, ki so pripravljeni s svojim ana-njom in skušnjami poms^ati naši praksi. Zelo koristni bi bili tudi kratki dopisi delavcev, logarjev, manipulantov, gozdarjev in tehnikov, v katerih bi bile opisane dosedanje skušnje. Uredništvo pričakuje tudi take dopise. Uredništvo 11? s. Poletna sečnja bukve suš O vprasa,!ijy letne in znnske sečnje je bilo že dosti govorjenja in pisanja. O tem nam pričajo rezultati abširnih raziskovanj. Lastnih mentarnih poda.Lkov še nimajno, vendar so nam nujno potrebni za pravilno usmerjanje proizvodnega procesa. Na podlagi doslej ugotov!jei\ih podatkov navajam .■sledeče. Vpliv sečne dobe na tehnične lastnosti lesa je neznaten. Bukov les letne seonje je praktično popolnoma enakovreden lesu zimske aečiije. Res je, da vsebuje poleti posekan les snovi, Iti pospešujejo razvoj mikroorganizmov in se zato tudi laže pokvai'i. vendar velja to ie toliko časa, dokler je v njem dovolj vlage, če pa tnJc les pravočasno in pravilno osušimo, ostajiejo njegove tehnične lastnosti docela, neokrnjene. Bukov les je po naravi zelo slabo odporem. Napadajo ga razne bolezni. Najbolj znana je gliva, ki povzroča plravost. Za njen razvoj je potrebna primerna, temperatura ter zadosf.na količina vlage in z.raika v lesu. Pozimi zaradi nizke temperature ta. gliva ne m.ore uspevati. Zato tudi zimska manipulacija ne zahteva nobenih posebnÜL ukrepov. Drugačna pa je zadeva poleti, ko temperatura ustreza njenim življenskim pogojem. V svežem lesu gliva ne more uspevati zaradi pomanjkanja zraJta, prav tako ne v suliem lesu, kjer jc mainj kaJtor 20% vode. V nevarnosti je le polsuh les. Po podatkih Mayer-Wegelina se začenja proces piravosti takiut, ko je vlaga v lesu padla pod 60%. Poleti, v času vegetacije poRftkana bukovina se suši zelo počasi. Pa-renhimske celice, ki žive v lesu še nekaj časa po sečnji, zadelajo izhode in tako pr^eprečujejo izhla,pevanje. To sc dogaja neposredno za vsaltim rezom. TaJko ostane hlodovijia dolgo časa vlažna in s tem izpostavljena imičujočemu delovanju organ^ega sveta. Ce pustimo podrta drevesa z obršo in nerasžagana, se taJc les mnogo hitreje susi. Ko pade stopnja vlage pod določeno točko, odmi-o pareMmske celice, S tem so odstranjene nevšečnosti pri nadaJjnji manipulaciji. Velika prednost tega načina sečnje je tudi v manjšem številu razpok, ki se sicer pojavljajo na vseh čelnih ploskvali. Hlodovina iz zimske sečnje kaze prve žnaike pdravosti navadno že meseca junija ali celo že maja. Zato mora biti les do tega Časa razžagan in primemo osusen. V vodi vskladišeena hlodovina ostane popolnoma zdrava preko vsega poletja, Po-leti posekan bukov les ohrani tehnične lastnosti v nezmanjšani meiri, če ga takoj po sečnji razžagarao in parimo, ali pa če ga takoj po sečnji vakiadisČimo v vodi. Spomladi ali v začetku poletja (april, maj, junij) podrta di'evesa je priporočljivo puščati nerazžagana. In z obrSo, vendar ne dalje k^or povprečno 4 tedne. Tako pripravljen bukov les ima znatne prednosti. Lahko ga impregniramo prav tako kakor les, ki je bil posekan pozimi. Ptri tem se moramo strogo držaiti predpisanega termina. KaJp'sno koli prekoračenje ima, za posledico naglo poslabšanje kakovosti. Navedeni način sečnje ne daje zadovoljivih rezultatov v mesecih jUliju in avgustu. V t^ času smemo sekati bukovino le v izjemnih primerih, ko je dejansko možno les takoj predelati, Ing. 1. Možici a SODOBNA VPRAŠANJA RESOLUCIJA JV, PLENTOMA CK KPS O OSNOVKMH GOSPODARSKIH NALOGAH ZA LETO 1950. Na osnovi rtferiitii in diskusije nekaterih gospodar&kth nalogah v letu J950.I je sprejelo IV. plenarno zased^jc CK KPS nisledtije sklepe; 1. V skladu z lin.ijo splošnega gospodarskega plana za leto 19S0. morajo vse partijske organizacije in komunisti na vodilnih gospoda.rskih položajih osredotočiti vse sile na to, du bo izvrSen plan gozdne cksplo^tačije in lesne industrije s pa-stbnim oziroui ;ia izvoz in na vse ostale naloge, ki so v zvezi s planom izvoza; da bo izvršen pltin proizvodnja in investicij v rudarstvu; tia bodo agrajeni po planu r>snovni objekti težke industrije in elektro gospodarstva ter izvršene planirane invescieije v kmetijstvu, posebno le investicije obdelovalnih zadrtig; da bodo izpolnjcns vse naloge povečaivje obrambne moči nase države. IL Zaradi globokih sprememb v socialni strukturi naše dežele, do katerih je priälo po osvoboditvi ülastj z izpolnjevanjern petletnega plana, tor zaradi zaostajanja kmetijske proizvodnja m splošnim razvojem, je plenum mišljenja, da jc osnovna naloga vsake partijske organizacije, zastaviti vse sile za dosledno izpolnitev vseh ukrepov CK KPS in zvezne vUde za dvig km&tijskc proizvodnje v vseb sektorjih gospodarstva ter ia to, da bi se ?. mobilizacijo notranjih rezerv delovne sile v podjetjih in s pravilno razporeditvijo delovne sile na prioritetne gospodarske panoge zagotovila i^obiitev povečanega splošnega gospodarskega plana za leto 1950. V zvozi s tem nalaga- plenum partijskim organizacijam naslednje: 1. Na področju pospešv.anja kmetijstva: a) gospodarsko utrjevati obstoječe kmečke delovne zadruge; skrbeti, da bi se dosledno uvajale norme za vsa kmetijska dela; da bi se organizirala dela na podlagi brigad; boriti sc za povečanje živinskega fonda; zagotoviti ustrezno baM za krmo in izvršiti planirane investicije; b) ustaTiavljati nove zadruge, kjer za to dozorijo pogoji, na prostovoljni podlagi, zlasti še v agrarno aktivnih predelih; c) posvečati največjo skrb splošnim kmetijskim zadrugam in. si prizadevati, da postanejo močno sredstvo v rokah ljudske oblasti za dvig kmetijske proizvodnje in v borbi za izpolnjevanje planov setve, vzreje živine in drugih kmetijskih del, za organiziranje medsebojne pomoči pri izvrševanju planov, za boljSe izkoriščanje strojev, vprežne Živine in podobno ter pri ustvarjariju pogojev za nadaljnje uspehe v socialistični preobrazbi vasi; č) izvršiti plan setve, plan vzreje živine in vse druge planske naloge v kmetijstvu in stalno spremljati izpolnjevanje nalog. Zagotoviti si na podlagi posebne evidence dobor pregled n^d gospodarsko močjo, proizvodnjo in izpolnjevanjem obveznosti do države za vsa kmečka gospodarstva v KLO-jih; (!) nuditi tiLO-jem vso pomoč ter stalno spremljati jn kontrolirati njrliovo delo, da bi se zagotovilo pravilno doloCanje raznih obveznosti (odkupi, da^ki, obvezni prevozi itd.) posameznim kmečkim g05poiarstvom; nisglo popravljati ugotovljene njipokc; storiti vse za uspešno, pravilno in pravočasno izvrševortje odkupov s strani odkupnih podjetij. 2. V zvezi z nalogami za odkrivanje in rnobilizadjo notranjih rezerv delovne sile misli plenum, da je treba: a) zaostriti borbo za boljše izkoriščanje delovnega časa, za izboljšanje delovne discipline in boriti se proti fluktuaciji, za soialistični odnos do dela; b} zagotovili nadaljnji dvig produktivnosti deUi v vseh gospodarskih podjetjih, po.sebno pa. še v rudarstvu, gozdni eksploatadji in gradnjah, z boljS^m izkoriščanjem obstoječe meha.nizaeije, z uvajanjem brigadnega sistema, z uvajanjem norm, kjer še niso uvcedne, z borbo za reolnc norme ter tako, da se nudi vsa pomoč in tJa se vzpodbujajo racionalizratorji i-n novatorji; c) zmanjšati število administrativnega ih pomožnega osebja v direkcijah in podjetjih; sistematično uvajati .tečaje, večerne Sole in tako dvigati strokovno usposobljenost administrativnega kadra, zahtevati od vsakega uslužbenca, da do-deže prepišemo stopnjo izobrazbe; č) zagotoviti pravilno razmeščanje delovne sile iz podjetij s prevelikem številom delfl.vstva predvsem v gozdno eksploafcaeijo, na gradnje prioritetnih objektov^ in v rudarstvo; zagotoviti tem panogam za težka dela sposobne delavce in jih sistematično nadomeščati z žensko in drugo fizičn« šibkejšo delovno silo tam. kjer se lahko enakovredno ira domes ti jo; preprečiti odpuščanje fizičao šibkjejše delovne sile (Ženske, invalidi, starejše osebe); zagotoviti v celoti izvajanje vseh predpisov v zvezi z zaščito matere in otroka; d) pritegniti ustanovljeno nove delavske svete k reševanju vseh osnovnih naiog podjetij, ustanoviti delavske svete v podjetjih, kjer še niso bili ustanovljeni, in skrbeti, da bodo vsi delavski sveti v polni meiri vršili svojo revolucio-narrvo vlogo s pritegovanjem deUvstva v reševanje gospodarskih vprašanj podjetja. lit. Plenum nalaga vsem partijskim organizacijam v podjetjih, ki imajo obveznosti zia izvoz, da zagotovijo pravočasno izpolnitev nalog za izvoz, in to glede zahtevane kvalitete in sortimenta. Posebno skrb je treba stalno posvečati pravilni in pravočasni mobilizaciji vprege za spravilo lesa; pravočasno je treba izvršiti odkupe proizvodov, namenjenih ZA izvöz, in skrbeti, da bodo usfrezali zahtevani kvaliteti; na ta način zagotoviti redno izvrševanje mesečnih in trimesečnih izvornih plaliov Skrbeti je treba, za največjo aktivnost in pravilno delo komisij za izvoz po okrajih, gnip, odborov in drugih ustanov za pospeševanje izvoza pri množičnih organizacijah, tako z razlaganjem pomena izvoznih nalog za našo socialistično graditev, kakor tudi z razvijanjem njihove vsestranske iniciativnosti za pravočasno ustvarjanje in večanje fondov novih proizvodov, namenjenih aa- izvoz. I2VKŠTJJMO PLAN V CELOTI ZAKONITI PKEDPISl URADNI LIST FLR JUGOSLAVIJE Odredba o planitanju letnega dopustu delavcev, uslužbencev in nameščen-ccv (829n09-49y Pravilnik o projektiranjvi, opremi in reviziji pr&jcktov investicijskih objektov na tehnično melioracijo zcmljšč, vodnih tokov in obrambo pred poplavami (830/109-49). Navod'lü o vplaSevünju posameznih vrst njoračunstili dohodkov po proračunih Zii leto ]950 na račune pri Narodni banki FLRJ (834>109-49). Pravilri'k o spremembah Iti dopolnitvah pravilnika o volitvah iji delu delavskih inšpektorjev (836/]09-49). Uredba □ delitvi dobička državnih gospodarskih podjetij zveznega in republiškega pomena (3/1-50). Odločba o ustanovitvi, in pristojnosti zveznega biroja za, napredek administrativnega poslovanja (7/1-50). Navodilo za i/Vitjanje pravilnika o pripravniški službi, strokovnih izpitih iti strokovnih tečajih za uslužbence gozdarske stroke (15/2—50). Odločba o odstotkih za obračunavanje prispevka v skl^ad vodstva državnih. trgovskih podjetij (17/2-50), Odločba o odstotkih za obračunavanje prispevka za vzgojo kadrov v državnih trgovskih podjetjih (18/2—50). Odločba o rabatih in maržah üa proizvode, za katere so predpisane enotne tcnc (20/2-50), Odločba o trgovskih maržah za kmetijske pridelke (22/2-50). Popravek pravilnika o dolžnostih in višini dodatka preddelavcev v lesni industriji (2-50). Sporočilo o tiskanju obrazcev, d arih v natisk do dneva uveljavitve odločbe o ustanovitvi zveznega biroja za napredek administrativnega poslovanja (2-50). Pravilnik o kreditiranem prevozu pri .fugoslovianskih državnih ielcznioah (26/3-50), Navodilo o plačilu stroškov di.^ciplinskega postopka in o uporabi izterjanih disciplinskih kazni (27/3-.°iO). Odločba o načinu nabave artiklov široke potrošnje (30/3-50), Odločba o uporabi navodiU o vodstvu evidtnce o delovni sili, o delovnih nalogih in o izplačilnih seznamih v gradbeništvu (32/3-50). Uredba o ustalitvi delovne sile in o vskladitvi planov delovne sile s plinom plačilnega fonda in planom zagotovljene preskrbe (34/5-50). Uredba o potrjevanju zaključnih računov zadrug in okrajnih zvez kmetijskih zadrug (35/4-30V Odredba o rokih za sestavo, pregled in potrditev zaključnih računov zadrug in okrajnih zvez za leto 1949 (36/4-50). Uredba o tehničnih standardih (40/5-50), Uredba o spremembah in do'polnitvah uredbe o delavskih tehnikumih (42/5-30), Navodilo o uvedbi enornega delovnika za splošno ačlminiitracijo (4Ö/5-50). Navodilo za. izvajanje pravilnika o pripravniškem stažu, strokovnih izpitih in tečajih za zvezne uslužbence prosvetno-znanstvene stroke (49/5-50) Navodilo ifl določimjc elementov, iz katerih je scst^vljeim struktura iior-miniiivli stroškov v šolskih kuhinj h h (jj0/,i-5ö) OHrcribi o izpolnitvi pogodb, sklenjenih med kmečkimi obdelovfllriuni zn-dtuijami in driiwo glede oddaja tržnih presežkov v letu 1949 (51/5-50) Odl0(:ba o začasni nnmenkhituri materiala za gradbena podjetja (53/5-50) Poprsivek odredbe o ureditvi prometa med kmečkimi obd&lovaltiimi zadrugami (5-50) Uredba o spremembah-in dopolnitvah uredbe o davku na dohodek (öO.'v') Odločba o da.vČnih stopnjah dohodnine (62/7-J0) Navodilo za iz\i3jiinic pravilnika o pripravniški službi, strokovnih izpitih in Strokovnih tcCajih v finančni stvoki (64/7-50) Odločba o dodatni pr5skrbi novorojenčkov, nosečnic in porodnic (65/7-50) Odločba o zmanjšanju delovnega časa delavcem — sUisateljem delavskih tehniku nuj v (66/7-50) Tretje n/j^fodilo 7.& iKvajanjc uredbe o potnih in selitvenih stroških državnih uslužbencev (68/7-5Ü) Zakon o soeialnem zavarovanju delavcev- i-n uslužbencev in njihovih družin (72/10-50) Odločba o povečanju plač delavcev, uslužbencev iii iiamcsčeiicev (77/J0-50) Navadilo o obračunavanju in vplačevanju razlik, nastalih zaradi odprave dohodnine delavcev, nameščencev in tjsluzbencüv in prispevka za socialno zavarovanje (84/1Ö-50) Navodilo o spremembah iti dopolnitvah nsiivodila O vplače.vanju posanaeznih vrst proračunskih dohodkov po proračunih za l^to 1950 na račune pri Narodni banki FLRJ (85/10-50) Navodila za izvajanje pravilnika o pripravniški službi, strokovnih izpitih in tečfljih v planerski stroki (86/10-50) Tabele novih obračunskih postavk in plač delavcev, nameščencev in gospodarskih uccncev (92/10-50) Tabele preračunanih dosedanjih plač in düdatko-v uslužbencev (93/10-50) Zakon o poštni, telefonski in telegrafski tarifi (95'11-50) Zakon o spr&membah iii dopolnitvahi. zakoriai o državnih uslužbencih (96/11-50) Odločba o obJiki iznajditeljskega izpričevala (104/11-50) Na-vodilo k 1. Členu uredbe o izplačevanju prejemkov delavcev, nameščencev in. uslužbencev, ki so poklicani ua ods5užitey,,rcdnega vojaškega roka (105/11-50) Na.vodilo za izvajanje uredbe o ustalitvi delovne sile in o vskladitvi plajiov delovne sile s planom plačilnega fonda in planom zagotovljene preskrbe (106/11-50) Navodilo o naičnu, kako potrošniki dokazujejo svojo pravico do zagotovljene preskrbe (107/11-50) Odločba o obliki racionalizatorskega spričevala (109/11-50) Odločba o obliki diplome o tehničnem izboljšanju — novatorstvu (llO/U-50) Odredba o postopku pri doloČunju mesta za objekte kapitalne graditve in družbenega standarda (ožje lokticije) — (113/1 )-50) Obvezna razlaga 17, člena zakonca o driavni arbitraži (116/12-50) Navodilo o deki in preskrbi šolskih kuhinj (119/12-50) . . Popravek uredbe o potrjevanju zaključnih naieunov zadrug io okrajnih /vez kmetijskih zadrug (12-50) Odredba o likvidaciji nqDOravnaiiih obveznosti Äz leta 154Ö (130/12-50) Urerfbfl o spremembah in dopolnitvah uredbe o ctivku na promet proiz-Modov (128/13-30) Pupravck obvezne razlage 17. čletva znkona o državni arbitraži (13-50] Popravek navodila o obraču^iavanju in" vplačevanju raiitik, nastalih itarodi odprave dohodnine delavcev, nameščencev in tisiužbcncev in prispevka zs\ socialno aarvsrovanje (13-50) Popravek navodila o spremembah in dopolnitvah navodila d vplačevanju posameznih vrst proračunskih dohodkov po proračunih za leto 1Ö30 na račune pri Murodiii banki FLRJ (13-50) Popravek tabele novih obračunskih postavk in ploO delavcev, nameščencev in gospodarskih ucence.v (13-50) Pravilnik o spremembah i» dopolnitvah prsv;imka o registraciji državnih gospodciirskih podjetij (144/14-50) Odredba o izvrševanju plaim gradbenih objektov v lotu 1950 (147/14-50) Navodilo o postopku razlastitvenih komisij pri ocenjevanju in določanju odškodnine za razlaščeno premoženje (148/14-50) Navodilo za sklepanje učnih pogodb in aa vpis učencev v šole za gospodarske licence, in industrijske šole (154/15-50) Pravilnik o organizaciji, sestavi in delu komisij za delovne norme v gospodarstvu lokalnega pomena (153/16-50) Navodila za uporabo tablic preračunanih dosedanjih plač in dodutkov uslužbencev (159/16-50) Odredba o prepovedi in sečnja in uporabe taninskega lesa za kurjavo (160/17-50) t Popravek tarife davka na promet proizvodov (17-50) Odločba o spremembi in dopolnitvi temeljnih razporedov kontov (kontnih planov) državnih gospodarskih podjetij (170/17-50) Popravek navodiJa za izvajanje uredbe o ustalitvi delovne sile s planom plačiUiega- fonda in planom zagotovljene preskrbe (17-50) Obvezna ra^.laga O odpravi zakonov in predpisov, ki so v nasprotju z zakonom o socialnom zavarovanju delavcev in uslužbencev in njihovih druäin z dne 21. januarja 1950 (171/19-50) Odredba o sklepanju pogodb za električno energijo za U., HI in IV. kvartal 1950 (172/19-50) Pravilnik o Strokah in poklicih (173/19-50) Pra.vjlRik o pogojih in načinu sklepanja pogodb o dobavi in prevzemu električne energijfc (174/19-50) } I Navodilo o honotiaimi službi (175/19-50) Odločba o določitvi elementov kakovosti za rastlinska strojila in njihove nadomestke (170/19-50) Odločba o začasnih predpisih za obdeJavo idejnega projekta zai visoke gradnje faz Bj in B^ (177/I9-S0) Uredba o izdajanju obveznic v odškodnino za razlaMeno premoženji (379/50-50) Odredba o spremembi Ln dopolnitvi odredbe o pogojih »a kontrahiranje industrijskih rastlin letine 1950 (1^4/20-50) Konvencija o svetovni metereoloŠki organizaciji je zafela veljati (20-50) Popravek pravilnika o oi-ganiaacjji, sestnvuin ddu kotnisij sra delavne nurme v gospotliiTstvu lokalnega pomena (20-50) Popravek uredbe o ustanovitvi in prenehanju dclovnili razmerij (20-30) Odredba o 5okih za sklepanje pogodb za 11,, Iii. in IV. kvarta) 1950 {18a/2J-50) Odredba o sestavljanju trimesečnih planov fonda pliič in uporabi predpisov o kontroli in evidenci izTrS&vanja plana fonda plač (18^/21-50) Uredba o financiranju socialnega, zavarovanja (192/22-50) Uredba o razporejanju kadrov knjigovodstva in fiman&nc revizije (194/22-50) Prvo nuvodilo k posameznim predpisom zakona o socialnem zavarovanj« delavcev in uslužbencev in njihovih družin (195/22-50) Odločba o izplačevanju pokojnin v zvcii 7. odpravo prispevka i;a socialno zavarovajije in dohodnine (196/22-50) URADNI LIST LR SLOVENIJE Odločba o ustanovitvi sol za. ucencc v gospodarstvu v lesni industriji v Mariboru, Celju. Moüirjah, Sevnici, Šempetru na Krasu in na Bledu (22/4-50) Uredba o spremembi uredbe o ustanovitvi glavnih direkcij ministrstva za gozdarstvo in lesno industrijo LRS (24/5-50) Odredba o spravljanju in hrambi vnetljivih tekočin v prodajalnah, obrtnih podjetjih itd. (26/5-50) Uredba o s-premenibi uredbe o ustanovitvi glavnih direkcij ministrstva za gozdarstva in lesno industrijo LRS (23/5-50). Odredba o plačevanju davka od prometa proizvodov pavšalistov (25/5-50). Odredba o spravljanju in hrambi vnetljivih tekočin v prodajalnah, obrtnih podjetjih itd. (26/5-50). Odločba o davčnih stopnjah za odmero dohodnine kmetijskim gospodarstvom (27/6-50). Pravilnik o priznanju spričeval inoai. K fihn-skenui predvajanju bi povabili tudi druge tovariše in tovarišicc. Tako bi širili obzorje in clviyali tudi v ljudstvu zanimanje za, tehnične vede, nove poglede na svet ter iliožnosti smotrnejšega izkoriščanja prirodnih bogastev, pIT bo imel tudi svoje filmske kamere ter bo na željo jiposnemald zanimivejše in va2nej,šc delovne procesft v naSi proizvodnji, skrbel bo za gradivo našega dokumentarnega filma, tedenskih obzornikov. Film luidi široke moiinosti sodelovanja. Za vse informacije pišite DlT-u, sekcija z,i gozdarstvo in lesno industrijo, referent za tisk in propagando. 'Nadaljnje uspe.^no sredstvo je strokovni list, Naši strokovni reviji »Gozdarski vestnikw in »Les* dobivata vedno več Člankov in vesti, vprašanj, odgo- viirov, Vendiir želi iii-edništvo obüh lislov šc gradiva. V naši stroki sc nabere tGliko posebnosti in aammivosti, dn silijo slehtrncmu pero v roke. Piši! Potrebujemo tudi poljudno-strokovna iHelrt ürt sindikalno založbo sDela.vskc f?notnosti<(. TovAriSi, ki bi lahko pripravili primerno delo, naj nam to sporcicc^ lift se Zli vsiik: primer konki-etnu pogovorimo. Tudi naš »Radio Ljubljana« pogreša krajših predavanj iz gozdarstva in lesno industrijt (ubsegdU naj bi ok. 5 tipkanih stmni, široko od^vrtc vrsHtc). Ddo se honoTira in lahko tudi ponatisne v revi ja li, Organizjrajmo tudi čini vcc strokovnih predavanj üa oižji in Siril krog. Pomagat! bi morali le prav posebno kineikim zadrugam, briga tla m v go^du in Uli obratih. Dvigniti moramo Kanimauje in poznavanje tehnlčvie strara proizvodnje pri uslužbencih, ki opravljajo administrativne, komarcialne in evidenčne posle. Kdor bo pozniil ves potek detiL v proi7,vodnji, številk in ra.znih računskih operacij ne bo imel veČ za. suhe ätevilkü, ampak bo imel živo pred o£mi delu Človeka, rast drevesa in gozda, vso pot od klice tlo končnega proizvoda, ki naložen na vagoa prelfiaja iz življenja gozda v življenje človeške družbe. Tovariši naj platjo v dnevne liste o borbi »a. izpolnitev pitna. V "Tednu tchnikes, ki bo meseca junija naj organizirajo ogled obratov, predavanja, lahko tudi rfiKStave krajevnega značaja. Mnogi äkjii bi radi sodelovali v linansn'enem delu, imajo morda že svoj Studijski objekt, gozdno partdo v ta namen, stroje v obratu, organizacijo deta, orodje itd, Prosimo jih, naj nam tO s kratkim opisom sporoee, da bo naša znanstvena sakcija njihovo delo usmerjaal in razporejala posamezne specialne stroke. Matično društvo D!T-a bo vsa prizadevanja po tiajböljäih močeh podpiralo, zato vabimo k sodelovanju vse tt>variŠe in tovanšice gozdarske 'in lesno-indu-strijske stroke. Tisk, film, ra^lio, živa beseda, tnočno tovarištvo naj pozive organiZftcij.sko prosvetno in znanstveno delo kot najučinkovitejše orožje v borbi za novi svet. A. Seliš k ar SODELUJTi; V »SUMARSKEM L1STU< tlani DIT-a — inženirji, tehniki, manipulanti, obratovodje, gozdarji, delavci! Sodelujte s prispevki v i-.Sumar.'skem listu«, ki je strokovno glasilo vseh gozdarskih in lesnoindustrijskih sekcij D IT-a FLRJ. Naj bo naš iSijmarski list« ogledalo vseh .stremljenj, vseh uspehov in so(f,e]o™ija strokovnjakov gozdarstva inTlesne industrije v naporili obeh panog narodnega gospodarstva pri izpolnje-viinju nalog petie'nega plana. »Sumarski bst« je naša strokovna Šoia, iz ujega se učimo dognanj tovarišev iz drugih republik; preko njega moramo posredovati naša dognaiija in uspehe tovarišem v di-ugih republikah. V listu sodelujejo s člani;i, razpravami, prikazi, poročili iz prakse in drugimi prispevki tovariši iz vseh republik. Slovenski strokovnjaki moramo tekmovati z oštaiimi, da ne bomo pri sodelovanju v listu na zadnjem mestu. ?oleg »Lesat, ki je glasilo Generalne direkcije za lesno industrijo LRS. ter »Gozdarskega vestnika-a, ki ga izdaja gozdarska in lesnoindustrijska sekcija DlT-a LRS, moramo prispevati tudi h kvalitnemu in kvantitctnemii dvigu »Sumarskega lista«, Pomožnii urednik 'i>Su-marskega listan aa področje LRS je tov. mg, Rudolf Ci vidi nI. Pošiljajte prispevke na njegov naslov: Ljubljana, Prešernova ul. I/II. Uredništvo KN.nŽEVNOST PREGLED PERIODIČNIH LISTOV »Les-t 1950V3, LJubljana Jnnez Jerinna (Ljubljaiiii): Združevalijc lesnih obratov (kombinatov) in tiova smer industrijske tühiiölo.gijc ksLi — Avgitst Grošelj (Ztmiiti): Uporaba letalstva pri goxiinih delih — Lcoji Roth (Crnütticlj): Obdelava bukovine — Ing, K'fln BartI (Ljubljana): Se o eteričnih oljih nftšilt igiovccv — hij!. Vladimir Jelovac: Sestavljeni in vezani les — Kszno. BŠumarski list« 1950/1—2, Zagreb III g, Dušan Klcpiic (Zagreb): Sestoj no ali drevesno gospodarstvo? — Ing. St jcpan f tajicisko-vid (Zagrtb)i N;iŠi tartufi — In^. Milan Andrcič (Zngreb)i Uspeän'ost aviometodc pH zatiranju gobarja — Ing, Josip Safari O vplivu prota-vodnih činitcljev na določanje gospodarskega, cilja pri gojenju gozdov — tng. Ilijti Lončnr (Zagreb); ?otreba večjega razSirjanjs pravega kostanja — Ing. Mi-liajlo Mujdi-ea (Zagreb); Kontrola kvalit&tc proizvodov v lesni industriji — Hinko Bcdenič: Poskdicc pomanjkljive porabe delovne sile — Ing. D. Terzid in ing. A, Panov (Sarajevo); Vloga ročne delovne silt pn znanstvejio-ra^iska-valncm delu — Obvestila — I» strokovne knjiite^^nosti. ■'NTarodci Sutnor« 1950/4—5, Sarajevo Ing. Faalija Alikalfld: Najbolj značilna vjii\rasanj[i gozdarske politike v zakonu o gozdih — Ing. Vladislav Beltrfim (Beograd): Pogozdovanje golieav s setvijo — Ing, AI ck sije Poštnikov: Problem pLmskega. ostanka - Ing, Lazar Vujičič (Bcograrf): DomaČi oreh — Ing. S, Lazftrev: Utrjevanje hudourniških pobočij —Ing, K, Fice: Viroki nastopa lubadarjev v kaUmiletni obliki — Ing. Jakov SitCie: Avionsko zatiranje gobarja v yo^du Matajiea^ Ing, Leo Alkalaj: Vertikalne (kompleksne) ali horizontalne (specirtliziriine) brigade v gozdivi eks-plontaciji, ^Schweizerische Zeitschrift für Torstweseiu — aJournal Forestkr suissea I9j0/2-3, Zürich, Švica Ing, G. Laeourly (Tunis); Gozdovi Tunisa — H, Etter (Zürich): K teoriji o bon i Li ran ju gozdov — Paul Rieder (Sissach); Vrednost go2tiov v ro zlasti t vmcm pravu — Obviijtila (H, KnucKel: Nova kantonalna navodila za gospodarske načrte, Ing. L. Gemperli; Nov postot^ek za borbo proti rj.ivemu hroäeu, "Madžarski bilteni it. üU: Desetletno roparsko gospodarstvo moramo popraviti) — 'Pregled knjig, pregled cevi j, gozdarska kroiiiks', druätvene vesti. ^Schweizerische Zeitschrift für Forstwesen« — -jJournal (orestier suisse« 1950.'4 Zürich, Svica Prof. dr. ing. F. K oll mann (Hamburg): Novi izsledki fizikalnega in meha-nično-tchnološke.ga raziskovanja lesa — J. L. Nagel (St. Blaise): ]zmet>a drevesnih vrst — A. Cotta (liobella MonferatoV O naravnem obnavljanju gozdov — Prof. dr, ing, tCricsche (Feldbach): Lesno gospodarstvo Perzije — Obvestila (J. L. ßiülley: Kkskurzija Zvezne gozdarske inšpekcije za Qadensko, Ffuns Leibundgut: Presajanje klic listavcev) — Pregled knjig, pregled revij, gozdarska kronikn, društvena vesti, KRATKE VESTI NOVA VRSTA ŽICNlCE ZA PRENOS HLODOV V LR Hn-iitski so izxlelali novo vrsto žičnice za. prenos hlodov. Razen svoje enostavno izclelaive ima to prednost, dii se viseči hlod lahko direktno noloii v avtomobil. Žičnice, s kiiterimi razpolagamo danes, nimnjo naprave za avtojnatiGiio spuščanje tilo-do\' in se morajo spušca-ti \z višin, aa-rad') česar se mora ponovnci izvršiti nakladanje, pri čemer se izgubi mnogo časa, Postavljanje t;dršne žičnice je zelo anostaviio in si jo lahko postavi v epein dnevu. Žičnica zamenjuje pri delu 15 parov vpreiSne živine in 15 ljudi. Ob njej pa SO zaposleni samo 4 ljudje ter imii možnosti utovora in iztovora na vsakem mestu, kjer je žičnicii napeljana. Najbolj odgovarja 7.i\ delo žičnice hribovit in strm teren, kjer je ta zelo prikladna za izvlaccnje hlodov. Nosilnost 11 ovc žičnice je 1.5 ton. Ker je i^dela.va te žičpice enostav-nii, o'moßocfl serijsko iideliivo. Najvaž-nejäi del te žičnice so preinestljiva ko-leSčkn. Žičnico je konstruiral Set mehanične delavnice Industrijskega servisa lesne industrije Hrvatske Ivnn Nu-randža. MEMANf?;ACl,)A PODIR.-^NJA DREVJA V ZSSR Za iiodirsnjc drcvza uvajajo v ZSS vedno bolj elektromc)torke. Prvotne motorkc se nnmreč niso preveč obnesle zarfldi velike 1ež;. Prenošanjc ju bilo težnvnO' it v ravninskih predclili. Sedaj uporabljajo dva lahka tipa inotork, ki fell ta t rt H odnosno 8 kg. S tako nio-torko upriivljii le eden dclavec. Kon-Strukeija je ruskn in sovjetski časopisi napovedujejo še 8 tipov mntork z raa-iiimi izboljšavami. Za pogon hikih motornih žatt rjizmeščajo po gozdih male. prenosne elektroce-ntnile z 12 KW, v rabi jih je že nekaj tisoč in vsaka poganja 8 motork. !..lf Lmiio-. iwws) SVILOPREJKE NA HRAilTIH IN BREZ.^H Sovjetski znanstveniki sviloprcjke raziskovalne. post<-\jc pri Gorkeni so ugotovili, da je moina reja sviloprejk na neki podvrsti tamkaj.Šnje navrtdne breze. Doslej je bila sviloieja v ZSSR üirejena le na območju murve v Osrednji Aziji [n Ukrajini ter na Kavkazu. Na Kitajskem in .laponskem hranijo sviloprejke žc mnogo let i 1 sti tamkajšnjega hrasta Nekuj zaprcdkov reh sviloprejk so prinesli pred 1,1 leti v Rusijo, kjer so se sviloprejke izlegle in priiv dobro razvijale na hrast h. Ker pa je hrast v Rusiji razmeroma redko in dragoceno drevo, so poskusili hraniti sviloprejke z listjem breze, ki pokriva širne ßoadiie predale. Poskusi so uspeli. Tiiko so začeli n. pr leta ]!?4r>. hraniti z brezovim listjem 51) sviloprcjskih družin, ki so bile do tedaj hranjeno s hrastovim listjem. Dobili so BIIOÜ kokonov (zapredkov; vsakega pa .">()()—700 m prvovrstne svile. tPci FAO „II Lmiio", UMETEN TRD LES IZ N.^RAV-NEGA MEHKEGA LESA V ZDA so iznašli poseben posto-uck, s katerim je možno iia-praviti mehek Im tako trd, da ni možno vanj zabiti žeblja. Tako predelanemu lesu so dfili v laboratoriju ime DStaypack<(. Nov proizvod dobijo s pritiskom 1500 hber na kvadratni palec inehketjii lesa pri temperaturi 325"?, Pod ziiruzenim vpiivoni pritiska in toplote nastiine.i«-žetek lignina iz vlaken, ki sc istočasno aktivizira za scementiranjec. Z raziskovanji so ugotovili, da je možno na po-dobe;n način predelati vs«ko vrsto mehkega lesa; najboljše uspehe pa so dosegli doslej s pi-edelavo jelovine. Novi lesni produkt je manj vnetljiv kot iz,-vinii les in ga uporabljajo za izdelke, ki naj bodo (rdrii in odporni proti vlagi, (..11 LeKiiir'. ir.fJ/ia) CELULOZA IZ EVKALIPTOVINE Španija je bila vse doslej navezana na uvoz celuloznega lesa iz severnih in drugih evropskih držav. Zadnja leta pa skušajo Sp=in;;i dobili celulozni les iz drevja, ki uspeva doma. Z rstaisfcova-njem evkaliptovego lesa so prišli do nepričakovano dobrih rezultatov. Za-liidi tega so začeli S pospc.5evaiijem in razširjanjem evküiiptovib nasadov. Neka družba ima v Santandrti in Asturiji že .S.OOO ha takih nasadov. Gojenje cv-kalipta ndmtvravajo razširiti še v druge pokrajine. Celulozo je preizkusila tudi neka italijanska družba, ki je ugotovila odlično kakovost. (-H Lcwo-, liMfl^) POMEN IX ^ LOGA GOZDARSTVA V SOCIALISTIČNEM GOSPODARSTVU Zaradi velike, razprnstrnnjcnosti gozda na Slovenskem in njegovega ogromnega gospodarskega pomena sta imela naS -gozdni delavec in kmet precejšnje znanje o gozdarstvu, vendar smjest o veliki vlogi, gozda v gospodarstvu in življenju naroda ni v zado'^tni meri prodrla med široke ljudske množice. Prejšnja protlljudska oblast, ni prmilno gleinla in zadostno upoštevala problemov, ki so povezani z gozdom. Kapitalistični lastninski odnosi so imeli za posledico tipično metodo izkorilČanja. ki ji ja bit dohiČek, kot sploh v vsej kapifalisttčni proizvodnji, glavni in edini regulator^ Ni je gospodarske panoge, kjer bi bilo vec zlorab v izkoriščanju naravnih bogastei' kakor prav v gozdnem in lesnem gospodarstvu. Pronljudske Špekulacije vladajočega razreda niso tu poznale ne mere n^ /conca, pri tem so bili udeleženi posredno ali neposredno prni' vsi: od fevdalne gospode do burzoaznik mogotcev vseh barv. Periodično sc ponavljajoče gospodarske krize so samo pospeševalp brezobzirno uničevanje lesne zaloge preostalega razdrobljenega gozdnega področja. Tako so naU gozdovi imeli pred pričelkom 3. svetovne •vojne le dobro polovico osno one lesne zaloge, potrebne za njihovo pravilno izkoriščanje. Bil je že skrajni čas, da je ljudska renolncija odločno prenehala s takim načinom nesmotrnega gospodarjenja, ki zgovorno dokazuje vso nesposobnost kapitalistične ekonomike. Jedro gozdarskih p7-obiemov je treba iskati v namenu, za katerega se uporablja dohodek iz gozda. Tu ne mislimo na lokalne porabe, temveč na kom.pleksno eksploatacijo letnih etatov. Stara Jugoslavija je za izvoženi, poceni prodani les uvažala v pretežni meri drobne, visoko preplačane potroŠne artikle, izdelke tujih indusLrij^ In kaj je imelo od vsega tega naŠc ljudstvo? Ali so te kupčije pospeševale gospodarski razvoj v naši drŽavi in dvigale življenjsko raven širokih ljudskih množic? Nikakor! Naše največje bogastvo ja šlo mimo ljudstva; tujci so črpali plodove naše zemlje, in si kopičili bogastvo; delovni človek v mestu in na vasi pa je bil vse fiuje zatiran in izkoriščan. Naši lepi gozdovi so v tej dobi budili Človeku le grenke in žalostne misli! Sele socializem, ki ga dana kljub težavam z vsemi silami gradimo, odkriva našemu ljudstvu pomen gozdarstva, vzbuja mu interes za gozdno gospodarsli:o in nabiga ljudski oblasti globoko skrb za gozdove. Ob zavesti, da gozdno gospodarstvo v socialistični državi izredno dviga življenjski standard, se vzbuja nujna v'olja do j)rai'ilnega in zadostnega oskrbovanja gozdov. V socializmu delovni človek odgovarja za drevje jj gozdu, ki mu daje lesno surovino, kakor odgovarja za stroje' v tovarni, s katerimi proizvaja industrijske ar ti Ide. Pri tem mora, n ar tirno, skrbeti za taltŠiio gostoto, starost in obliko gozdnega sesfojo. da bo ta letno proizvajiii kvalitativno in kvantitotiimo najhoUšo lesno maso. V ta namen no potrebni stalni in številni^ vsdno pa pravočasni in smotrno premišljeni gozdni gojitveni ukrepi. Slovenija ima odličnp. naravne pogoje zo uspemo /;o;fin/e f-ozdov in se zato gojitvena dela v primeri z ostalimi napori, ki jilt človek vlaga v razne oblike produkcije, bogato obrestn jejo. Vrednost letnega erafa more donašnti v pravilna urejenih gozdih 600—800% vrednosti letnega dda, kar pai^ odtjisno od t(dnih, kli-matičnih in dTup;ih prirodnth pogojev. Za racionalizacijo proizvodnega procesa skrbi narava sama — pod pogojem seveda, da jo Človek s svojim delom podpira in njeno dejavnost pravilno usmerja. Še Vfičjo in trajnešo posredno komt ima pri pravilno urejenih - gozdovih vodno gospodarstvo: temu namrei^ da jo jo konstantno energetsko baso samo dobro urejeni gozdovi, ki akumulirajo mnogo padavinske vode in tako uravnavajo vodno stanje naših rek. Na dobrem gozdarstvu pa i ta zainteresirana tudi kmetijstva in turizem. Sedanja stopnja gospodarske izgradnje, ki vodi preko elektrifikacije in industrializacije do likvidacije ekonomske zaostalosti in do hitrega dvigu življenjskega itandarda našega ljudstva, zal^teva naporov za iz-pf/lnilev petletnega plana. Pri tem nam eksploatacija gozdov in izvoz lesa D veliki meri omogočata uvoz tovarniških naprav zn našo industrijo. Če za les ne uvažamo predmetov široke potro&nje, se sicer s tem življenjski sfaiidard našega ljudstva trenutno ne dviga tako naglo, kot bi se v nasprotnem primeru, tLStvarili pa si bomo s tem svojo industrijo. ki bo v bližnji bodočnosti sama izdelovala vse te artikle in omogočala k o n s t a n t e ti dvig materialne ravni delovnega ljudstva. Ko bi se odločili zo uvoz potrošnega blaga iiamesto industrijskih instalacij, bi ne mogli nikdar prenehati z izvozom lesa fin drugega eksportnega blaga). Naše lesne zaloge bi se prej ko slej izčrpale. !\aŠe gospodarstvo bi hiralo. Taka ekonomska politika trenutnih koristi bi bila seveda v opreki z osnovnimi načeli socialističnega gospodarstva, Narodi Jugoslavije grade danes, po uspešno zaključeni ljudski revoluciji in temeljni obnovi gospodarstva, z lastnimi močmi socializem, ki ne pozna izkoriščanja Človeka po Človeku, naroda po Jiarodn. To je treba prav posebej poudariti, saj vlada danes zaradi revizionisticnega in proti-revolucionarnega stališča Sovjetske zveze celo med socialističnimi državami politična in ekonomska neenakopravnost, ki se izraža v brezobzirni gospodarski eksploataciji in političnem podrejanju malih držav Sovjetski zvezi. Izogniti se z gospodarsko osamosvojitvijo, ki nam jo priniisa petletni plan, tako kapitalističnemu izkoriščanju na Zapadu kakor podobnim eksploatatorskim tendencam na Vzhodu -— je naša prva in glavna naloga! Temu cilju služi v polni meri ittdi naše gozdno gospodarstvo. Borba za industrializacijo riaše države ni lahka, zvezana je namreč 2 velikimi žrtiiami, ki jih naše ljudstvo — v želji po boljšem, človeku vredneßemu življenju — prenaša z izrednim heroizmom. V dobi imperializma izuažajo, kakor vemo, gospodarsko močne države v industrijsko zaostale dežele namesto blafia kapital, grade tu industrijo in si zaradi razpoložljivih surovin ter cenene delovne sile kopičijo ogromne ekstraprofite. Taka industrializacija brez dvomane prinaša nobene resnične koristi delovnim množicam, nasprotno, tuji kapital jih ob sodelovanju domaČih buržoazruh vrhov brezobzirno izkorišča -in zatira. Te poti v induistrialisacijo, ki pomeni popolno zasužnjenje deloiinega Človeka, si naše ljudstvo ne želi. Mi gradimo svoje socialistično gospodarstvo s lastnimi silami in s smotrnim izkoriščanjem svojega naravnega bogastva, od lesa do rud. Prirodno bogastvo nam daje dovolj izvoznega blaga, s katerim plačujemo na bazi trgovske enakopravnosti in recipročjiosti Stroje ter druge osnovne industrijske in ertergetske instalacije. Borba za socialistično izgradnjo, za gospodarsko neodvisnost in vis jo življenjsko raven združuje in najože povezuje vse naŠe delovno ljudstvo: delavca, kmeta in delovnega inteligenta. V le j borbi so naloge našega gozdarstva izredno pomembne: 1. Gozdno produkcijo je treba nenehno in vztrajno dvigati po količini in kakovosti. 2. Treba je odkrivati in upornbljaii najboljše metode gozdno-gojitvenih del. 3. HnziskovaU moramo naravo in njene sile usmerjati k čim hitrejšemu in boljšemu dviganju lesnega prirastka. 4. Organizirati je treba gozdarsko službo tako, dn ho čim boljša, kulturnejša in sodobnejša ter tako sposobna izboljševati delo in vključevati vanj najširše nmoŽice. 5. Z vzgojo in propagando moramo skrbeti, da bo delovno ljudstvo dobilo pravilen odnos do gozdnih del in do gozdarstva v celoti, se zanimalo zanj in razumelo 7tjeifoi;e sedanje in prihodnje naloge. 6. Visoko moramo dvigati gozdarska vedo: uvajati moramo najboljše metode gozdarskih del. posredovati najnujnejše praktično znanje o gozdu ljudskim iiprtivriim in gozdarskim organom ter sistematično vzgajati visoko kvalificiran kader v šolah in na terenu. Minister __ za gozdarstvo LR Slovenije Jaha AvŠiČ SVETOVNI GOZDARSKI KONGRESI PrUi. inij, Franjo Savfiik (LjubljaiiJo) Krčitve gozdov in neracionalno, slabo gospodarstvo z gozdovi v dolgih obdobjOi človeškega razvoja je privedlo do tega, da je dam danes le še oboli 28% rodne zemeljske povi'sine porasle z gozdovi,^ medtem Jto so v daviiini gozdovi zelo prevladovali. Obstoječi gozdovi so v razmerju z ob-Ijudenostjo po večini neenakomerno porazdeljeni po zemlji. Približno polovico gozdov zavzemajo še pragozdne površine, ki jih zaradi tehniSniii težav le počasi odpirajo, drugo polovico pa prekomerno izkoriščajo in pustošijo. Posledica tega neugodnega g(?ografsko-ekono.mskega položaja gozdov je naglo zmanjševanje lesne zaloge in prirastka v ekonomsko odprtih gozdiJi. Za obnovo in negovanje gozdov človeštvo ni imelo raz:umevanja vse dotlej, dokler ni močno občutilo pomanjkanja iesa in ni spozsrialo, da so tudi razne icatastrofe, kakor n. pr, gibljivi pesek, nasta-janje hudournikov in zasipavanje rodovitnih površin z gruščem i. dr. posledica brezumnega uničevanja gozdov. Šele La spoznanja so sčasoma utrla pot obnovi in negovanju gozdov. Zgodovinski viri navajajo, da so Že v starem veku v rimskem cesai-stvu pogozdovah in izdajali zakonske ukrepe za zaščito gozdov- ter da so se v srednjem in posebno še v novem veku množili poskusi za uvedbo smotrnega gospodarstva z gozdom iji lesom, vendar so bUi ti primeri vse do tiovejših časov Ijolj osamljeni in so jili izvajali v majhnem obsegu. Sredi preteklega stoletja je K, Marx zapisal klasični stavek: Je Razvoj kulture ia industrije na splošno se je pokazal od nekdaj toliko aktiven v uničevanju gozdov, da je proti temu vse, kar je bilo storjenega za njihovo ohranitev in proizvodnjo, nepomembna malen kost a.' Spričo naglega naraščanja števila prebivalstva na zemiji in spričo rastočih potreb po le.su pomeni zmanjševanje gozdnega fonda enega najtesnejših, najbolj perečih svetovnih gospodarskili problemov. To tembolj, ker postajajo gozdovi poleg svoje dosedanje funkoije kot proizvajalci lesa in drugih pomembnih družbenih koristi človeški skupnosti v vedno večji meri Ludi ogromna živilska rezerva. V zadnjem času so tehnološke postopke za pridobivanje drevesnega sladkorja, kvasa in vitaminov iz lesa že toliko spopolnili, da so mogli začeti — posebno za časa druge svetovne vojne —■ z industrijsko izdelavo teh živilskili produktov za dodatek živalski in človeški prehi-arii.-' V perspektivi nadaljnjega razvoja bo drvarjevo sekiro in žago v vedno večji meri izpodrivala kemikova retorta. Problemi gozdnega in leiäuega gospodai^tva so začeli vedno ostreje stopati v ospredje v ekonomiki mnogih držav. Spričo dejstva, da ti problemi po veČini presegajo okvir ene države in učirikujejo na vso svetovno T ' Po spomenici »Cdzdi^rstvo in liozdni proizvodi, sveto'^mi položaj 15137— 1546«. (Forestry and l'öre.st Products, World Si tun ti on 1337—1946). ki jo je izdal oddelek 7.a. gozdaratvo in tsozdue proizvode- Organizacije za prehrano in agrikulturo (FAO) pri lOröaii'zaciji združenih narodov, Stockholm 1946. * Haiidbucli dftr Forst Wirtschaft. I, Band, stran 56. Berlin 1926. ^ Karl .Marx, Kapital, !I. stran 203, izd. Kultura. Beograd 19+7, Horvat I., Iskuriščavanjc drvmh otpadakji. Suniarskt list 1949/1Ü—11. 13S J ekonomiko, je njUl smotrno reševanje pogojeno z mednarodnm sodelovanjem. Obrisi taltšnega sodelovanja se kažejo šele v tlinigi polovici pi'ej-siijeg^a stoletja, in sicev najprej na strokovno-znanstven era področju. Z razvojem prirodoslovnih, tehničnih in ekonomskih ved v preteklem stoletju so bili ustvarjeni ugodni pojsfoji tudi za nagel razvoj razmeroma mlade gozdarske vede. Pionirji napredlca na področju gozdarstva posameznih dežel so težili k medsebojni poveza^fi. Tako je prišlo 1. 1892. do ustanovitve sMednai'odne zveze gozdarskih raziskovalnih zavodov«, katere namen je posredovati čim vGČjo medsebojno izmenjavo znanstvenih dognanj in praktičnih izsledkov v gozdnem in lesne-m gospodarstvu. Oh prtlomu stoletja se množijo poskusi za medsebojno sodelovanje tudi na ekonomskem področju s prirejanjem raznih mednarodnili konferenc in kongresov, na katerih so se obravnavali bolj ali manj tudi gozdarski problemi. Važen mejnik v zgodovinskem razvoju gozdarstva pomeni ustanovitev »Mednarodnega instituta za agrikulturo v Rimu«," V okrilju tega instituta se je začelo razvijati tudi gozdarstvo. Po pr\'i svetovni vojni so se problerni gozdnega in lesnega gospodarstva v Svetovnem merilu ze)u zaostrili; to je vodilo do odločitve, da se sklicujejo posebni gozdarski svetovni kongresi. I. svetovni gozdarski kongres, ki ga je priredil Mednarodm institut za agrikulturo, je bil v Rimu od 29. IV.—5. V. 1926. Udeležilo se ga je 58 držav ozir. dežel. Jugoslavija je bila. udeležena z delegacijo 6 članov, enim referatom in strokovnimi poročili. S kongresom je bila istočasno zvezana razstava strojev zu predelavo gozdnUi proizvodov v Milanu in prireditev ekskurzij v uajinteresantnejša področja Italije. Pod pojero gozdarstva so bile vključene vse osnovne in pomožne discipline ter lesna industrija in trgovina. Glavna vprašanja, ki jili je obravnaval kongres, so bila, na kratko zajeto, naslednja; 1. Unificiranje — poenotenje — metod za vodenje gozdarske statistike. Po sklepu tega kongresa je Mednarodni institut agrikulturo v Rimu v sodelovanju z Mednarodnim statističnim uradom in Ekonomskim komitejem Društva narodov začel z izdelavo mednar odne gozdnogospodarske statistike. Osnovana je bil-a posebna mešana komisija, Id je sestavila projekt za izdelavo mednarodne gozdarske statistike. Leta 1932 je izšla gozdarska statistika za 31 držav, leu 1933 pa prvi in leta 1937 drugi Letopis mednarodne gozdarske statistike za 90 držav,' 2. Dviganje proizvodnosti lesne industrije in pospeševanje mednarodne trgovine z lesom. 3. Tehnični, elconomski in drugi problemi gojenja jji izkoriščanja gozdov, 4. Načini za. boljše izkoriščanje gozdnih rezerv vsega sveta. Kongres je dal s gteviJnijni referati in diskusijami mnogo pobud in predlogov za pospeševanje napredka v gozdarstvu in lesni industriji, Po- Jilnstitut intcrnational d'iigriculture«, osnovan z mcct-isirodno konvencijo 74 držav 7. junija 1905, " Dr. M. jMd'rinovic, Svimsko-privredna «eojjrafija, Beograd HJS'!, I drobna poročila o tem kongresu so bila objevljena v Sumarskem Ustu, letnik 1925 in 1926. II, svetovni gozdarsJii kftngrts, organiziran s strajni Mednarodnega instituta za. agrikulturo je bij v Budimpešti od 10.—14, IX. 1930. Udeležili so se ga zastopniki 37 držav, Jugoslavijo je zastopala službena delegacija 8 gozdarskili strokovnjalcov, ki je pripravila za kongra» 12 referatov. V zvezi s kongresom je bilo prirejenih ve S strokovno-znanstvenih ekskurzij. Kongi-es je razpravljal o vseh važnih vprašaji jih v pogledu napredka gozdne proizvodnje teJr lesne industrije in trgovine, gozdarskega šolstva in raziskovalnega dela v gozdarstvu v luči osnovnega problema, kako bi se naj s pomočjo mednarodnega sodelovanja doseglo ravnovesje med proizvodnjo in potTošnjci lesa. Tedanja napeta mednarodaa politična situacija sicer ni nudila ugodnih izgledov za povečanje takšnega sodelovanja, a pokazala se je očitna težnja ter je bilo sproženih mnogo pobud in predlogov za dosego postavljenega cilja. Podrobno poročilo o tem kongresu je bilo objavljeno v šivmarskem liatu 1. 1937. Na tem kongresu je bilo sklenjeno, da se osnuje poseben stalen organ, k( naj bi v sodelovanju z Mednarodnim institutom za agrikulturo v Rimu, Mednarodnim komitejem za les na Dunaju (C. I. B,) in Mednarodno zvezo gozdarskih raziskovalnih institutov tvoril trajno ustanovo za .organizacijo kongresov in realizacijo njihovih zaključkov. V zvezi s tem sklepom je bila osnovana 1. 1938 »Mednarodna gozdarska centrala« (Centre International de Sylviculture = CIS) s sedežem v Berlinu kot avtonomna ustanova Mednarodnega instituta za agrikulturo v Rimu, (ki se je preselila 1. 1943 v Salzburg). Izdajala je četrtletno revijo »Intersylva« (izšlo je 14 številk), III. sveto™! gozdarski kongres je bil v Helsinkili na Finskem od 6.—20. VIL 1949 pod pokroviteljstvom Organizacije za prehraaio in agrikulturo (Food and Agricultural Organization, skrajšano FAO), 1. 1945 osnovane ustanove Organizacije združenih narodov. Preučevanje in obravnavanje problematike gozdnega in lesnega gospodarstva je dejansko osredotočeno v Ekonomsko-sociahiem svetu OZN.' Članice tega sveta so le tiste države, ki so včlanjene v OZN, V FAO pa je članstvo fakultativno in so v njej včlanjene tudi države iiečlauice 02JN (n. pr. Avsti'ija), medtem ko nekatere države Članice OZN ne sodelujejo v FAO (n. pr. Sovjetska zveza). Tako je tudi nečlanicam omogočeno mednajrodno sodelovanje na gospodarskem področju. (Lani je bila izvoljena tudi Jugoslavija v odbor FAO.) FAO je med drugim prevzel tudi dejavnosti 1. 1946 ukinjenega »Mednarodnega instituta za agrikulturo« v Rimu z avtonomno »Mednarodno gozdarsko centialo«. Pod oznako »agrikultura« v FAO so vključeni tudi ribolov, gozdarstvo in gozdni proizvodi. Oddelek za gozdarstvo in gozdne proizvode je sode-loviail pri organiziranju III, svetovnega gozdarskega kongresa v Helsinkih. ' Organizacija zdruäienih narodov, katere najvišji organ jc Generalna skupščina, se deli ua svete (n. pr, Varnostni svet, Ekonomsko-socialni svet I. dr.), komisije, komiteje, ■podkomiteje in delovne skupine. Kongresa ae je udeležilo 29 držav {med temi tudi Sovjetska zveza) is vseh petih delov sveta 2 nad 500 delegati. Naša država žal ni poslala svoje delegacije na ta kongres. (Tudi 10. kon^esa Mednarodne zveze gozdarskih znanstvenih ustanov 1. 1Ö48 v Zürichu se ni udeležila). Po zaključku kongresa je sledilo študijsko potovanje po švedski, Norveški in Danski. . Delegacije so pripravile za kongres mnogo referatov iz vseh vej go-2dan"3tva, ki so se obravnavali po sekcijah: 1. gojenje in nega gozdov; 2. izmera gozdov; 3. gozdarska ekonormka in politika; 4. izkoriščanje gozdov in 5. gozdna industrija. O delu in sklepih 4. in 5. sekcije je prinese) Lesni institut v Helsinkih [U R. F. i. — Klišc iLes<0 jiLesc 1950/1 podrobno poročilo. Zato se bomo omejili v glavnem na sklepe in priporočila prvih treh sekcij, ki so bili sintezai idejnih smernic referatov in diskusij. Gojenje gozdov. Zakoni razvoja rastlinskih združb, ki so povsod enaki, naj se raziskujejo in izsledki naj bedo podlaga za cski'bovanje prirodtiih gozdov. Preučujejo naj se razvoj biološke sestave gozdnih tal, ekološki pogoji rastlinskih združb, vpliv eksotičnih vrst drevja na avtohtone rastlinske združbe in na produktivnost gozdnih tal zaradi pravilne izbire drevesnih vrst za pogozdovanje. Spričo velikega pomena gozdov za vodno gospodarstvo in ohranitev proizvodne sposobnosti tal je gledati n-a pravilno razmerje med gozdom, in obdelovalno površino. V ta namen so potrebna intenzivna preučevanja. Osnovati je varovalne gozdove za zaščito taJ, za ureditev vodnega gospodarstva ter za ohranitev klimatičnega ravnotežja. Predvsem pa je potrebno \'arovati gozdove pred uničevanjem po požarih, z nepravilnimi načini sečenj, z nekontroliranimi spremembami kulturnih vrst, s prekomerno pašo in pred drugimi uničevalnimi silami. Posebna skrb naj se posveča semenarstvu in drevesničarstvu. Gozdna genetika je eden izmed bistveno važnih temeljev gozdnega gospodarstva. Nujno je, da natančno poznamo izvor gozdnih semen iii zunanje pogoje pod katerimi eo se populacije la^vijaJe, Kongres piiporoda zameno gozdnih semen in sadik med gozdnimi upravami in instituti za gozdarska znanstvena raziskavanja v mednarodnem merilu. Vlade držav naj pospešujejo zamenjavo semen in sadik v majhTiili količinah z olajšavami v pogledu carine in z drugimi ustreznimi ukrepi. Semena naj se nabirajo samo z izbranih sestoijev ozir. dreves, skušajo naj se gojiti nove in boljše vrste drevja tudi z umetnim oplojevanjem (opraševanjem). Ker obstoja nevarnost, da bodo nekatera, z geneiiČnega stališča dragocena drevesa, zaradi nesmotrne človeške dejavnosti sčasoma popolnoma izginila, je nujno potrebno storiri ustrezne ukrepe za ohranitev populacij vsake drevesne vrste. V ta namen naj vsaka država inventarizira svoje najdragocenejše populacije, začenši s pragozdi, in osnuje tudi posebne ar-boretume. V gozdarskih raziskovalni li instituti li naj bo poudarek na vprašanjih gozdne genetike. Izm«ra gozdov, Kongres je poudaril važnost in nujnost invejibai'i-zacije gozdov kot podlage za statistiko, za načrtno gojenje in izJcoriščanje gozdov ter za splošno gozdarsko politiko. Spričo raznovrsUioati metod za invenUrizadjo gozdov po posameznih državah je priporočil, da FAO po preučitvi teh metod zaradi poenotenja izdela in v primerni oblilii predoči principe in metode, ki zlasluiijo, da jih na splošno aplicirajo. 'L-a. pospešitev gozduourejevalnih del se priporoča zračna fotogrametrija kot važeji pripomoček za hitro meritev, kartinanje ter inventarizacijo predvsem velikih gozdnih kompleksov. Aerofototaksacija naj se skuša čim bolj spopolniti; uvede naj se v uEni program na gozdarskih visokih šolah. Za presojo trajnosti donosa gozdov je bistvenega pomena natančno Ijoznanje njihove lesne zaloge in prirastka. Ker je ugotovitev prirastka zelo zamotan problem, je bila Mednai^odna zveza gozdarskili raziskovalnih institutov povabljena, da S pomočjo včlanjenih organizacij preuči ustrezne metode za hitro ugotavljanje prirastka. Glede vprašanja proizvodnje drevja visoke kvalitete ali maksimalne kvantitete je kongres naglasil, da je treba gozdove urejevati tako, da bodo dajali državi maksimalen donos, Gozdaxsl^ ekonomika in p.olitiita. Spričo pomanjkanja lesa kot po-s.ridice prevelikih krčitev gozdov v gosto obljudenih predelili sveta in neu god] le g a geografsko-ekonomskegs položaja velikih pragozdnih piedelov se postavlja kot ena najvažnejših nalog odpiranje in smotrno izkoriščanje tropskih gozdov ozir. pragozdov sploh, dalje pospeševanje iglavcev in hitj'o-rastočih listavcev za pokritje potreb po žaganem in celuloznem lesu. Kongres je naglasil pomen pogozdovanja in investicij v gozdarstvu v zvezi z gojenjem gozdov, da se čim bolj dviga donos lesa, Doslej navadni, preveč statični pojem »trajni donos« naj se zamenja z bolj dinamičnim pojmom »rastoči (progresivni) donosa gozda. Treba je doseči optimalno izkoriščanje tal, za kar je nujno sodelovanje med kmetijstvom in gozdarstvom. Vzpostaviti je skladno ravnotežje me;3 gozdom, pašnikom in poljedelsko produkcijo po prirodnih rastnih pogojih. S tem bo v največji meri zadoščeno potrebam glede zaščite tal, vodnega gospodarstva in splošne ekonomike. ^ »Mednarodna lesno konkrencj v Mar. Laznich na Češkem ). ]947 je med tlriigiin priporočila, naj bi izvozne države lesa v letih 1Q47—]949 poveEale svoj ■2voi: lesa zuradi nujne obnove evropskili z vojno priaadetih držav, zato na naj bi bile deležne mednarodne finnnCiie iti materialne pomoei. 'il' z dolgoročnimi programi sa vseh področjili gozdnega in lesnega gospodarstva naj se ustvari podlaga za formiranje kadra stalnih gozdmli de- ' ]avcev. Za zagotovitev optimalne produltcije je nujno stjmkcvvno dviganje ] delavcev in tehnikov. Z izboljšanimi delovnimi pogoji, z mehanizacijo dela, 2 izboljšanimi stanovanjskimi, preskrbovalniini in zavarovaJniml razrnerarm naj se dviga njihov življenj&ki standard. ' Vsalca država naj vodi za svoje ozemlje tako gozdarsko politiko, ki ustreza tako ohranitvi kakor izkoriščanju gozdov na osnovi neprekinjene in izboljšane produkcije. Gozdarska zakonodaja, ananstvena raziskovanja, vzgoja kadrov oz, šolanje zadostnega števila poklicnih gozdarjev in tehniltov tvorijo bistvene elemente takšne politike. PAO naj pomaga državam izvajati gozdarsko politiko po splošno sprejetih načelih o gozdnem in lesnem ' [ i gospodairstvu; na svojih letnih konferencah naj preučuje ustrezne ukrepe za o stvaritev teh načel. Internacionalni gozdarski slovar, ki ga naj iTida OZN 5 sodelovanjem FAO in Mednarodne zveze gozdarskih raziskovalnih institutov v 7 jezikih (angleškem, francoskem, rusk-em, nemškem, itaJijan-skem, španskem in Švedskem) bo braz dvoma, veliko doprinesel k tesnejšemu mednarodnemu sodelovanju na znanstvenem in strokovno-tAhničnem področju. Velika vrednost svetovnih gozdarskih kongresov je v tem, da so daJi pobude ali sprožili in širold javnosti predočUi veUko število sodobnih gozdarskih vpraSanj ter da so posredovali koristno izmenjavo misli gozdarskih in lesnih strokovnjaJtov.i znanstvenikov in gospodarstvenikov \-sega sveta. Vsi svetovno, gozdarski kongresi so bili močna manifestacija modernega gozdarstva. Cilj jim je bil čisto realen in pralttičen; obdelali so kompleksno vsa pereča vprašanja s podi*očja gozdarstva in lesne industrije, podali so izčipno analizo vzrokov sedanjega kritičnega stan.ia in nakazali smernice za rešitev težkih problemov. Potrebno je, da se zanimamo za probleme gozdarstva in lesne indu-suije v svetovnem merilu. S tem se nam siti obzorje in poglablja znanje, Vaano je, da poznamo vzroke in silnicc dosedanjega razvoja, da lahko presodimo obseg in pomen dosedanjih rezultatov ter napravimo ustrezne sklepe , | za bodočnost; končno tudi, da pravilno ocenimo vlogo in pomen jugoslovanskega gozdnega in lesnega gospodarstva v svetovni ekonomiki. Problematika gozdnega in lesnega gospodarstva nove Jugoslavije na ., ' prehodu iz kapitalizma v socializem je tako svojstvena, da nudi obilo inte-resantnili in važnih tem za obravnavanje na svetovnih kongresih. — Brez dvoma postaja vloga nove Jugoslavije v poUtiČnem dogajanju sveta vedno bolj pomembna. Ne glede na njen pozitivni prispevek pri socialni preobrazbi sveta, je tudi njen pomen v pogledu gozdnega in lesnega gospodarstva večji. S svojim povečanim isvozom lesa daje pomemben doprinos v pogledu obnove povojnega gospodarstva v svetovnem merilu.'^ Zato nima samo dolžnosti, da kot socialistična država aktivno sodeluje na mednarodnih kon- ."i p ferejicali irs kongresih, da pomaga krepiti mednarodno solidarnost, temveč ima tudi pi-avico na pomoč, ki ji jo lahko nudijo mednarodne ustanove v znaaistvenera, strokovno-tehiiiČnem in materialnem ozir. ekonomskem pogledu. Viri;- 1. Smnarski list, letnik 1925, 1926, 1936, 1949. 2. AllgemEhic Torst - unJ Holzvirrsclraltliclie Zdtiins, Wien, Dci^cmbcr 1949/23, 24. 3. Revuc internationale du Bois, Paris. Oktober 1949. I ZVADAK Svjetski äumarski kongresi Uvodno avtor opisuje uzrokc koj': ay prouzručili saiivanje med jima rodu ll\ SLtmarskih kongresa.. Nastašiea drveta ii svijetu te opadanje šumskog fondo, kuj; su iaza.Kvani krienjem i uzrazuinnom eksj>lotitacijom ?uma kroz vjckove tc na-poznavanjanjcin uxfiojiiiii inj era — na Sto opozoraviv K, Marks u s vom nKa-pitalu« — su doveli do toga, da su u svjctskoj ekonomskoj problematitj zauzeli jcdno od prvth mjesta. R a sprava ukratko opisuje rad prvoga i drugega med junarodnog šumskog kongresa g, 1926 i 1936. Opšinieje Oinälizira freči inedjunarodjii kongres u Helsinki g. 1940. te njegove zaključke u pogietiu tizgajanja, izmjcra soma, šumarske politike i ekonomike. FNR Jugoslavija daje pozicivan pril&g posHjeratnoj obnovi svjetskog gospodarstva s povečanjem izvoza äumskili produkata te s puniin pravom oieku jc pomoe medjtmarodatili ustanova n.i i;nanstvenom, stručno-tehničkoin i ekonom-skom poljij. RESUME Congres mondial de sylviculture Dans son prefacc l'ßuteiir indiqut' les cüusgs principales pour liisquelles oni fite convoquüs les congris inondials de sylviculture, Le ma.nqnc de bois et la diiriinution croissnntc du fond forcstier, comiTn: consiiqucnce du di2frichcment, d'imc esploitation CMUgerce de longue; durde et de la ndgtigüüiicc des traitements sylvicDlr.s, — out pOSti des nouvcaux problemes ä reconomte forestifere. De ja. C. Marx dans son travail iiLe Capital«, a soul^gne ccs pr<)blen)es. coitimc Ics plus urgonts pujnvis le.s autres problemes liconorniques, qui ptjLiveiu litre rösoud sculement Sur unc large base tie collaboration interna-ticmale, L'auteur examine bri^vement les trnvaiix des deu.t premiers congres en 1926 e.t 193Ö et s'arrete plus longe.ment sirr !e 3e eongrcs ä HoJsinki en 1949, 11 enonce les comdusioiis du eongris qui sc rapportcnt a'la sylv'culture, la dendiometrie ct aussi aux problemes d'n-rdrc economii?|tie et politique. II fiouligne que la Rcpnblique fideraitive populaire de "Yougoslavie, dormaut sa part au relevement clu 1'cco.nomie d'apres guerre, eo augnicntant son expon des produ!ts forestiers, a droit a I'aide des institutions internationales en cc qui couscrne les questions d'ordre scientiflque, tccbniQite ct dconomique, NOVE VRSTE ŽICNIC — SPUSÖALXv' Ing. Viktor K I a ii j ŠO e k {Ljubljjna) Spuščalke imenujemo tiste vrste žičitice, pvi katerih napnemo samo tanjšo nosilno vrv s hriba v dolino, medtem, ko se vlačilna pri te.in tipu žičnice ne uporablja. Er eine se na gornji postaji obesi na iiolešček in se nate spusti (odtod ime spušcalka), da ga žene lastna teža po vrvi, v dolino. Spuš£aLke so torej obvezno samotežne žicnice. Pomenijo najcenejši in najpreprostejši tip žičnice. Doslej ao se spusčalke uporabljale izključno za spuščanje drv, oglja, sena in podo-bnih lažjih predimetov. Za spuščanje hlodov jih niso uporabljali, v glavnem zato ne, da se hlodovina na spodnji postaji zaradi velike brzine in hudega udarca ne bi preveč poškodovala oziroma raxliila. Prav taico je veljalo pravilo, da je uporaba koz nemogoča, ker bi breme na podpornem mestu vrvi (pri čevlju koze) zaradi vertikalnega lomnega kota vrvi in zaradi velike brzine vozička lEskočiio. Prav tako je bila postavljena dogma: žičnica se more napeljati samo v ravni Črti, Niso bila to samo naša naziranja, temveč so bili takšnega mnenja tudi ponekod v inozemstvu, ■— Vendar temu ni tako. SPUŠfiALKA ZA HLODE Prej navedeno nazii-aitje, da se hlod zaradi velike brzine na spodnji postaji spuščalke razbije ali poškoduje, v glavnem drži. Vkljub lemu se zastavlja vprašanje: 1. a!i se ne bi dala spodnja postaja zgraditi tako, da hJnd s svojim čelom ne bi nikamor trčil, ko pade z vrvi; 2. ali Se ne bi daJa na spodnji postaji na kakšen način zma.njsati br-zinai hloda; 3. kako naj se položi ü'aso, da bo brzina čim manjša. Ce dobro preštudiramo gonija vprašanja, bomo agoto^-ili, da se dajo v glavnem pozitivno rešiti. ad 1, Na spodnji postaji se more piikljuciti k vrvi narahlo zaluivijena tjraČnica, ki naj se odklanja od smeri vrvi približno za 10". Prav tako naj bo s svojim končnim delom zavita malo navzgor. Prostor, kamor padajo hlodi, nwra biti malo zravnan in vzporedno s smerjo žičnice nekoliko nagnjen. Če teren ni že po naravi takšen, se napravi nagib z nekaj stebri in s prečnimi Lrarai, ki se obložijo s fasLnami ali z zemljo. (Slika 1). Kaj bomo dosegli s to rešitvijo? Hlod, obešen spredaj in zadaj na lahkem vozičku, bo pridrvel na spodnjo postajo, kjer bo zavil na tračnico. Ker je tračnica odklonjena, hlod ne bo zadel v vrv. Zaradi protivzpona trajnice bo izgubil hlod del svoje brzine. Ko prideta kokščka na konec tračnice, obvisita za hip v zraku, niafto pa s hlodom vred padeta na pripravljeno mesto. Ker ima tračnica protistiipino, ne leti hlod s Čelom naprej, t.emveČ ima riiec dvignjen, v zrak. Ni torej nikake nevarnosti, da bi se hlod razbil, posebno če smo z doskočišč a«« odstranili kamenje in podobne trde predmete Delavec seveda takoj pobere vozička, medtem ko se hlod zaradi poševnega nagiba sam odvali z »doskočišča«. ad 2. Ni potrebno, da hlod sann pade z vrvi, Na spodnji postaji se prildjuči tračnica kaJitor v prveni primeru, ki pa naj bo daljša in naj ima še več proti vzpona. Lahko so tudi nategne 20—30 m vrvi od konca tračnice naprej s protivzponom. Hlod bo zašel na. to protistrmino, kjer bo izgubil svoj pospešek, in se bo sam vniU na spodnjo postajo. Na spodnji postaji smo medtem obesili čez traonico kljtuJio, ki bo ustavila vračajoči se voziček. Nato se snaine hlod z vozičkov, voizički pa se zbirajo. PReCMI REZ A-B VZOOuärvt) POGLED Tt-oms Slika 1. Ko se nabere večje stevüo vozičkov, jih je treba odnesti na gonijo postajo. Če pa je v bližini kakšna txjeka, ki višja kaJior gornja postaja, si to prenažanje prihranimo taJto, dat napaemo med tema dvema tortama tanko vrv in vlačimo praiine voščke po njej na gomjo postajo. Laliho i se napravi tudi tako, da, se po daljšem časovjiem presledJcn priveže na gornji postaji k odbajajočemu hlodu tanka vrv in se hiod polagoma spušča s to vrvjo. Ko pride hlod na spodnjo postajo, se na to vrv piivežejo vsi prazni vozdčld in se 2 njo potegiiejo nazaj na gornjo postajo. Vprašanje, kateri od teh načinov se bo uporabiJ 2a vračanje vozičkov na gomjo po-Ktiajo, je pac' odvisno od tereip.a in iznajdljivosti delovodje. Prva rešitev, ko hlod sam skoči z vi-vi, se mi zdi boljša in hitrfejša od dnige tako pri gradnji kakor tudi pri obratovanju. Druga variaj:ita je prepočasna. Ta čas, ko se snema hlod s tračnice, utegne pridrčati že naslednji tovor, ad 3. Seveda se moramo truditi, da prosto tokoč hlod na vrvi ne dobi prevelike brzine. Od Česa pa dobi hlod svojo brzino? Od sinusove kom-ponante lastne teže na strmini. Ker sinusova koinponenta raste s kotom nagibia, raste zaradi toga z nagibom tudi brzina gibanja bremena po vrvi. To se po domače pravi: čim večja je strmina trase, s tem, večjo, brzino bo drvelo breme na spodjijo postajo. Kakšno je to gibanje? To ni enakomerno gibanje, da bi namreč breme v istem Časovnem I'azmahu napravilo isto pot, temveč je to pospeŠno gibanje. Vsako naslednjo sekundo se giblje breme z večjo brzino kakor v prejšnji sekundi, ker ima svoj naraščajoči pospešek. Prevelilta brzina je nezazeljena z veČ vidikov. Prvič: Hlod prileti b preveliko brzino na spodnjo postajo in se aai'adi tega lahito razbije. Drugič: Zaradi prehitrega vrtenja vozička se vozičkovo osišČe preveč razgreje. Ker se razgreto železo tudi razširi, se utegne pripetiti, da se os zaradi vročine razširi In se žagozdi v vozičkovo o^če; voziček se jenja vrteti in dra po vrvi, namesto da bi se vriet; zaradi drgnjenja z vrvjo se napravi na obodu kolesca raven žleb, obod ni več okrogel. Pri ponovni uporabi takšen voziček na vrvi poskakuje in praktično ni več upoj'abljlv. Tretjič: Pri veliki brzini se vozički preliitro obrabljajo. Potrebno je zato znižati bi-zino voizička hü nmiiriium, oziroma trasi spuščalke je treba dati Čim manjši nagib. Potrebno je torej razčistiti na-Rlednje vprašanje: Pri katerem nagibu spuščalka še deluje, da pridejo vo-zičld v redu do spodnje postaje, m pri ka.terem nagibu spuščalka ne deluje več, da se bremena na poti zaustavljajo? Kja je tista meja? Zakaj se vozički usta.vljajo na poti? Na to vprašanje bomo odgovorili, Če si malo pobliže ogledamo sUo, ki se ji pravi trenje. Ce položimo na mizo utež in jo poskušamo potegniti k sebi, bomo potrošili nekaj svoje sile, ker se utež upii'a spremembi položaja, Čeprav je podlaga vodoi'avna. Temu upom pravimo trenje. Trenje povzroča površinska hi-apavost uteži in podlage (mize). Majbne ijcii -Itjiniee uteži se pogrezajo v majhne vdolbitiicc podlage (naize) in se upirg, sili, ki hoče potegniti utež vodoravno po mizi. Raa en tega nastaja trejijc tudi iz različnih drugih vzrokov, na primer zaradi molekularnih sil, kakor adhezdje, to je aüe, ki privlačuje r/iolekulc drugih teles (steklo — gumi), če sta telo in podlaga zelo gladki, ^e odpor aaradi hrapavosti teles manjši, pač pa je zato adhezija večja. Trenje je prav talco sila, vendar ne aktivna s^ila, S katero bi lahko spravili kako telo v gibanje, temeč je le reakcija na silo, ki bi hotela spraviti telo v gibanje. Kakor hitro neha de-lovati sila na telo, neha tudi sUa trenja. Smer trenja je zmeraj nasprotna sili, ki deluje na telo. To se pravi, če deluje neka sila na telo, da bi ga premaltnila, mora ta sila najprej premagati trenje oziroma telo se bo premaltnilo le tedaj, če je sila, ki deluje na telo, ve£ja od sile trenja. Trenja opravlja torej negativno delo, ki se pretvarja v toplotno električno energijo, telo se obrablja itd. Vendar pa vrsi trenje maisikje tudi koristjio nalogo, recimo pri žicnicah, kjer deluje kot zavora 1 če ne bi bilo trenja med psLscm in volanom, zavora ne bi prijela. Ali pa pri prenašanju sile na transmisijah: Če ne bi bilo trenja med Slika 2. jermenom in kolesom (jermeuico), ne bi mogli prenašati sile. Trenje se pojavlja povsod v življenju. Brez njega ne bi mogli napraviti koraka, takoj bi se znašli na tleli fna ledu je trenje majhno). Kako se meri trenje? Prikažimo to na primeru! Recimo, da imamo strmino 40 m. visoko, 80 m dolgo in na njej telo, težko 200 kg, ter da ima strmina mejno vi-ednost, ko začne telo drseti navzdol. Telo na strmini ima tsžo G = 200 kg, ki deluje navpično (kot vsaka težna sila). Težno silo G moremo razstaviti na dve sili, in to na silo N, ki pritiska pravokotno na tla, in na süo P, ki vleče telo v smeri nagiba. Kljub delovanju sile P ae telo ne premakne, ker uničuje to silo trenje, sila ki deluje v nas-protni smeri kakor sila P. Če je nagib ravno na mejni točki. Je P = T, Ce se kot še poveča, se poveča tudi "nagib. Pri povečanem nagibu naraste tudi komponenta težne sUe P, torej vlečna sila. Vlečna sila je pri povečanem nagibu presegla silo trenja. Posledica tega je, da se bo telo začelo premikati po strmini navadol. Trenje se izračunava iz pravokotne komponente teže na strimao, torej iz sile N, in sicer po zakonu T — f K pri Čemer je T trenje, f pa koeficient (neka stalna vrednost — pri istem telesu in isti podlagi), s katerim se množi sita N, da se dobi vrednost trenja, V prej omenjenem mejnem primeru (Slika 3) je N = G . cos (p P = G . sin tf T= P 1 2akon o trenju preide v naslednjo obliko T = f .N G. sin = f - G cos (p oziroma sin ¥ f -- = t. w cos tp ^ To se pravi: koeficient trenja je enak tangeiiti kota ko dogaja, da vozički na tem mestu skačejo z vrvi. Ni pa to nerešljiv problem, nasprotno, z malo pazljivostjo ga je možno dobro rešiti. Paziti moramo na sledeče: 1. Vrv mora imeti mintm^no strmino, torej 5—8%, taJto da je pospešek po vrvi drsečega bremena čim manjši in torej tudi njegova brzina čim marjša. 2. Vrv mora biti zelo dobro napeta, tako da se pred in za čevljem pod bremenom čim manj uda in da je lomni kot Čim manjši. Prav tako morajo biti povesi pred čevljem čim manjši, 3. Kozo se ne dajo graditi na točk ali, kjer se teren preveč ostro lomi. kajti zaradi tega bi bil tudi lomni kot vrvi na Čevlju preoster. Koza se torej postavlja le tam, kjer vrv enakomerno pada in se na neki vmesni točld. dotika lal, i. Dobro je, če je jarem vozička tudi na nasprotni strani kavi ja nekoliko podaljšan čez spodnji obod kolesa, ker na ta načiji deloma ščiti voziček, da na čevlju ne iz skoči. Seveda ne sm:« biti ta podaljšek ogrodja predolg, ker bi sicer zadeval ob spodnji del nosilca čevljeve nosilne plošče. 5. Kavelj mora biti dovolj dolg, da ne zadene ob spodnji rob čevljeve nosilne plošče. Ce so vsi gornji pogoji izpolnjsni, ni bistvene ovli'e, da se pri spuščalki ne bi dala postajati koza. Seveda je pri tezi bremen treba držati določeno mero (400—500 kg). Vrv se horizontalno zakrivi s stranskim čevljem. Tald stranski čevlji se precej razlikujejo od navadnih nosilnih čevljev. Tudi sami med sabo se razlikujejo, in sicer na gornje in na spodnje stranske Čevlje. Gornji stranski Čevelj je tisti, ki Ima prijemališče za vrv na eni strani vrvi, železni nosač pa sega nato zgoraj preko vrvi in je pritrjen na da-ugi strani vrvi. Voziček tece izpod nosača in mora biti torej pod nosačem dovolj prostora, da voziček ne zadene s svojim gornjim delom ob nosač, Pri-jemaJišče vrvi čevlja je pii gornjem stranskem Čevlju podvrženo pritisku vrvi (Slika 3), Pri spodnjem stranskem čevlju je prijeanaiišče čevlja na isti strani, kjer je čevelj pritrjen. Voziček vosi preko čevlja. PrijcnnališČe vrvi pri spodnjem stranskem Čevlju je podvrženo natcgu (Slilta 4). Take čevlje more izdelati vsalt malo spretnejši kovač, če se mu predloži načrt. Izdelujejo se iz tračjiega, ok. 6 cm širokega železa (»šine« za vozove). Gornji stranski čevelj mora biti zgoraj zakrivljen po Širini {Slika 0), ker inia taka oblika večjo nosilnost in se pod nategom ne zvije tako hitro. Kovač vloži na mestu gradnje vrv v prijeaialisče čevlja. Pri tem pazi, da ne i-iastanejo prevelike odebelitve. Vpraša^nje, katere stranske čevlje bomo uporabljali, je odvisno od tega, na katero stran ae nam bo linija krivila in po kateri strani vrvi bodo ttkli vozički, oziroma na kateri strani bo kavelj vozička visel čsz vrv. JSIa tej strani namreč čevelj ne sme imeti svojega nosača, da ne zadene vanj jarem vozička. Ce bo jarem vozička tekel ob desni strani vrvi (Slika 31, potem bomo za krivljenje na levo stran uporabljali gornje, za krivljenje na deS]io stran pa spodnje stranske Čevlje. Če bo jareju tekel ob levi strani vrvi, bo pa nasprotno; za. krivljenje na levo stran bo treba uporabljati spodnje, za krivljenje na desno pa gornje stranske čevlje. Kakor si %'idi iz črtašev, so stranski čevlji pritrjeni O'd strani, ne pa zgoraj nad vrvjo, kakor se to dogaja pri navadnih Čevljih, To dejstvo ima več prednosti. Ni potrebno, da bi bila koza solidno grajena. Bistveni de] koze sta pravzaprav le dva stebrička, sestavljena v obliki črke X, in, pa izsa njih v zemljo zabit drobnejši pilot ali pa štor ali pa kakšno drevo, Čevelj je privezan na verigi, veriga gre preko stebričev v obliki črke X k pilotu, kjer je pritrjena. Stebriča v c-bliW črice X držita vit v primerni višini od taJ. V enem dnevu ae dajo zgraditi po 3—4 takšne koze. Di-uga prednost pritrditve če-vlja od strani je za spuščalke zeio važna. Ko se namreč brenie približa čevlju, se čevelj pod težo bremena za nekaj ded-metrov poniža (ker pač ni obešen zgoraj, temveč od strani). To se pravi, da ne nastanejo pri čevlju nikakršni pomembnejši vertikalni lomi vrvi, da breme mirno splava čez čevelj. Tak čevelj navadno nikoli ne stoji sam, temveč se v medsebojni oddaljenosti po 5 m zgradi več takšnih koz. Ko pride voziček, cel sistem teh čevljev pod težo vozička »zaaiblje«, kakor bi bil na vsrneteh. Kolikšen naj bo lomni kot vrvi v vodoravni ameri pri stranskem Čevlju? Čisto gotovo je, da lomni kot na enem Čevlju ne sme biti prevelik, ker voziček ne ame prenaglo menjati smer, sicer izskoČi. Pri enem čevlju se smer ne sme lomiti več kakor 5*^. Öe bi se nam, linija morala lomiti za 20", potem morajno paČ postaviti štiri koze drugo za drugo. Če se na ijood^L čevlji. Slika 5. istem mestu postavlja več koz, se lahko sredi linije doda se ejia navadna koza z navadnim nosilnim čevljem, da vrv preveč ne niha, posebno če spusČamo težka bremena (Slika 5), Kolikšen pa naj bo padec spuščalke? Vsekakor nekoliko večji kakor pri ravni liniji. Spredaj s^o pri opisovanju trenja omenili pod točko 5, fJa nastaja trenje tudi zaradi zakrivljen os ti linije. Sltnpni koeficient trenja je torej v našem primeru večji in mora torej tudi nagib te apuŠcalke biti malo večji, V praksi sc lahlto vzame pri spuščalkah 7. zakrivljeno Unijo nagib 5— -i %. Gradnja apuščalk z zakrivljeno linijo pride posebno v poŠtev tam, kjer mora žičnica teči po kakšni soteski, če bi hoteli izvesti traso v ravni liniji, bi morali verjetno iti z vzponom na vrh hriba in potem äele navzdol, s čimer bi imeli velike stroške tako pri gradnji kalior tudi pri prevozu z žičnico. C!e bi gradili rajši navadno žičnico po dolini, bi morali zgraditi vmesne objekte — kolena, kar bi zopet podražilo gradnjo in transport. Ta vrst^ s puščal k e pa na najpreprostejši in iiajcencjši naein reši problem spravila lesa &kozi takšne doline. Uporablja naj se plfttena vrv. Pri spuščalkah in pri drčah se apLraJne vrvi ne morejo uporabljati, k večjemu v celem ko&ii. Spiralna vrv se namreč spaja s spojkami, ki sc. trikrat bolj debele kot vrvi. Ta odebelitev onemogoča. da bi se spiraJna vrv mogtai npoj-abljati za drče in spuščalke. Vrv naj bo debela mm, sorazmarao s težo bremen. Vozički naj bodo malo večji in močnejši kakor pri navadnih spuštalkah, vendar pa precej lažji kakor pri navadnih krožniti žičnicah. Težki naj bodo 1—3 kg (sorazmerno s težo bremen). Primežev ne potrebujemo, pač pa verigo za vezanje bremen. Gornja postaja je sestavljena le iz nekaj pilotov, za katere je vrv piivezana, in iz nakladališča, Na spodnji postaji je samo sidro za vrv. če spušamo hlode, napravimo tračnico, da zapelje voziček nanjo, od tam pa na doskočišče za hlode. Vozičke spuščamo nazaj po tajijši žici s protipadcem (če je v nižini postaje vzvišeno mesto), ali pa jih je treba na kakšen dmg način tovoriti nazaj na gornjo postajo. Linija naj ne bo predolga, vrv pa naj bo dobro napeta. Vidimo torej, na kako preprost način se dajo z žično vrvjo rešiti tudi težki primeri spravila leaa iz gozda.' TaJtih možnosti pa je Še več ter je navadno zelo delikatna zadeva, kako zadati najprimernejši in najcenejši način spravila lesa po žičnici, Raizen iznajdljivosti pa je potrebna tudi precejšnja praksa, dobro pozn.ivanje različnih sistemov in prožnost pri izbiri. Naše dosedanje kimne žičnice P a nosijo pečat neke okornosti. IZVADAK Nova \'rsta ijčarii — spuštdlica PraJcsa iskoriJčavanja Šuma je do sada upntrebtjavala gravituiijske žiC-are samo za spuštanje lakšjh sovtimenata (ogrjev. drvni ugalj, kora, sijsi-io idj-.) i to samo u ravnoj liniji. Pptdnji članak sadrzi opis originalne konstrukcije gravitacijske žičare koja itna da bude podcsna 7,si spuštanje i najteže oblovine i tO ne samo u ravnoj liniji nego i krivocrtno. SUM.MARY A nsw sort of funicular railways Byth the present Gravitation funicular railways in use lighter assorlments (firewood, charcoal hay, beik) a.nd only m direct line can be coiiuryed. The muthoT proposes an original construction of gravitation funicular railway, wliich is iible to cojiuryng havy triincs indirect a-nd as well in cnrve line. ^ V literaturi iiiscm mogej za.sleditj primerov podobnih spuščalk. Redek primer takšne žičnice je bil postavljen teta IW7 v ScliStih, Vršno pri Kobaridu. Zgradil |o je beneški Slovenec Cenčič.i/ Stupice. Uporabljal je še nekatere finese Tako je na primer med stranskim Čevljem in verLfio uiporablja) dvojni vtjak. Z njim je lahko vrv Se naknadno pritegnil ali popustil, tako da je horizontalni lomni kot porazdelil sorazmerno enako na vse čevlje. Ta žičnica je bila dolga ok. 1 km ter je delovala odlično. Dnevnjo je zvoüila po 50 m- drv in hlodov. Voziček je izskočil mogoče vsak tretji dan enkrat. ZGODOVINA GOZDNEGA PASU OB LJUBL-fANiCl Modest G o I i a (Ljubljana) V sklopu as an a čilskih načrtov zadnjega časa je prižsl na jireLres tudi načrt, kako izbcfljšati kliniatiČne razmera Ljubljane. Sprožen je bil predlog o gozdnem pasu okoli glavnega mesta Slovenije, Iti bi pripoanogel do boljšega in Čistejšega zraka v Ljubljani, V zvezi s tem me je zamilialo preiskati ta problem tudi arhivalno in ugotoviti, ali smo imeli v naši pre-teklos.ti kaj podobnega ter bi nekdanje izsledke dajies konstno uporabljali. Uspeh tega raziskovanja je pričujoči poskus zgodovine gozdnega pasu ob Ljubljanici. Vzdolž obrežja Ljubljanice od VrhnUte do Ljubljane je bil nekoč zasajen gozdni pas, ki naj bi zavai'oval plovbo pred vetrovi, ki so oteževali ČoLnarjem (1) veslanje. Osnovni podatki za zgodovino tega pasu se nahajajo v Čolnarskih redih (2), ker so čolnarji ta gozd zasajali in gojili. Sčasoma pa je začel gozd propadati vsled različnili vzrokov in v 18. ter prvi polovici 19, stoletja ji? bil gozd iztrebi jen v taki meri, da so ve>trovi že ovirali plovbo in zato so ga skusali obnoviti a pogozdovanje-m. Ko pa sd bile zgrajene ceste in je končno stekla tudi zßleznica, je postala Ljubljanica kot plovna reka nezanimiva in vsled tega se tudi ni nihče več brigal za gozdni pas ob reki. Najstajrejši podatek o gozdnem pasu ob Ljubljanici najdemo v čolnarskem redu iz leta 1489 (3), ki v skopih besedah »da ni dovoljeno posekati nobenega drevesa, niti grma« {ob Ljubljanici), nakaže vso poznejšo problematiko. Gozd se gotovo m pojavil v teiD) letu, ampak uinogo prej Ln upravičeno smemo sklepati, da je bil gozdni pas ob Ljubljajiici že v 11, stoletju, kea- se govori o čolnarjih istotam že leta 1079 (4), Podrobnejša sporočila imamo š&le v čolnai-skaai redu iz leta 1549 (5). V dveh členih tega reda, ki se skoro nespremenjena ponavljata v poznejših redih, j,-pojasnjen namen gozdnega pasu ob Ljubljanici in način, kako se naj goji. Zaradi važnosti ju navajam v prevodu: »Šestič. Gojenje drevja na obrežjJi Ljubljanice je xclo nujno, ker b: sic^r hi! d I vn-frovi ovirali plovbo in bi vsled tega postni a nevuraa. Zato naj čolndrj; marljivo skibc, di ne bo nihče posekal nobenega thevesii v globini desetih do dvanajstih seinjev Tia vsem obrežju od Ljubljane do Vriinike tako, kakor st j; nwiialo xa doslej. Naša dva logtirja, ki sta tudi za.pi'j,seJeiia čolnarja, niij (gozd) marljivo gojita, pospesujsta In sleherno leto posajflta nova drevesa, da bo zavarovana plovba, življenje in blago. Kdor pa bi se drznil nasprotovati n.Eišcmu redu, tinj ga primerno kaznujeta. Sedmič, Üb easu zorMja hrasta tekajo v ta gozd, kot smo b'li opozorjeni, prašiči meščanov in Ivmetcv, ki miljo v soseščini svoje pašnika. Nasii volja pa jc, da prepovedujemo tneŠčanoin in kmetom pobirati žclud, ki je izključno last čolnarjev iii logarjev vsled tega, ker gojijo drevje in prejamajo za to delo Ij skromno plačilo.« Iz tega razberemo, da so ob Ljubljanici rasUi hrasti in gojili so jih čolnarji in lesarja. O njihovi razsežnosti sicer ne vemo nič touiega, čeprav se govori o desetih in dvanajstih seznjih, a o bujnosti pričuje Valvasor (.6), ki pravi: »Na obeh bregovih r-astejo visoki hrasti in zasenčujejo reko v taki meri, da je vožnja po njej poleti zelo prijetna,« Ce verjamemo Valvasorju, Je moral biti gozd tedaj precej gost in. kosat, čeprav tega ne Itazeta njegova priložena slilia ijti baki'orez 12 17. stoletja, Sicer pa ne bi bilo nič čudnega, £e sa bili hr^ti v polni rasti, ker omenja listina ia leta 1566 (5), da goje čolnarji drevje že od najstarajših časov. V prvih stoletjOi novega veka je bilo mogoče gozd vzdrževati le vsled notranje discipline, la so jo izvajali cehi in bratovščine na svoje Članstvo, ker bi člani, kljub lastnim koiisfcini, le slato skrbeli za ohranitev gozdnega pasu, Xo pa je nastopilo 18. stoletje, se je ta disciplina razrahljala in začel se je propad go^äa ob Lfubljanici. Dvorna pisarna (7) je bila že v začetku omenjenega stoletja obveščena o škodi, ki jo delajo nepridipravi s sekanjem miadjli dreves. Poleg tega so napadali mlado drevje tudi neld črvi, ki so objedali hate in mu s tean ovirali rast. Proti či-voni niso imeli uspešnega sredstva, dočim so proti alikovcem naročili, naj se na Kranjskem izdela primerne predloge za zaščito in določi primerne kazni. Vso dotedanjo škodo šele zaslutimo, ko eagroai na podlagi tega naročila dacarski viSji urad v Ljubljani (8) globo sto dukatov storilcu, ki bi posekal eno samo drevo, V proneru pa, da je ne bi krivec zmogel plačati, pa ostro telesno kasen. Vzporedno s tem naj bi dacaiski preglednik, ki je bil itak neposredni nadzornik ČoUiarjev, skrbel, da bodo čolnarji vsako leto sadili drevesca. 3citati v tem goadu je bilo strogo prepovedano in le od starosti padla drevesa ali pa Laka, ki bi jih porušil vetej:', si je da car amd odpeljati. Zakaj gozd je bil skoro uničen in čolnarji menda niso zanj dosti skrbeli, ker predlaga Ijubljansld magistrat (9), naj zagroze čolnarjem s hudimi kalnimi. Se ne bodo redno pogozdovali. Obenem naj izvajajo nadzorstvo nad vsakim posebej, kolüco dreves je letno posadil. Podoba je, da se na Čolnarje niso zanesli in se je zato ljubljanski dacarslä ui-ad odloČil, da bo izvedel pogozdovanje obrežja Ljubljanice s hrastovimi sadütami in tudi z drugim drevjem v lastni režiji. (10). S tem je bila prelomljena tradicija hrasta na bregovih Ljubljanice. Najbolj goreč za gozdni pas ob Ljubljatiici je bil glavni deželni dacar Krištof Placheitfeld. Skozi desetletja je opcmiinjal deželno vlado na škodo, ki se dela z tuiičevanjeni gozda. Večkrat je sicer uspel, dä je bil izdan ta ali oni odJok, ki pa ni bil kdo veka j uČinJcovit, Najvažnejši izm_ed njegovih uspehov je bilo naročilo deželnemu fiskalu Janezu Hieronimu Mercini pl. Merzenshermu, da naj bi izdelal osnutek patenta (11) proti uničevanju goKda, ki je bil pozneje tudi v eeloü s.prejet. Njegov osnutek je skupek vsega dotedanjega razglabljanja tega problema. Predvsem ugotavlja, da drevje varuje plovbo pred in ob povodnji js kažipot čolnarjem. Zato se ne sme gozda izsekavati v globini 12 sežnejv in iissiale goličave je treba posaditi s hi-astovirm sadikami. Uničenje js nastalo vsled starosti nasadov, nedovoljenega sekanja, z neprevidno košnjo in pašo pa se uničijo mladi nasadi. Zato je treba posejati želod in vzrastle sadike f^-esajati in utesniti pašnike. Lastnild zemljišč ne bi bih s tem nič oškodovani, ker je itak dvanajst sežnjev globine vsega obrežja državni svet. Pi'OÜ nepokomežem so bile zagrožene sledeže kazni; za.nedovoljeno pašo zaplemba živine, za sekanje drevja pa globa 100 goldinarjev ali telesna kasen. f II > i Besede so bile lepe, kazni zagrožene, a propada ni bilo mogoče vei zavreti V kt>lilQ meri je bil gozd iztrebljen morenia razbrati iz pogozdoval-nega predloga glavnega pi-ejeinnika na Kranjskem Fr. Sig. Kappusa^ ki je menil pogozditi vse goličave v dvanajst seženjskem pasu ob Ljubljanici v enem lelu, Če bi se vsi čolnarji, to je 359 malih in SO velikih, lotili tega dela in bi vsak posadil po osem sadik. Vendar ni bilo nič iz vsega tega, Eemljišld lastniki se za predloge sploh niso zmenili, pa tudi če so prišli iz same cesarske pisarne, Flar.henfeld kljub teinu tii obupal. Znova in znova je pre J lagal načine iu sredstva, da bi se goad ohranil. Po r.jegovih načrtih naj bi sadili hrastove sadike v dve vrsti in v treiji grmičje ra!kiLo, nasade pa zavarovali z ograjo pred pasočo £.e živiro. Lastniki so bili tudi proti temu predlogu in so trdili, da je na obrežju dosti drevja in so pnstali na njegov predlüg !e v (.oliko, da bodo pogozdLU vrzeli in posadili rakito tik ob obrežju, za nasadi pa dali skopati jarek, da ne bi mogla delati živina škode. Edino ob presekah do vode so bili pripravljeni postaviti ogi'aje (12), S tem so ss mnenja že nekoliko zbližala in Flachenfeld je se dodatno predlagal, da bi i j odstopili zemljiški posestniki kos travnika povsod tam, kjer .se nahajajo hrastovi gozdovi, da bi se naredile drevesnice. Svojo zamisel utemeljuje z besedami: j;Saj ni Čudno, če gredo v nič gozdovi, kjer ni nobenega mladega hrasta, ki bi bil visok vsaj dva ali tri sežnje. Ali se sme dovoliti uničevanje aaroda, ee je prepovedano podirati stara drevesa?«; Obenem pa odstopa od svojega prejšnjega mnenja in predlaga saditi tudi topol, jesen, brest in lipo pod pogojem, da je med to drevje pomešan tudi hrast, S tem še ni bila končana papirna vojna med Flacherileldom iii zem-rjišitimi posestniki, ki so podvzeli ponoven n^pad na njegove predloge. Zlasti so se razburjali, da jili tira s temi načrti na rob propada m jih ovira v uiivajiju njihovih priposestvovauih in drago plačanih pravic. Obenem zanikajo potrebo po pogozdovanju češ, da nihče ne pomni brodoloma na ♦jjubljanici, ki bi se zgodil vsled viharja, tudi tam ne, kjer so bregovi po- JC, polnoma goli. Nesreče so se zgodile le tedaj, kadar so bili čolnarji pijani ali pa je bil čoln preobložen. Ako pa Flachenfeld na vsak način vztraja do 11) milijonov ton. Proizvodnja papirja sc naß I o dvifla. Nekate^re držn-vc kakor Avstralija m Nova Zelandija, grade noT-'e tovarne na lastnem tenturijir. Nii drug i strivni obstojajo tovarne, kiitcrih proizvodnja je radi ponvanjkanja surov:ne oni jena. Predvsem velja to za tovarne papirja v Angliji, Nemčiji in Japonski. Delno izboljšanje naj bi prinesle trgovske pogodbe med državami, ki imajo dovolj surovine in drživami, kjer se nahajajo tvornice papirja. Taka rešitev pa je le začasna. Zato je potrebno proizvodni proces činiprejc preusmeriti rirt druge üuroviiic, katerih je dovolj na lazpolngo. Za proizvodnjo papirju jc primerna slama, bambus, sladkorni trs itd., kar se v nekaterih državah že poizkuša realizirati. <..ll Lcsiia", NOV PROIZVOD ČEHOSLOVASKE Državno podjetje iBuiimai. je razstavilo na velesejmu v Pra.gi nov proizvod i^bukasf. To so plošče sestavljene na poseben način \z zdrobljenih lesnih odpadkov. Plošče so debele 3—40 mm in imajo površine največ do 4 m-, Kot surovino uporabljajo manj vreJeu bukov les in bukove odpadke. Plošče »bu-kasd služijo prvenstveno za proizvodnjo pohištva in mont^aanih hiš namenjenih 2a ino'zeiirtstvo. nKukasi je sli-čen Svjcar.-ikemu proizvodu -novopanK vendar 'ma pred njim kakor tudi pr&d sličnimi švicarskimi proizvodi znatne prednosti (..II Lceno". SLADKOR IZ r.ESA NA FINSKEM Prva tovarna za proizvodnjo sladkorja i;: lesa bo pričela obratovati še to zimo v Ulea'borgu {v Bolniškem zalivu), Tvrdka Trakemi je pričela s toza-devtiimi poizkusi ze l&ta 1942. Proizvodnja v raalem je dala zadovoljive rezultate na osnovj katerih se sedaj gradi tovanu za normalno obratovanje, Sladkor i« lesa bo imet isto ceno kot navadni sladknr iz pese, čeprav je njegova hr,inilna vrednost eiiiika vrednosti grozdncg^ä sladkorja, Lesiii sladkor je svetlo bele barvQ in Se tudi po okusu prav nič ne razlikuje od navi>d-nega sladkorja, l-'i '-^^nQ iw/iJ)- NAPREDEi«: V ,SU.?ENJU LESA Radijska toplota sc upoi-ablja sedaj za segrevanje lepila pri izdelavi vezanih plošč. Doslej So vlagali surove vezane plosSc v sušilnice med dve plošči, ki so jih segrevali s pato, Trajalo je nekaj ur, včasih p a tudi uekaj dni, da je toplota prodrla v notranjost vezane plošče, do tedaj pM je postalo lepilo Kunanjih plasti Že pretrdo. Zaradi tega so izdelovali le do 2,3 cm debele vezane plošče. Z dielektričnim segrevanjem se razvije toplota istočasno in enskomiirno v zunanjih in notranj h plasteh. Tako izdelujejo vezime plošče za Icfcala, ki so sedemkrat debelejše od vezanih plošč po dosedanjem naCinu proizvodnje. Izdelava rešiUiih čolnov 'Z vezanih plošč, k; je trajala po starem načinu izdelave šest mesecev, traja no novem iiačinu le 26 dni. Radijska toplota je omogočila izdelavo vezanih ploŠ-č vseh debelin, ki jih moremo porabiti pri pohištveni, gradbeni in ladje-delski industriji za take dele, ki jih do-siej ic niso mogli izdelovati iü- vezanih plošč. (Vesely Vlidiimr, .,Pfirodj" W3(l o SUŠENJU LESA Ing, Ivan M ožin a (Ljubljana) I Sušenje lesa je sestavni del proizvodnega procesa, od katerega v veliki mfrri zavisi tako kakovost kakor količina proizvedenih lesnih izdelkov. Nedvomno je \ispeh proizvodnje ozko povezan s tehnično ureditvijo lesnih obratov. Strojno ddo oblikuje lesno gmoto in daje izdelkom določeno obliko in ustrezno obdelano povi-šino. Vendar s tem vprašanje kakovosti še ni zaključeno. Velikega pomena, cesto celo večjega kot sam proizvodni proces, ki se vrši neposredno na strojih, je pravilno ravnanja z lesom od sečnje pa do izdelave končnih proizvodov. V vseh paiiogah lesne proi2:vodnje moramo še danes računati a sorazmerno dolgo obratno dobo, ki traja v najboljšem primeru nekaj mesecev, včasih pa celo več let. Ta čas Je les popolnoma ali vsaj delno izpostavljen vremenskim neprilikam. V celoti velja to za okrogli les, M preloži, na prostem vso dobo od sečnje do predelave. Pa tudi polizdelki in cesto celo končni proizvodi niso v tem pogledu mnogo na boljšem. Ta doba je odločilna za kakovost lesa. Kot proizvod žive organske prirode je les podvržen škodljivim vplivam I fizikalnega značaja kakor tudi uničujočemu delovanju organskega sveta, |J V obeh primerih ima važno vlogo voda, Id je v lesu. ' Kadar se zniža stopnja vlage pod točko zasičenja lesnih vlaien, se zmanjša prostornina lesa. Les se krči Površina lesa hitreje oddaja vlago kot njegova notranjost, zato se tudi preje prične krčiti. Tako nastajajo v i lesu notranje napetosti, id ao tem večje, Sm večja je razlika v vlagi med noti'anjimi in zunanjimi plastmi. Če te napetosti prekoračijo mejo odpornosti, se les deformira, kar se pokaže v obliki razpok in uvijanja. I življenje in delovanje mikroorganizmov v lesu je vezano na določeno Ji stopnjo vlažnosti, V lesu, ki je popolnoma napojen z vodo je njihovo življenje zaradi pomanjkanja zraka nemogoče. Med sušenjem postopoma izhaja iz lesa voda, njeno mesto pa zavzema zrak. Življenjski pogoji nukro-organiimov so vedno boljši, dokler pri določeni stopnji vlage ne dosežejo iulroinacije. Z nadaljnjim znižanjem vlage je njihova'razvojna možnost vedno slabša. Ko pa pade vlaga izpod določenega minimuma, je njihov nadaljnji obstoj nemogoč. Svež les vsebuje znatne količine vode, cesto celo nad 100% v odnosu ' do lastne teže v absolutno suhem stanju. Proces sušenja se začne takoj po sečnji in se nadaljuje, dokler^vlaga v lesu ne dpseže stopnje, ki ustreza '' vla^ in temperaturi njegove okolice. Razdobje, v katerem se to izvrši, je kaj različno in zavisi od cele vrste faktorjev, Predvsem so to klimatske prilike, relativna zračna vlaga, temperatura in gibanje zraka, pa tudi vrsta in dimenzije lesa. V -t-sakem prin^erii mora sušenje napredovati čimbolj enakomerno, da ne nastanejo v lesii prevelike notraiije napetosti, ki bi iahko povzročile nezaželene deformacije. Pri tem pa je nujno, da vlaga lesa čimprej pade pod kritično točko in tako ne nudi veČ ugodnih pogojev za uničujoče delovanje mikroorganizmov. Le dobro poznavanje prirodnib zakonitosti, ki narekujejo potek sušenja, omogoča uspešno vodstvo aH vsaj delno vplivanje na ta tako važen del proizvodnega procesa, Ko govorimo o sušenju lesa, navadno roislimo na zagati les, ki se suši zložen v sklade na posebnili v ta namen prirejenih skladiščih ali morda celo v umetnih susilnieah, pozabljamo pa na surovino — okrogli les. Proces sušenja se začne takoj, ko je drevo podrto, in poteka često v zelo neugodnih okoliščinah, kar ima za posledico kakovostno poslabšanje surovine in s tem zmanjšanje njene uporabne vrednosti. Stopnja izkoriščanja in kakovost lesnih izdelkov sta v prvi vrsti odvisni od dohre surovine, Zato je proces sušenja okroglega lesa izredno važen in zasluži največjo pozornost. Vsak proizvod -organske prirode je sestavljen Iz celic; tako tudi les, ki je ali je bil sestavni del živega organizma drevesa. Oblika in velikost SliM" 1. Sli kil 2. Smrekovina — prečni presek, 20Ü krat Smrekovina. — vzdolžni (radialni) pre- povečaiio [Schmidt) sek, 200 kraf povečano (Schmit) celic sta kaj različni in prilagojeni nalogam, ki jih le-te vrŠe. V pretežni veČini so to mrtve celice, ki so izgubile živo vsebino kmaJu po svojem nastanku. Deblo rastočega drevesa je torej sestavljeno v glavnem iz mrtvih celic ali, bolje rečeno, iz ostankov celičnih sten, ki pa vrše v življenju drevesa zelo pomembne naloge. Osnovna naloga debla je prevajanje vode in v njej raztopljenih rudninskih snovi is korenin v liste. To delo vrše posebne izrazite podolgovate celice, ki so po svaji obliki podobne cevem in jih tudi Imenujemo »vodovodne cevi«, F'ri nekaterih vrstah so te cevi prav dobro vidne že s prostim očesom, tako pri hrastu, jesenu, kostanju itd,, kjer doseže njih premer celo'-do 0.5 mm. Deblo mora nositi lastno težo, kljubovati mora znnanjira mehaJiskira silam Itakor vetru in snegu. Zato mora imeti ustrezno stopnjo trdnosti. Les iglavcev ima v ta namen močno odebljene stene vodovodnih cevi. Nasprotno imajo cevi listavcev taiike stene. Tu vrŠe meliaJiske naloge posebne celice s sorazmerno debelimi stenami — lesna vlakna. Zgradba lesa je lazvidna iz slik 1—3. Les iglavcev je sestavljen v pretežni meri (90%) iz vodovodnih cevi, med katerimi so ostali sestavni deli. Osnovno maso lesa listavcev pa tvorijo lesna vlakna, naed katera so vklopljene ostale cclicc, ra prvem mestu vodovodne cevi, Poleg vlaken in vodovodnih cevi vsebuje les tudi drugovrstne celice, Iti vrše v živem drevesu izredno važne Eiäöloäke naloge. Med temi so najmočneje zastopani strženovi trakovi. Od celotne lesne mase odpade na Slika 3. Javoroviiia — prečni presek. IDO krat povečano {SchniidO slrženove trakove v lesu iglavcev 3—8%, v lesu listavcev pa znatno več, pri platani celo nad 30%. V nasprotju z vlakni in cevmi, katerih daljša stranica je več ali manj- vzporedna z vzdolžno osjo debla, potekajo strže-novi trahovi v radialni smeri, to je od sbržena proti periferiji debla. Ostali sestavni deli so le slabo zastopani in nimajo pri sušenju lesa večjega pomena. Celična stena je sestavljena iz celuloze, lignina In spremljevalcev celuloze ali hemiceluloz. Poleg navedenih najdemo tudi druge organske in neorganske snovi, kakor smolo, tanin tn celo mineralne kristale. Celulozne molekule so dolge, sestavljene iz velikega števila osnovnih enot, podobne verigam. Te veri^aste molekule so med seboj vzporedno in vzdolžno povezane v micele, Miceli tvo^rijo nekakšno, ogrodje- celične stene,- vmesni prostori pa so izpolnjeni z ligninom. Zgradbo celične stene lahbo primerjamo J 63 7, železobetonsko konstrukcijo, kjer nam celuloza predstavlja železno ogrodje, lignin pa betonsko maso. Stene mladih celic so sestavljene skoro iakljuČno iz celuloze. Take stene so porozne in zato dobro propušČajo vodo. Pri odraslih celicah pa je prostor med celuloznim ogrodjem več ali majij izpolnjen z lignLoom in. raznimi inkrustiraniml snovmi. S tem je zmanjšana poroznost celične stene in tako tudi sposobnost prevajanja vode. Les je hidroskopičen. Privlačna sila med celulozo in vodo jo izredno velika. Pri stiku z vodo ali vlažnim zrakom se obdajo celulozni miceli s tanko plastjo vode iti se pri tem toliko razmaknejo, da se privlačna sila med njimi in vodo izenači s privlačno silo uicd miceli aamimi. To vodo, ki je v notranjosti celične atene, s katero so obdani celulozni miceli, imenujemo vezano vodo. Celična stena laliko vpija vodo le do točke zasičenja, to je do stanja, pri katerem nastopi prej omenjeno ravnotežje. Nadaljnja voda, ki prodre v les, nima več prostora v celični steni, temveč se nabira v notranjosti celic. To je tako zvana. prosta voda. Les lahko prejme največ toliko proste vode, kolikor znaša notranja prostornina celic. Pri nekaterih vrstah lesa je točka zasičenja dosežena že z 22% vode, pri drugih pa sele s 35%. Cim več lignina in ra2^h LnkrustacijskiJi snovi je v lesu, tem manj vode lahko prejme ceilčna stena, tem nižja je točka nasičenja. Znatne razlike obstajajo tudi med notranjimi in zunanjimi plast-jTii debla predvsem pri iglavcih z izrazito črnjavo (macesen, bor, duglazija)'. črajava ima več inknistiranih snovi kot beljava, zato ima tudi nižjo točko zasičenja. Povečanje razdalje med ceJuloznimt miceli, ki nastopa vzporedno z vpijanjem vode, ima za posledico povečanje dimenzij celičnih sten In s tem tudi povečanje dimenzij lesa, Volumensko povečanje dimenzij je prem o sorazmerno s količino vode v celičnih stenah, to je s količino vezane vode. Les ima največjo prostornino takrat, kadar so vse celične stene popolnoma zasičene z vodo. Prosta voda, ki je v notranjosti celic, nima z povečanjem dimenzij lesa nobene zveze. V lesu rastočega drevesa so vse celične stene zasičene z vodo; razen tega je v njem znatna količina proste -vode. Ce odvzamemo lesu prosto vodo, ostanejo njegove dimenzije nespremenjene, Sele z znižanjem vode pod točko zasičenja, to je z odvzemom proste vode, se prične les krčiti. Praktično se začne krčenje že prej preden količina vode v lesu pade izpod vrednosti, ki je označena kot točka zasičenja. V praksi moramo namreč vedno računati z dejstvon^, da začne iz lesa izhajati vezana voda že taltrat, ko je v njem še nekaj proste vode. Na sliki 4 je prikazano razmerje med tangencialnim, radialnim in vzdolžnim krčenjem lesa. Zgornja krivulja nam podaja vrednost volumen^ skega krčenja. Očitna je razlika med borovim in bukovim lesom. Nadalje je iz slike razvidno, da se začne krčenje že prej, preden pade količina vlage izpod točke zasičenja, ki je pri borov(>m lesu dosežena približno s 25%,-pri bukovem pa z 32%. Sestavni deli lesa, to je deli, iz katerih je sestavljena celična stena, imajo približno enako specifično težo, tako celuloza 1,58, lignin 1.41. Kot povprečno specifično težo celične stene, ki ji zgrajena ia omenjenih snovi, lahko smatramo 1.50. V konkretnem primeru je specifična teža celične stena Bor Bukev V ia f6 V, IS io d, / / i / ''' / / V i w z 0 3 0 ^ 5 yiaga /6ia v % volumno krčenje c(r radijalno krčenje 40 ta hO SO *7aga ima v % dt" tongencijalno krčenje, oil" podolino krCenje Slikn 4. DiagranA krčenja borovine m bukovine (Kol)manii) odvisna od razmerja, noed celulozo in ligninom. Ker pa sta obe sestavnini približno enako težki, zato tudi specifična teža celičnih sten pri raznüi vrstah lesa le neznatno variira. Vse vrste lesa so torej sestavljene iz praktično enako težke snovi. Različna prostorninska teža* raznih vrst lesa pa je posledica različnega razmerja med prostornino celičnih sten in prostornino praznega prostora. • Isiraz specifična teža za les ni primeren. Les je sestavljen iz celieiiih sten z določeno spccifično težo in \-mesnega praznega prostora. Ta prostor je pri svežem lesu izpolnjen deloma t. votlo deloma z zrakom. Bolje ustreza izraz prostorninsjca teža. čim večjo prostorninsko težo ima les, tem več vode (vez-aiie) lahko prejmejo njegove celične stene, tem večja je oscilacija njegovih dimenzij. Težak les se močneje krči od lahkega. Omenjeno pa velja docela le v pri-meni, kadar vzporejamo lesove, ki imajo isto točko zasičen ja. Absolutni znesek krčenja in nabreknjenja lesa je torej odvisen od dveh faktorjev: od prostorne teže lesa in od višine točke zasičenja. Med enako težkimi vrstami lesa se močneje krči tisti, ki ima višjo točko zasičenja, med lesovi z isto točko zasičenja pa tisti, ki ima večjo prostorninsko težo. Les iz raznih delov debla pokazuje različno stopnjo krčenja. Ta razlika je pi'edvsera očitna pri vrstah z izrazito črnjavo. Macesnova in borova črnjava se znatno manj krčita kot beljava, čeprav je njuna prostominska teža nekaj večja. Vzrok temu je večja koHčina smole, ki je v celičnih stenah črnjave vrinjena med micele. Volumensko krčenje lesa je rezizltanta linearnih krčenj. V vzdolžni smeri se les le malo krči od 0.1—0.5%. Mnogo jačje je krčenje v radialni smeri od 3—8%, v tangencialni pa celo orl 6—12%. Odnos med vrednostaii krčenja v vzdolžni radialni in tangencialni smeri lahko označimo a približnim razmerjem 1 : 25 : 50. To razmerje velja seveda kot nekako pri- Tubcla 1. Prostominska težn. in krčenje lesa fKollroaiDi) Vrsta lesa ProstominsUa leia v absolutno suhem stanju Krčenji: v tija volumensko radialno tange mi al no Javor 0-52-0 62-C)'77 12 -le 3 —5 6—9 Breza 0 46-0-61-O-BO 12 -16 5 —7 7-9 Bultev 0'49 ü'(i9-0 88 16 —19 4 —6 10 —12 Hrast 0-39 - 0-6ä-0 93 12 .—15 3-5-5 7 — 9o Jelša 0'38-0'-i9-n'60 11 —13 i —5 6—8 Jesen 0-44 0 68—0 91 11 16 4 -ß'5 6-9 Hickory O'<15-Ü77-O'0Ü 15 —21 7 —9 10 —13 Kostanj 0'45-0-D1-0'55 10 —13 3 -4-5 ß-5— 8.5 Češnja 0-55—0-60— 11-5-35 3'5-5 7-9 Lipa 0'32^ü'49—0 56 14 — 17 5 —7 9 —10 Mahagoni * 0 55 S -10 3 —3-5 5—6 Oreh 0-64-0 69 9 -15 3 -S 5 —lu Topol 0'37—0 41—0 52 n —15 4 —6 7—9 Brest 0 44-0 64—0 82 13 -15 4-5—5'5 8-9 Vrba 0 33--0-52—0 59 7 —U 3 -5 5—9 Cedra 050—0 57-0-65 8 -10 3'5-4 5'5— 6'5 Smreka 0'30-0-43—0-64 S —IH 3 -4 H - 9 Bor 0-30-0-49- 0 86 11 -15 2'5—5 6 -10 Macesen 0-40—0 55-082 U - 14 3 —5 7-9 Pitch pme 0-45-0'62-0'87 - 11 —14 1-5-6-5 7—9 Jelka 0-32 0-4I—0 71 10 —13 3-5—4 7 — 8-5 bližno povprečje in ni pri vseh vrstah lesa enako. Pri nekaterih vrstah obstoje prav majhne razliJie, pri drugih zopet, je vrednost krčenja v smeri tangents do tnkrat večja od vrednosti v ameri radija. Različnost linearnega krčenja v raznih smereh lesa in različen odnos pri posameznih lesnih vrstah sta posledica različne zgradbe cejičnih sten tako v fizikalnem kakor v kemičnem pogledu Pri določanju sušilnega postopka je predvsem potrabno poznati ko\i-Čino vode v lesu. Deblo rastočega drevesa prevaja vodo z raztopljenimi rudninskimi snovmi iz korenin v liste. Vodni promet pa se ne vrsi v vseh delih debla v entiki meri, temveč je pri večini drevesnih vrst večji v pm-fernem delu, v beljavL Pri iglavcih jc prevajanje vode omejeno i^ldjučno na beljavo, medtem ko je čm java v tem .pogledu docela pasivna. Pri listavcih so te razlike znatno manjše. Voda »potuje« po vodovodnih f.eveh in je Slik;l j. PrtjEtoriiinsko razmerje med lesno raaso, vodo in zrakom v lesu smreke v višini ) m nad zemljo r L;i II gner-Trendelenburg! tako razdeljena na nešteto tankih vodnih stebričev. Ozmozni üaJt, ki ae pojavlja kot posledica evaporadje, dviga vodo iz korenin v liste. Pri tem morajo vodni stdbriči vzdržati izredno visoko napetost celo do 300 atni (Trendelenburg). Ozmozni tlak pa lahko deluje le toliko časa, dokler so vodni stebriči od korenin do listov nepi'ekinjeni. Vodovodne cevi novo nastale branilte prevajajo vodo v polni meri in so zato vedno docela napolnjene 7. vodo. C'e prekorači napetost vodnega stebriča vrednost kohezije, kar je zaradi .pojaČene transpiracije spomladi'in poleti normals pojav, se ta vodni stebrič pretrga. S tem pa je prekinjeno tudi prevajanje vode. Tako posamezne cevi prenehajo vršiti svojo osnovno nalogo in količina vode v njih se zmanjša. Oim starejša je branika, tem veČ njeJiih cevi ne deluje, tem bolj je,suha. ölika 5 kaže pristorninsko raamsrje med lesno maso (prostornino celičnih sten^, vodo in zrakom v lesu smreke, posekane me^eea julija. Čeprav se podatki nanašajo na en sam primer, vendar nam dovolj jasno liF' II I, J 67 prikazujejo različno vlažnost notranjih in zunanjih delov debla. Količina vezane vode je v vseh delih praJoično enaka. Ogromna pa je razlilca v stopnji preste vode. Zunanje plasti (približno 20 branik) so skoro popolnoma iiapolnjene z vodo, v notranjosti debla pa zavzema največ prostora zrak. Isti primer nam kaže slika 6, le da je namesto proatorninskega navedeno utežno razmerje. Teža lesne mase se le malo mer^ja in je povprečno okrog 400 kg za plm. Pač pa je glede na različno stopnjo vlage beljava še enkrat težja od črnjave, V našem primeru ima beljava nad j.30% voile, crnjava pa komaj dobrih 30%. Podobno razmerje jo pri vseb igJavdli, Izredno veliko vode ima ?elen^ hor in sicer v črnjavi okrog 90%, v beljavi pa celo 200^;., (Trendelenburg) Slikn Ö, Rii2merje med tezo iiiaas. in vüde v lesu smreke (Langner-Trendelenburg') 33 M if Bran/tie Le pri jelki s Lako zvanim »mokrim srcem« je notranjost skoro tako vlažna kot periferija. Pri listavcih so te r^like znatno manjše. Notranji del bukve ima približno 60—65% vode, zunanji pa 90—^100% (Tendelen-fiurg). Še bolj enakomerno je razporejena voda pri hrastu. Slika, 7 kaže pristorninsko razmerje med lesno maso, vodo in zrakom. Za vsako vrsto lesa je raziskano samo eno drevo, čigar starost je na sliki označena. Količina vlage se menja tudi po višini debla. Gornji del ima vedno več vode kot spodnji. Grajava sama ima v gora jem delu prav toliko vode kot v spodnjem. Isto velja za beljavo. Ker pa proti vrhu pada odstotek »suhe« črnjave in sorazmerno raste odstotek »mokre« beljave, raste tudi povprečni odstotek vode. Razumljivo je, da je to tem bolj očitno, čim večja je razlika v vlagi med beljavo in črnjavo. Izrazit primer prikazuje slika 8. Rastiščni faktorji imajo na stopnjo vode v deblu le neznaten vpliv. Obilje talne in zračne vlage ima sicer za posledico malenkostno povečanje količitie vode v deblu, vendar je to povečanje neznatno v priraeri s količino vode, ki je za vsako drevesno vrsto svojstvena. Tudi letna doba nima takšnega vpliva, kot to splošno mislimo. Režim talne vode se sicer med letom menja. Drevo ima v raznih letaih dobah različne možnosti »napajanja«. Prav tako je različna intenzivnost transpiracije. Posledica tega je različno stanje vode predvsem v tistih delih debla, ki prevajajo vodo, to je pri iglavcih le v bel javi, pri listavcih pa deloma tudi v' črn javi. PoVprečno lahko trdimo, da variira količina vlage v svežem, pozimi ali poleti posekanem lesu za 7—20%, Slika 9 prikazuje nihanje vode med letom v deblii smreke in bukve. Iz slike je razvidno, da se stopnja vlage v notranjem Jelu smreke praktično ne menja, pač pa je velika oscilacija v beljavi. Pri bukvi variira količina a m SO h o f g M tu /B . Bukev Stf/ irnjot^o btljaxi f^rcfst SOI Bor 751, črnjavo b^ljovd b^Jamj Sm/^ko 7ÜI irnjava b^ßiva Zrok prüiia voda vezofio roda Slika 7. ProätQrn;Tisko v.ianierje med lesno maso, voda in »rakom pri bukvi, hrastu, bovu ill smreki (Hartig - Trendelenburg) vode tako v notranjih kakor v zunanjih plasteh debla, vendar so razlike znatno manjše kot pri smreki. Glede na različno stanje vlage v raznih delih debla kakor tudi ^lede na razlike, ki so posledica rastičnih faJttorjev ter letne dobe, praktično ni mogoče izraziti vlage svežega lesa v povsem zanesljivih številkah. Tabela 2 je posneta po Trendel en bur gu. Po izjavi samega avtorja predstavljajo podatki le približno povprečje, vendar je iz njih dobro razvidno razmerje med posameznimi drevesnimi vrstajni kakor tudi odnos med zunanjimi in notranjimi deli debla. Stara debla z velikim odstotkom črnjave so vedno bolj suha kot mlada, pri katerih prevladuje beljava. Ta razlika je najbolj občutna pri iglavcih, medtem ko je pri listavcih v splošnem manjša. Žagan les, pri- dobljen iz sveže posekanega drevesa, kaže različno stopnjo vlažnosti. Bočne deske vsebujejo pri smreki celo do petkrat toliko vode kot sredinske. Tudi posamezni kosi imajo na raznih straneh različno količino vode. Pri določanju sušilnega postopka moramo brezpogojno upoštevati neenakomerno porazdelitev vode v lesu. Manj pomembno je to pri naravnem sušenju, kjer so elementi sušenja kakor temperatura, zračna vlaga in gi-bajjje zraka izven mej nase dosegljivosti. V poUii meri pa velja to za umetno sušenje. Ves les, ki je v sušilnici, mora imeti vsaj približno enako Slika 8. Rj-zporcdUtv votli» pti vijiiti v niii-cosnu {Burner Treiidclenbuvg") 20 W eo SO stopnjo vlage, kajti le tako je mogoče doseči ustrezen rezini sušenja, Zato mora biti les pred sušenjem sortiran ne samo po vrsti, kakovosti in dimenzijah, temveč tudi po stopnji vlage. Sveže posekan les vsebuje poleg vezane tudi znatno količino proste vode. Vods. v lesu predstavlja nepotrebno breme, ki v znatni meri znižuje kapaciteto transportnih naprav in s tem polno lastno ceno izdelkov. Sortimente, pri katerih eventualno nastale deformacije niso pomembne, n. pr. les za kurjavo, celulozni in taninski les, je vsekakor umestno čimbolj osušiti na sami poseki pred pričetkom transporta.. Mnogo več pozornosti pa zahteva tehnični les. Tehnični oblovinl smemo znižati vlago le do stopnje, pri kateri pričenjajo nezaželene deformacije. Med vlago v lesu in vlago v zraku obstoji določeno razmerje. Svež les se na suhem zraku suši, nasprotno pa suh les vpija vlago iz vlažnega zraka. Količina vJage v le&u ae znižuje ali zvišuje do stopnje, ki ustreza temperaturi in relativni zračni vlagi. Ko jfe ta stopnja dosežena, se vlaga v lesu ne menja več, dokler ostaneta temperatura in relativna zračna vlaga nespremenjeni, V tem staJiju sta si vla^a v lesu in vlaga v zraku v ravnotežju. Slika 10 predstavlja diagram higroskopskega ravnotežja. Svež les oddaja vlago toliko časa, dokler ne nastopi ravnotežje, katerega diktirata temperatura in relativna zraena vlaga, kaltor je razvidno iz prikazanega diagrama Slika Stanje vode v deblu smreke in bukve v rajnih letnih rfobah (Gäu-mann - Trendelenburg) -k a i A 1 / t-. Amft / / 1 \/ \ M ae (to i. N/ ^vx Jf '— ■"N ' .ir, M 10 0 1 : I 1 /on roofw^iV mo/ /linj/ Juli] 0*9. Mpi M,- nor. dtc. Vzemimo primer, da znaša relativna zračna vlaga 80?^ in temperatura 20" C. Količina vlage v lesu se bo znižala do vzpostavitve ravnotežja. Iz di&grama je razvidno, da bo to doseženo, ko bo iiinel les vlage. To se pravi, v navedenih pogojih je mogoče znižati vlago v lesu največ na 17%. Če se zviša temperatura ali zniža relativna zračna vlaga, se bo stopnja vlage v lesu še nadalje snižala v razmerju, prikaüanem v navedenem diagramu. Ta odnos pa velja le, kadar se les suši. N&koliko drugačna je zadeva, kadar les vpija vlago. Predpostavimo nasproten primer. Suh les izpostavimo enakim okoliščinam kakor v prvem primeru, to je relativni zračni vlagi 80% pri temperaturi 20"^ C. Les bo polagoma vpijal vlago iz zraka, vendar ne do' stopnje, ki bi ustrezala prikazanemu diagramu, temveč bo ravnotežje doseženo že preje. Po Kollmannu je higroskopsko ravnotežje pri ponovnem vlaženju lesa povprečno 15% nižje kot pri sušenju. V našem primeru stopnja vlage v lesu ne bo dosegla 17%; temveč samo 17 — -j^ ■ = 14,5%. Iz raziskavanj G. Grafa in K. Egnerja je razvidno, da ta razlika raste vzporedno s temperaturo, pri kateri je bil les osuŠen, Uporaba visoke temperature v umetnili sušilnicah v znatni meri znižuje sposobnost vpi-janja vode in s tem s-delovanja« lesa. Umetno suh. les je vedno manj higro-skopieen kot les, ki je bil osušen po naravni poti. Tabelii 2. Povprečna koliCina vode in teža (Trendelenburg) Rdeči bor Smreka Jelka Macesen belja'0 Erajam froj&TD beljuTU ci'Djävn beljATU crujBva Teža svežega lesa kg/pim Nominalna prostorna teža kg/pira Ö80 B50 420 060 .520 390 980 510 370 940 610 470 KoliSina vode; , Teža v kg/pim Prflstorninski ^ Težni o.'a D60 130 56 13 133- 31 570 130 57 13 146 33 610 HO 61 U 165 38 470 UO 47 14 100 30 Zeleni bov Dug) a zija Bukev Hrast billjsTP f. ril ji ta beljdvs Stoja TS bcljni! eni ti Ta ErBjs7a Teža svežega lesa kfr/plm 1020 580 910 510 1060 970 1000 Nominalna prostorna teža / kg plin 320 420 560 570 Količina vode: Teža v kg/ptm 700 260 490 120 500 410 430 Prostorniiiski " „ 70 2ß 43 12 50 41 43 Težni «/o ai9 81 117 29 ,S9 73 75 ■ Broza Jeläa - Jesen Javor Kostanj Brest Teža svežega lesa kg/plm 950 930 860 970 1060 1120 Norainalna prostorna teža kg/plm 510 430 570 540 450 460 Količina vode: Teža v kg/plm 440 500 290 430 610 660 Prostorniiiski »'j 44 ' 50 29 43 61 S6 TeSni "fs 86 116 51 80 135 143 Opisajio higroskopsko ravnotežje velja praktično v enaki meri za vse vrste lesa ne glede na njih obliko in dimenzije, Stopnja osasitve je ob istih pogojih za vse vrstve lesa enaka ter odvisna le od zračne vlage in temperature. Kakor je razvidno iz diagrama, ima pii tem relativna zračna vlaga mnogo močnejši vpliv kot pa temperatura. Nadaljnji faktor, s kateiim moramo pri sušenju računati, gibanje zraka, nima na stopnjo osušitve ni-kakega vpliva. Pač pa gibanje zraka pospešuje izhlapevanje vlage iz lesa in s tem skrajšuje dobo sušenja. I z relativno zražno vlago mislimo odnos med dejansko vlago v zraku in največjo količino vläge, katero bi lahko zrak prejel pri določeni temperaturi Ta količina je odvisna od temperature in variii'a v ^elo širokih mejah. Zrak je zasičen, kadar je v Im'; O" C . , , , 5 gr. vodne pare pn pri pri pri pri 20» C 40" C 60" C 80" C pri 100° C 17 51 130 291 606 i I t» 10 3> u «1 t« la K R^laliima zračno vkr^a v Slika 10. Diüjjram higroskopskefia ravnotežja (f^o'l'iisnn)' Pri O" C je zrak zasičen, kadar je v 1 m' 5 gr vodne pai'e. Pri tej temperaturi zrak ne more prejeti veČ vode, njegova relativna vlaga je 100%. Če pa ta zx'ak segrejemo, redčimo na 80" C, bi lahko prejel vsega 291 gr vode. Ker pa je v njem le 5 gr vode, je sedaj njegova relativna ■vlažnost jjj' .100 = 1.7%. Sama sprememba temperature povzroča veliko oscilacijo reSativne zračne vlage, čeprav ostane absolutna količina nespremenjena. To dejstvo je za sušenje lesa izredno važno. Pri konstantni tera-peratim bi se zrak sčasoma zasitil in sušenje bi bilo' nemogoče, fToda v naravi imamo opravka z večnim nihanjem temperature. V dopoJdanskih lirah temperatura raSte, s Čemer se znižuje relativna zračna vlaga. Izhlapevanje postaja intenzivnejše in absolutna količina vode v zraku raste. Proti večeru in ponoči temperatura patla, pri tenn pa se zvišuje relativna I h 13 ft iO e iS 1 K i E S iS 0 >K ^ N \Md< i / / ina."^^ ---- / 1 Jan fetr mo/vc april maj ' junij ju(j( avg. ttpl- okl. nci/. dmc. , Slika U Povpcet'iia mesečna temperatura I 1949 (Orig.) zračna vlaga. Ko se ohladi zrak izpod rosiŠča, se Iz njega izloči odvečna voda v obliki rose ali dežja, S tem se zniža absolutna količina vode, medtem ko sam zrak ostane zasičen, dokler se ponovno ne prične segrevati. Oscilacija relativne zračne vlage iu teimperature v teku dneva ustvarja različne pogoje sušenja, . Podobno sliko dobimo, kadar vzporejamo letne dobe. V naših klimat-skill prilikah zaznamujemo spomladi meseca marca in aprila najmoSne.iši porast temperature, kar ima za posledico najnižjo zračno vlago v navedenih mesecih. Dejansko je v tem času mogoče doseči izredno nizko stopnjo osušitva, kakor je to razvidno iz slik 11—13. Vedeti moramo, da je temperatura v poletnih mesecih sicer visnka, toda priliČno konstantna zai'adi česar je tudi relativna zračna vlaga sorazmerno visoka. Sliki 11 in 12 podajata povprečno mesečno temperaturo in povprečno mesečno relativno vlago v Ljubljani in Ajdovščini za leto 1949 po podatkih - 1 LJublji J A \ \ V t i/ 's, \ ---- / \ \ / \ 1 IZina 1 • \ / ¥ o B' 90 ao o C m 70 6C H) Jen. yifftr "Xirec apr'i frtc^ junjf jijK/ ov^. Mpf oii- noir, dac. ^ Slika 12. Povprečna mesečna relativna zravna vjaga 1. 1949 (OriE.) Meteorološkega instituta v Ljubljani. Zaradi pomanjkanja podatkov 17 prejšnjih let za Ajdovščino ni bilo mogoče prikazati povprečja zatlnjih deset ali dvajset let, kar bi seveda imelo večjo vrednost. Pripominjam pa, da je iz povprečja zadnjih dvajspt let za Ljubljano razvidno, da je bilo leto 1949 nadpovprečno toplo in suho. Slika 13 prikazuje teoretsko najnižjfi stopnjo, do katere bi se les lahko osušil v navedenih mesecih.. Praktično pa je to dosegljivo le pri sortimentib malih dimenzij, nikakor pa ne pri večjih kosih, kjer je doba, potrebna za vpostavitev higroskopskega ravnotežja, sorazmerno dolga, la slike 13 je nadalje razvidno, da ustvarjajo klimatske prilike v posameznih krajih in v raznih letnih dobah zelo različne pogoje sušenja. Povprečno je mogoče v Ajdovščini osušiti les na 5% nižjo stopnjo kot v Ljubljaiü. Ta razlika je največja v najbolj kritični dobi, to je meseca decembra, ko doseže celo 7%. Zračno suh les, So je les, ki je dosegel higroskopsko ravnotežje v naravnih klimatskih pogojih, vsebuje v raznih krajih in raznih ^ letnih dobah različno količino vlage. V Ljubljani je dosežena najnižja stopnja 11.8% nneseca aprila, najvišja pa decembra z 22,4% vlage. V ziinskih mesecih november—januar v Ljubljani ni mogoče osušiti lesa izpod 20—22% vlage. Tak les je za nekatere vrste predelovalne industrija neuporaben. Omenjam samo proizvodnjo pohištva. V pogojih, Id vladajo v zakurjeni sobi, se bo les osušil na S—10% vlage, pri centralni kurjavi pa celo izpod 6%. Da se izognemo kasnejši deformaciji gotovih izdelkov, mora hiti les predhodno osušen do navedene stopnje, kar pa je mogoče doseči le v umetnih sušilnicah. Pri sušenju lesa moramo razlikovati dve fazi: 1. izhlapevanje vode s površine lesa in 2. pronicanje ali difuzijo vode iz notranjosti lesa proti površini. Izhlapevanje je Lem jačje, čim veČja je razlika mefl parnim tlakom V lesu in tlakom obdajajočega zraka. Pri umetnem sušenju lahko to razliko pri ostalih enakih okoliščinah povečamo z znižanjem absolutne vlage V zraku ali z dvigom temperature, s Čemer se zniža relativna zračna vlaga, ali pa s p od tlako m. Tudi gibanje zi'aka ima pri tem veliko vlogo. Zaradi l,f IS « 10 k O « if iöifano / * --- N / / > v \ f Ajdovi /na 0 1 Jar}' marvc opri! moj junj julij ovj. Mf^ aH ftOf. dae. Slika 13. Dosegljiva stopnja osušifve lesa I. 1949 po zakonu o higroskopsfcem ravnotežju •tOrig.) izhlapevanja je zrak v okolid lesa vedno več ali manj zasičen. Nagla odstranitev nastalih vodnjb hlapov znižuje parni tlak v neposredni bližini lesa in s tem pospešuje izhlapevanje, Jakost izhlapevanja je neodvisna od vi'ste in struktura lesa ter od njegovih dimenzij. Pač pa je merodajna količina vode, ki je na površini lesa. Izhlapevanje proste vode s površine lesa se vrši po splošno veljavnih zakonih. Vendar to pri sušenju lesa praktlßno ne priliaja v poštev. Prosta voda ni neposredno na površini lesa, temveč v notranjosti celic; pri pro- .1 S a) Slika 14. Shematični prikaz difuzije (po Moll-u) nicanju skozi celične stene pa dobi značaj vezane vode ter se kot taka pojavi na površini lesa. Za sprostitev vezane vode pa je potrebno predhodno premagati privlačno silo med vodo in celuloznimi mlceli. Ta je tem i^ečja, čim holj je les suh, Čim manj vode je v celičnih stenah. Analogno temu je tudi energija, potrebna za odstranitev določene količine vode, tem večja, čim nižja je stopnja, do katere je les že osušen. Dokler je les enakomerno vlažen, voda v njem miruje. Ko pa se pojavi razlika, prične pronicati voda iz vlažnejsih predelov k manj vlažnim. Osnovni pogoj difuzije je različna stopnja vlage v posameznih delih lesa. Ta proces je shematično prikazan v sliki 14. Predpostavimo, da je les popolnoma zasičen, to se pravi, da so tako celične stene kakor tudi notranjosti celic docela napolnjene z vodo (SI. 14 a), CeUca 1 leži na površini lesa. Njena zunanja stena je isqjost avl jena dejstvu zraka, Čigar vlažnost je ispod točke higro skopske ga ravnotežja. Vezana voda, ki je na zunanji strani te steBS, izhlapeva po kriterijih, navedenih v prejšnjem odstavku. S tem se znižuje količina vezane vode v tej steni izpod točke zasičenja. Da nadomesti izgntaljeno vezano vodo, vsrkava stena prosto vodo iz notranjosti celice. Postopek se nadaljuje toliko časa, 'dokler vsa prosta voda iz notranjosti ne pride na površino in tam izhlapi. Vzporedno z odtokom votle -prodira v notranjost celice zrak, ki se v stiku z vodo močno navlaži. Pri nadaljnjem sušenju črpa zunanja stena vlago iz zraka, ki je v notranjosti celice. S tem pa je porušeno higroskopsko ravnotežje med zrakom v Slika 1.1, Naravno sušenje cepljenih polen raznih vrst lesa. Les v razdobju enega leta. Les posekan meseca decembra. Grafikon kaže potek siišenja (zniževanja težt I prm) v posameznih, mesecih. (Tro&t -Trisndeiertburg) orfsc nxvw JV^ fj)^ «pi not Oac. notran.-josti celice 1 ter vezano vodo v stenah med celicama 1 in 2. Posledica tega je izhlapevanje vezane vode iz imenovanih sten v notranjost celice 1, od koder jo zopet črpa zunanja, stena. Tako pronica voda v obliki pare od celice do celice in se pri tem prebija skozi celične stene, dokler ne dospe na površino, kjer končno zapusti les. Hitrost difuzije je ^odvisna od cele vrste oiniteljev. čim jačje je izhlapevanje, tem večji je padec ti alt a med notranjimi in zunanjimi plastmi, tem hitreje pronica voda proti površini. Na drugi strani se z znižanjem vezane vode v cedičnih stenah zmanjšuje sposobnost difuzije. Pronicanje skozi stene je mogoče le, dokler so mi celi obdani s plastjo vode. Cim tanjša je ta. plast, to se pravi čim manj vode je v stenah, tem slabša je difuzija. Izredno velik vpliv na difuzijo ima temperatura. Dvig temperature povečuje parni tlak v notranjosti lesa in s tem hitrost difuzije. Nadalje imata pri tem odlocüno vlogo vrsta in struktura lesa. Na poti 3z notranjosti se voda prebija skozi celične Stene, Pri tem mora premagati odpor, ki je sorazmeren s številom sten in njih debelino. Hitrost difuzije je torej pri ostaJih enakih okoliščinah obratno sorazmerna s prostorninsko težo lesa. Tudi razmerje med celulozo in ostalimi sestavnimi deli lesa je pomembno. Gm mauj je v celični steni lignina in raznih inkrustiranih snovi, kakor smole, tanina, gumastih snbstanc itd., tera bolj je propustna, tem laze prodira voda skozi njo. Prav tako je važna smer, v kateii se vrši difuzija, V vzdolžni smeri, to je v smeii lesnih vlaken in vodovodnih cevi, prodira voda 2—4 krat hitreje kot v prečni (Kollmann). Celice, iz katerih je les sestavljen, imajo večinoma izrazito podolgovato obliko, pri čemer je njih dolžina 50—100 krat večja od premera (glej sliko 1—3). Shematično je to prikazano v sliki b. Na enaJto dolgi poti mora voda v smeri pravokotno na vlakna (A—B) pri-magati veüko večje število ovir kot v smeri vlaken (C—D). Razumljivo je, da bo zato tudi difuzija v prečni smeri znatno počasnejša. Nadalnji razlike obstoje med smerjo tangente in smerjo radija, kar je posledioa Strukture lesa ter različne izgradnje radiaJuih in tangencialnih sten. Čim večje so dimenzije lesa, tem daljšo pot mora opraviti voda iz notranjosti, preden dospe na površino. Zato se z debelino aortimentov, pri ostalih enakih okoliščinah, veča doba, ki je potrebna za sušenje in siccr z 1.5kratno potenco (Kollmann). Sortiment dvojne debeline potrebuje za sušenje 3 krat daJjšo dobo. Količina vode nikdar ne znižuje v vseh delih lesa popolnoma enakomerno, temveč vedno najprej na površini in šele nato se začenja dotok iz notranjosti. Kot že omenjeno, je hitrost difuzije tem večja. Čim večja je razlika v vlagi med notranjimi in zunanjimi plasuni. Ta razlika je za sušenje lesa nujna, vendar ne sjne prekoračiti določene vrednosti, sicer nastopijo deformacije, Iri utegnejo dovesti do popolnega uničenja tehničnih lastnosti lesa. Pri pravilno izvajanem sušenju mora biti jakost izhlapevanja vode s površine lesa vedno v skladu s hitrostjo difuzije. Dokler so vse celične stene zasičene, ostanejo dimenzije lesa nespremenjene. Ko pa se zniža stopnja vlage izpod točke zasičenja lesnih vlaken, se začenja krčenje, čigar vrednost je proporcionalna količhii izgubljene vezane vode. To je najprej doseženo v zunanjih plasteh, ki se tudi prve prično krčiti. Pri pospešenem sušenju (izhlapevanju) je podana možnost znižanja vlage v zunanjih plasteh daleč izpod točke zasičenja, medtem ko ostane v notranjosti poleg vezane še prosta voda. Ker ostanejo dimenzije notranjih delov Nespremenjene, se tudi krčenje zunanjih plasti ne more izvršiti v polnem obsegu. Zato pa nastanejo v njih vlečne sile, katerih vrednost raste vzporedno z večanjem razlike v vlagi msd notranjimi in zunanjimi deli lesa. Zunanja plast stiska kot nekakšen obroč notranje deJe, Ta pojav imenujemo »zaskorjenje*, Ko presežejo vlečne sile vrednost kohezije, se pojavijo v lesu razpoke v smeri od oboda proti noüanjoati, to je v smeri strženovih trakov. Te razpoke potekajo vedno v označeni smeri, kajti odpornost lesa na vlek je rtajmajijša na mestih, kjer strženovi trakovi prebijajo maso lesnih vlaken. Nadaljnja nevšečnost zaskorjenja je zmanjšanje hitrosti difuzije skozi zun^jo plast, ki je prekomerno osušena. V ekstremnih primerih difuzija skoro popolnoma preneha, kar ima pri nadaljnjem sušenju za, posledico še močnejše za^korjenje, Doslej sme imeli opravka le z razpokami na povr&ini, medtem ko je notranjost ostala nepoškodovana. Najtežje deformacije, in to v notranjih delih lesa, pa nastopijo šele pri nadaljevanju sušenja. Čeprav je difuzija oslabljena, vendar se sčasoma tudi v notranjosti zniža vlaga izpod točks zasičenja, Notranji deli se priČno krčiti. Ker pa je zunajija zaskorjena plast toga in krhka ter ne sledi vec zakonom krčenja, se pojavijo sedaj viečne sile v notranjosti, med tem ko je zunanja plast izpostavljena pritisku. Krčenje notranjih in zunanjih plasti napreduje vzporedno le toliko Časa, dokler se ne sklenejo razpoke na površini lesa. Od tod dalje se večajo vlečne sile v notranjosti, ki prav kmalu presežejo vrednost kohezije med sestavnimi deli Jesa. Ko je to doseženo, se pojavijo v notranjosti lesa razpoke, ki potekajo prav tako v smeri strženovih trakov. Navadno so notranje razpoke le nadaljevanje površinskih razpok, Id so nastale že v prvi fazi zaskorjenja, a so sedaj sklenjene tako, da jih pri površnem opazovanju kaj lahko prezremo. Zaskorjen les z notranjimi razpokami je za tehnične najnene neuporaben. Med sušenjem se mora gibati razlika v vlagi med notranjimi in zunanjimi plastmi od 3% {Kollmann, Moll). Napetosti, ki se pri tem pojavljajo v lesu, so minimalne in nimajo nikakih škodljivih posledic. Pri 5% razlike pa se že pokažejo jasni znalu zaskorjenja. V umetnih suSünicah je možno s pravilnim razmerjem med temperaturo, zračno vlago in gibanjem zraka vzdrževati ti'ajno skladnost med izhlapevanjem in difuzijo tako, da razlika v vlagi med notranjimi in zunanjimi plastmi ne preseže označenih vrednosti. Seveda je v prid skrajšanju dobe sušenja potrebno operirati z največjo še dopustno razlUto. Ta pa je dosežena, kadar znaša relativna vlažnost zraka 70% vrednosti, ki bi po zakonu o higroskopskem ravnotežju ustrezala vsakokratni sto-pnji vlage v lesu (Kollmann). Osrednji problem sušenja lesa ni v izhlapevanju, temveč v dotoku vode iz notranjosti na površino lesa — v difuziji. Intenzivnost izhlapevanja je možno povečati z enostavnimi sredstvi, kakor z dvigom temperature, z znižanjem relativne zračne vlage ali z ojačenjem cirkulacije zralta. Vendar pri tem ne sme biti prekoračena vrednost, ki jo diktira difuzija. Hitrost difuzije je možno povečati tudi s sredstvi, ki vpijajo vlago. Taka sredstva so higroskopične soli, kakor kuhinjska sol, klorkaldj, fluor-;imonijak, ali pa tekočine, kalcor glikol in glicerin. Če napojimo površinske dele Jesa z raztopino imenovanih soli, se poveča padec tlaka med notranjimi in zunanjimi plastmi, kar ima za posledico oživljenje difuzije, Pri tem pa ni nujno, da bi bile zunanje plasti manj vlažne kot noü'anje, kajti že sama privlačna sila higroskopičnib soli povzroča dotok vode iz notra-jnosti proti površini. Teoretsko torej obstaja možnost enalcomernega zniževanja vlage v vseh delih lesa, pri čemer odpadejo kakršne koli notrajije napetosti. Nadalje dopušča ojačenje difuzije intenzivnejše izhlapevanje, kar ima za posledico znatno skrajšanje dobe sušenja, * Poizkuse v tej smeri so vršili Amerik an ci {Forest Products Laboratory) že leta 1937. Pri tem so uporabljali kuhinjsko sol, ki so jo posipali po površini lesa. Iz objavljenih rezultatov je razvidno, da je bilo možno skrajšati dobo sušenja na polovico, medtem ko je samo sušenje potekalo popolnoma brezhibno, ne da bi se na lesii pojavile kakržnekoU deformacije. Poizkuse sušenja s pomočjo kuhinjske aoli so vršili tudi i-uski znanstveniki. Pri tem so pojili les pred sušenjem v raztopini kuhinjske aoLi. Doseženi rezultati povsem soglašajo z ugotovitvijo Forest Products Laboratory-ja. Ker pa ostane sol v lesu, se s tem poveča njegova higroskopičnost, kar je vsekakor slaba stran tega postopka. Nadaljnja pomaajkljivost je v jaJd koroziji obdelovalnih strojev, predvsem vseh rezil, ki prihajajo v stik s »slanim« lesom. Povsem analogni so rezultati poizkusov z glicerinom in glikolom, o katerih poroča Uterharck. Posebno vidni so uspehi pri debelih sortimentih občutljivih vrst lesa, na pr. bukve. Poizknsno sušenje debelih bnhovih desk iB hlodov, premazanih z glikolom, je dalo odlične rezultate. Doba sulenja je bila znatno skrajšana. Zaskorjenje se ni pojavilo. Čeprav je bil režim sušenja neprimenio ostrejši, kot bi smel biti v enakih okolisčinali brez uporabe giikola. Medtem ko je v umetiüli sušilnicah možno prilagoditi režim sušenja vsakokratnim prilikam, je to pri naravnem sušenju dosegljivo le v omejeni meri. V naravi so elementi sušenja izven nase dosegljivosti. Z odbiro mesta in načina zlaganja lesa laUko le delno vplivamo na .potek sušenja. V naravi je le redko dosežena skladnost med izhlapevanjem in difuzijo, zato moramo skoro vedno računati vsaj z delnim zaskorjenjom lesa in z vsemi s tem združenimi posledicami. Nikdar pa zaskorjenje v naravi ne zavzame takšnih izmer, kot ae to lahko zgodi pri neustreznem režunu v umetnih sušilnicah. Pri sušenju lesa moramo vedno računati, z določeno kakovostno izgubo. Uterharck je mnenja, da znaša ta izguba pri naravnem sušenju povprečno 15% od vrednosti lesa, da pa jo je z ustreznim postopkom v umetnih sušilnicah mogoče znižati celo na 5%. Nedvomno je znižanje kakovostne izgube za cca 10% pomembno dejstvo, ki govori v prilog umetnim ^ušUnicani. Razen navedene, pa ima umetno sušenje še druge prednosti od katerih je bilo nekaj že mimogrede omenjenih. Dejstvo visoke temperature znižuje higroskopičnost lesa. Umetno sušen les manj »deluje« pri spremembi khmatskih faktorjev in je zato njegova uporabna vrednost večja. Poleg tega visoka temperatura ubija glive, ki so že prodrle v les, medtem ko iste pri naravnem sušenju skozi daljšo dobo skoro nemoteno uničujejo lesno tkivo. V poini meri pa utemeljuje obstoj umetnili sušilnic dejstvo, da je z naravnim sušenjem v naših klimatskih prilikah le izjemoma možno znižati vlago v lesu izpod 15% in da praJttično nikdar ni mogoče doseči znižanja izpod 12%, kar je za nadaljnjo predelavo dostikrat nedovoljno. Nadalje je treba kot veliko prednost omeniti skrajšanje, dobe, ki je potrebna za osušitev. Svež les doseže v naravnih klimatskih pogojih stopnjo zračno suhega šele po preteku več mesecev, debeli sortimenti težkih vrst lesa n. pr. bukve in hrasta pa komaj v roku enega ali dveh let. Isti učinek je v umetnih auŠUnicali dosežen že v nekaj dnevih, S tem je podana možnost takojšnje oddaje üdnosno nadaljuje predelave lesa, kar ima za posledico občutno zmanjšanje obratnih zalog. Na drugi strani zahteva umetno susenje posebne naprave ter znatno pogonsko moč. Povprečno računamo, da je za odstranitev 1 kg vode iz lesa potrebno 1,3—3,5 kg pare (Unterharck), kar odgovarja približno HOO do 2300 kalorijam. Potrebna količina toplotne energije je v kontretneni primeru odtrisna od vrste lesa in dimenzij sortimentov ter od stopnje do katere želimo les osušiti, v veliki meri pa tudi od tehnične ureditve sušilnih naprav. Izrazito neugodni primeri celo prekoračujejo označene vrednosti. Umetno sušenje je združeno s sorazmerno visokimi stroški, katere pa že po približni cenitvi odtehtajo prednosti navedene v prešnjem odstavku. še dandanes naletimo na ugovore proti umotnim sušilnicam in trditve, da je umetno posušen les slabše kakovosti. Te trditve izvirajo iz neznanja, deloma pa so posledica tehničnih pomajkljivosti današnjih sušilnic. Su-äenje lesa je prilično zamotan postopek, ki zahteva temeljito strokovno znanje ter stalen nadzor in vestnost pri delu. Neupoštevanje osnovnih pravil lahko kaj kmalu dovede do popolnega uničenja lesa. Napačno pa je zopet mišljenje, da je strokovno znanje potrebno samo pri umetnem sušenju, temveč je prav tako nujno tudi pri naravnem sušenju, Čeprav tu posledice nepravilnega ravnanja niso na prvi pogled tako očitue. Večina današnjih sušilnic ima velike tehnične pomanjkljivosti. Kot največjo moramo omeniti neupoštevanje aerodinamičnih in termičnih zakonitosti, kar ima za posledico neenakomerno gibanje zraka v notranjosti sušilnice, pojav zračnih vrtincev in taiozvanih mil-vih kotov ter znatne temperaturne razlike. Vsled neenakih pogojev v rš^h delih sušilnice, napreduje susenje lesa neenakomerno. S tem je podana možnost zaskor-jenja, v najboljšem primeru pa moramo i-ačunati z znatnim podaljšanjem dobe sušenja. Danes imamo nešteto raznih sistemov umetnih sušilnic, med njimi pa je prav malo takih, ki resnično ustrezajo svojemu namenu. Viri: Dr. R. Trendelenburg, Das Holz .lis Robstoff, Berlin 1939. Dr. ing. Ft. Kollmann, Künstliche Holztrocknung, Berlin 1941. fng. dr. Utcrharck, Handbucli filr künstliche Holatrocknung, Leipzig 1943. Dr. ing. Dr phil. F, Moll, Künstliche Holztrocknung, Berlin 1930. Ing. P, Warlimönt, Das künstÜche Holztrocknen, Berlin 1927. Otto Graf, Karl Egner, Versuche ijber die Eigenschaften der Hölzer nach der Trocknung, Berlin 1937. IZVADAK O sušenju drveta Sušenje drveta je sastavni deo prcvizvodnog procesa od ko;ega u veJikoj meri za>visi, kako kakvoča, tako i kotičrna izrodjenih drvnih proizvoda. Kao proizvod žive organske prirode je drvo podvrgnuto štetnim uticajima fizikalnog značaja kao i uniStavajučem djelovanju organskog sveta. U oba primera značajnu. ulogu ima voda, kojii je u drvetu. Osrediiji problem sušenja je u dotoku vode jz unatraŠnjosti tlrvfttii na po-VTŠ^nu — u difuziji. Brzina difuzije ovisna je od mnogih činioca; ovo su pre svGgsi vrstH. struktura i težina drveta, te t&mpcratura^ pad tlaka, te pravac tokil difuzije itd Higroskopska sredstva ubrzavaju difuziju. Pokusi u torn pravcu dali su'dobre rezultate. Intenzitet sušenja ne sme da predje vrednosti koje diktira dituzija. Povti-£=inje razlike u vlaži izmedju unutarnjih i vanjskjh slojcva preko "odredjenc vrednosti ima za posiedicu zakorenje i zagorSavnnjc, ;li eak patpuno unistenie tehničkih osobina drveta, Veštačko sušerije ima pored visokih troškova mnoge prednosti pred pri-rodnim. Ali, osnovni uslov jaste temeljito strunici znanje i odgovarajučc napmvc za sušenje. Veci cteo današnjih sušiona je grad jen, a da se pri tome nisu uzimali u obzit aerodinamičkt i tehiixki sakuni štn ima kao posiedicu iiera^vnomemo krotatije zraka i osetne razlike u temperaturi. N'ejednnki uslovi u raznim delovinia sušionc uslovljavaju mogučtiost zakorenja, prudužuju vreme suienja i povisuju troškove proizvodnje. RtSUME Dustchagedcsbois La qualitd et la (luantite des produ'ts de bois däpendeat en grande partie des proc^des de sediage. Le bois eii taut que materiau d'originc vivante est sujet aux influences nocives de c^iraetere physique et aux divers organismes clestTucteurs. Dans les deux cas, un röle preponderant est joue pur Tcau conteiuic dans le bois. Le probleme central du sechage eonsiste daiis Ic passage de l'humidite des couches internes vers la surface — ce qu'on appelle la diffusion, La vitesse de la diffusion depend d'un uombre de facteurs dont les plus importants soiit l'essente, la structure et la densitč du bois, la temperature, k chute de la pfession. la direction empruiitee par la diffusion, etc. Les agents hygroscopiques acččlerciu la diffusion, ee qui est prouve par nocnbre. tl'experiences qui ont dounf de trüs bons resultats. L'intensitc du sechage ne doit pas deptisser ut\ certain degre dictd par la Vitesse de la diffusion. Un trop grand ceart entre le taux d'humidite des couches internes ct celui des couches superficies es provoque Ifl' formation d'uiie couehc externe dure, dessechfe (couche de cementation), ce qui amoindrit Ou detruit meme eompletement les qualites tecbnologiques du bois. Le sccbage artificiel, bieii que plus onereux, posssde de nombreux avantages sur le scchftge nature!. Cependant une connaissance approfondie du travail et un equipemcnt de sechage moderne sont indispensflblas. Dans la construction de nos sechoirs actuels on n'a, dans la plupart des eas, tcnu aucun compte des lois aerodynamiques- et thermiques, ce qui a pour con-scquence une circidntioyi de fair inSgflle et de grands čcnrts de temperature. L'indgalitc des conditions atrtiosph^Hqups dans l.es .diverses .parties tlu s^choir favorise la formation d'une couche de c^tnentation, ralcntit le sžchage et žltve le prix de revient. SLAVONSKI GOZD Ing, Vladislav B c 11 r a m (Ljubljsr.a) Med mnogimi gozdniiml tipi Jug^oslavije zavEema slavonski gozd po sebno mesto. Slavonskemu gozdu daje pečat hrast dob (Quercus pedun-culata Ehrh.) kot njegova značilna drevesna vrsta. To so nižinski gozdovi, na globokih, bogatih in svežih tleh rečnih naplavin Drave in Save, nadmorske višine med 80 in 100 m. Po večini so to poplavna področja obeh rek med Zagrebom in Beogradom. Se dve manjši površini akoro povsem enakega gozdnega tipa najdemo izven tega p(x3ročja, in sicer Krakovski goüd pri Kostanjevici v Sloveniji,' velik okrog 700 ha in v na.dmorski višini 150 m, ter Motovunski gozd v zapadni Istri, v ozki dolini reke Mirne pri Motovunu, v površini 1200 ha in v nadmoraki višini 20 m. To so gozdovi, katerih hrastovina slovi po vsem svetu. Slavonska hrastovina ... Se se najdejo v njihovem sklopu 250—300 letni, 150 cm debeh, orjaški hrasti, zadnji ostanki svojega rodu, v majhnih sestojih. Iz teh gozdov so nekdanji graniČarji, mejači turške Bosne, kot cesarsko t priznan je« za svojo krvavo službo avstro ogrski monarhiji, imeli pravico služnosti lesa za svoje domove in gospodarska poslopja in drva, gozdne paše živine ter paše svinj na hrastovem želoou. V pi-vi polovici 19. stoletja so imeli slavonski gozdovi še majhno tržno vrednost. Zato najdemo v teh časih vse hiše zgrajene izključno iz irajnega, odbranega hrastovega lesa, enako gospodai'ska poslopja, a tudi vsa poljedelska zemljišča so bila ob poteh ograjena z lesenimi plotovi, v katere so bile vložene debele in Široke deske krasne hraatovine. Skoro vse to področje je bila Vojna Krajina, glede administracije, sodstva in pros vete podrejena vojaški upravi; Takoj po prehodu Vojne Krajine iz vojne uprave v civilno je Avstroogrska izdala leta 1871. odločbo o odkupu servitutnih pravic bivših graničarjev do gozdov. Gozdove so razdelili po vrednosti na dve polovici, katerih Je ena pripadla državi, druga pa ogromjnim zadrugam svoje vrste, tako imenovanim imovnim občinam, Ipiovna občina je bila področje bivše polkovnije, t. j. vojaške upravne enote, iz katere se je za časa Vojne Krajine rekrutiral graničarski polk. Imovne občine so iroek svoja gozdna gospodarstva, ki so skrbela, da so njih upravičenci dobivali brezplačno predpisane količine drv, lesa in paše iz imovinskih gozdov. Gozdovi imovinskih občin so bili v precej dobro organizirani strokovni upravi. Slavonski gozdovi so bili torej razdeljeni v glavnem na državne in Imovinske s to razliko, da je velike strnjene gozdne komplekse prevzela država, medtem ko so robove gozdov, bliže vasem, to manjše gozdne parcele dobile imovne občine. ' Vendar pa rastišča doba z bebm gabrom niso omenjena Ic niy Krakovsi;i gozd. Takih predelov je v Sloveniji mnogo. Eno večjih naravnih območij se nahaja od -Slivnice pri Mariboru pa do Pol'jean. Tu jc človek v pre pri Jan j ti. da je smreka bolj donosna, ustvaril čiste smrekove sestoje, ki v prirastku daleč zaostajajo za prirastkom hrastovega gozda. Zato Je nujn.o vrniti na talca rastiäta naravne in bolj vredne gozdove. - Sedaj pripadajo skoraj vsi gozdovi ljudski republiki Hrvatski ter avtonomni pokrajini Vojvodini. t» Slika 1. Niiiiiski hrastovi aozUov; Hrvatske. Slavonije in.Srema (Oriß.: Slika 2, 150 leten hrastov sestoj s podstojnimi jjabri v Krakovskem gozdu v Sloveniji. Tukaj jc uveljavljeno staro pravilo; krošnje na soncu, debla v senci, korenine v svežih tleh (Foto: M. Mehora) To je bilo prvo razdobje v novBjši zgodovini slavonskega gozda, ki je do talirat kril le potrebe domačega prebivalstva. Okrog leta 1870, se je začelo izkoriščanje slavonske hrastovine. Doga za sode je proslavita Slavonijo, Francoski in angleški kapital sta našla bogato polje in sta v nekaj desetletjih odnesla neizraema bogastva iz teh gozdov. Leta 1920 je bilo na 127,000 ha površine enega dela posavskih gozdov le še 6% nad 140 let starih ststojev, rnedtem ko je bilo 80% površine posekane v letih 1860—1920, a samo 14% v času 1820—1860. Od leta 1899, dalje je žagan les zamenjal dogo. Zaradi velikih dimenzij, fine strukture in izredno lahke obdelave lesa je dosegla slavonsJca hrastovina nov, še večji sloves. Prsni premeri hrastov so dosegli 150 cm, njihova višina nad 40 m. Posamezna drevesa so dala po 40 m' tehničnega lesa, a debla, 20 m brez vej, niso bila redka. Stari hrasti, se zmeraj zdravi, čeprav suhih vrhav, so hili resda zreli za posek. Izredna hitrost izkoriščanja teh gozdov pa jB^ narekovala lütro sečnjo z ogroainim posekom, tudi po 2.000 ha in več v enem predelu. Iz leta v leta so se vrstile velike poseke druga poleg druge in ustvarjale velikanske gozdne površine skoro iste starosti. Pri pomlajevanju gozda se je seveda dobro gledalo, da ostane hrast tudi v bodočem sestoju glavna drevesna vrsta. Po prvi svetovni vojni nastopa nova doba v razvoju nižinskili gozdov. Kmalu po letu IfllO. so opazili velika sušenja hrastovih gozdov, in sicer v takem obsegu, da so vzbudila zaskrbljenost tako gozdarskih kakor tudi gospodarskih krogov. Pr&padati so začeli &koro sajni srednjedobni sestoji hrasta, medtem ko so se stari, 250—300 leLoi hrasti, od starosti že suhih vrhov, in mladi sestoji obdržali. Sušenje je zadelo predvsem čiste hrastove sestoje. Precej stalen gost nižinskih hrastovih gozdov Hi-vatske in Slavonije je gobar (Lymantria diapar), čigar gosenica do golega obrsti hrast, ostale listovce i)a v manjši meri, raisen jesena, kj ga sploh ne napada. Hrast še isto poletje požene druge Uste, s čimer bi bü njegov obstoj zagotovljen, da ga kmalu nato ne napade pepelnica (Microsphaera alphitoides). Pepel-niča se je pojavila v teh gozdih leta 190S. Ta glivica prekrije a svojim micelijem vso površino hrastovega lista. Ob močnem napadu pepelnLce nežni mladi hrastovi listi prop^ejo in hrast ob izgubi dvojnih listov v eni vegetacijski dobi seveda zelo oslabi. Po takih zaporednih napadih gobarja in pepelnice je redno sledilo tudi sušenje hrastovih sestojev. Kaj je vzrok temu sušenju?, Ko iščemo vzrok novim pojavom, navadno gledamo v daljavo in ne opazimo tega, kar je neposredno pred nami. Tako je nastalo naenkrat mnogo različnih mnenj o vzrokih propadanja hrastov. Govorilo in pisalo se je o obeh škodljivcih, o izčrpanosti (o podzoliranju) tal, o poplavah v nižinskem področju in škodljivosti zastajajočih vod ter celo o izrajanju (degeneraciji) slavonskega hrasta. Zakaj niso v prvi vrsti podlegli najstarejši hrasti in mladi, do 30 letni sestoji? Zakaj so propadli ravno srednjedobni? Najmlajši, podobno kakor najstarejši sestoji so biU po večini taki, kakor jih je odgojila narava in so biJi zato življenjsko tudi odporni ter jim nezgode' niso mogle do živega. Mladi sestoji so bili v mladosti mešani, polni vsakovrstnega drevja, ki ga je poleg naravno pomlajenega ali umetno posajenega hrasta narava sama dodala z naletom semena s pomočjo vetra ali pbaref pure oak trees, mostly in their middle age, were destroyed. As the ccntflbility was the leading principle in the fore.st cconomy, othiir kinds of trees were nlvcady earlier eliminated, (^specially the Carpinus betulus, Tiha grandifoli^, Acer cumpcstre, etc. By this the natural plant association wiis greatly disturbed, and the biological resistence weakened. Some attaks of diseases, as the Ceratostomclla ulmi. by wicb the ulma campcstris is being eliminated, and Lymsmfria dispar arc still eontinuing, for the combating of whieh most hope comes from the biological methods thorouEWy different from .the ones in use till now. By these diseases and by unrational eliminating of other kinds of trees the Shavonian forests were formidably hit tvnd are still endangered. Since 1930 large dnms have been built along the river Sava for defence froim inundations, and for agricultural purposes drainage has been made in the lower marshy grounds from which the water was drained. This caused the ground water table to fall. The difference between high and low grounds which is now eliminated and which, when tbe lands were exposed to inundations, was often only 60—100 cm, greatly influenced the composition of the Slavonian forest. The grttunds beeing nowadays drained and defenced against inundations, the natural conditions to forest are rather t.he same in all areas. The Microrelief of the ground lost its earlier character. Tticre is now not only a possibility, but also a necessity thut in the lower areas under tlie higher trees also lower growing plants should be iotroduced where earlier, by too great moisture, they were hindred to develop. In the great transfonnation now taking place in the Slavotiian forest it is necessai-y that all forest experts contribute their efforts. ORG.4NIZIKAJMO PR.4V1LN0 NABIE.\NJE SEMENJA PRISPEVEK K ANALIZI DONOSNIH TARLIC Dr. itig. Rudolf Pipan (Ljubljana) I. SPLOŠNE PRIPOMBE V letih 1946. in 1947. so i^sJe treh knjižicah tablice, ki so pri^e gozdarske donosne tablice v sloven-skem jeziku ter imajo drugačno obliko in so sestavljene po drugačnih načelih kakor znane tablice nemšldh in dnig^ih tujih znanih avtorjev.' Ing. Sušteršic poudarja v uvodu k prvi knjižici (str. 28), da pripada avtorstvo o zasnovi te nove metode pokojnemu gozdarju Josipu Goedererju. Tablice so bile na kratko omenjene in komentirane v Gozdarskem vestniku, toda podrobnejše jih ni doslej ae nikdo analiiiral. Avtor je podal poljudno navodilo k vsaki knjižici zgoraj navedenih tablic, vendar »ikjer iie govori o tem, kje in kako je zbral osnovne podatke, kako je prišel do številčnih podatkov, ki jih navaja, in o notranji povezanosti teh podatkov. Ta oko-lnost zelo otežuje analizo pa tudi pravilno uporabo tablic. Mnogi gozdarski strokovnjaki jih danes uporabljajo, čeprav se ne zavedajo, da so sestavljene na bistveno drugačnih teoretičnih osnovah, kakor n. pr. razne nemške donosne tablice za enodobne Čiste sestoje posameznih drevesnih vrst. Da bi se izognili raznim napakam, ki nastajajo zaradi nepravilne ali pa nedopustne uporabe teh tablic, je potrebno, da nekoliko podrobneje razpravljamo o tem važnem vprašanju. Bistvena značilnost teh tablic je v tem, da je avtor zavrgel starost sestoja kot osnovni indikator. Starost, posameznega drevesa ali pa tudi celega sestoja je tisti osnovni takaacijsti podatek, ki ga je najteže pravilno ■ugotoviti, dokler drevo ali sestoj ni poisekan. Na drevju, kakor stoji v gozdu, se od zunaj ne da natančno določiti, koliko je staro. Drevje enakega preanera more imeti zelo različno starost, ki jo na posekanem drevju ugotovimo s štetjem letnic odnosno branik. Ako preučujemo starost celega sestoja, tedaj pogostoma ugotovimo, da rastejo v istem sestoju drugo poleg drugega drevesa zelo različnih starosti. Kako naj torej odgovorimo na vprašanje; Koliko je star ta gozd? Dendrometrija iji znanost o urejanju gozdov a ta sicer izdelali teoretično popolnoma neoporečne metode, kako se izračuna srednja starost sestojev, toda ce bi se v praksi ravnali po teh navodilih, bi to zahtevalo ogromno dela in stroškov. Zato so v pi'aksi navadno precej površno ugotavljali srednje starosti sestojev in so na temelju tako površno ugotov- ' Ing. Mirko Sušfcrsič: Tabltte zfl. določanje zaloge sestojev po okg-lami cenitvi debelirukih razredov, Ljubljana 194Ö, naložil avtor. Ing. Mirko SuštcrSiC: Tablice za enomeme sestoje smreke, jelke, bora, bukve in deblovriice. Ljubljana 1946, založil avtor. Ing. Mirko Sušteršič: Tablice za. prebiralni gozd in njegovo normalizacijo, Ljubljana 1?47, naložil avtor, V tej razpravici obtavna varno le vsebino prvi ti dveh donosnih tablic. Tabhce za prcbiralni gozd so še posebno zaiiiraive in o njih bomo rä'zpravljali obširneje ob drugi priložnosti. ]jenih podatkov delali zaključke, ki go bili seveda dostikrat napačni in škodljivi. Zato je popoluoraa pravilno, da se pri donosnih tablicah kot iffliodišče jemlje prsni premer, Iti ga lahko merimo s poljubno natančnostjo. Naša naloga v tej razpravicl je, da sledimo avtorja na njegovi poti, kako je na podlagi debelirisldh razredov zgradil svoje donosne tablice, in da kritično ocenimo posamezne ukrepe. n, OSNOVNI ELEMENTI Preden je sploh možno lotiti se sestave tablic, je treba zbrati osnovne podatke, ki so gradivo za tablice. Taki osnovni podatki so predvsem tile: 1. Število dreves na hektaru po debelinskih razredih in drevesnih vrstah Avtor nikjer ne navaja, kako je prišel do številčnih podatkov o številu dreves na enoti površine, ki so navedeni na strani 13 tablic pod I. Pojavlja se vprašanje, kako je sploh možno ugotoviti prave številke o številu dreves na enoti površine po debelinsldli rezredih. V prirodi nimami~i gozdov (razen mladih enodohnih kultur), kjer bi vsa drevesa pripadala istemu debelinskemu razredu. Teoretično bi mogli priti do pravihie rešitve na ta način, da bi izračunali povprečne površine projekcije krošnje na tla za vsak debelinski razred posebej.® Ko srao računsko analizirali omenjene tablice, smo ugotovili, da avtor m uporabljal nobenega konstantnega faktorja za razmerje med premerom debla in premerom krošnje. Za smj-eko varirajo ti faktorji med za premer 75 cm in 16,4 za premer od 15 cm debla, Vendar pa se vidi iz računov, da je avtor uporabijah površino projekcije krošnje, da bi izračunal število dreves'na enoti površine, ali pa je šel nasprotno pot, da je iz števila drev^ po enoti površine izračunal površino projekcije Irrošnje, V tablicah je ta površina označena z imenom »prostor enega drevesa«. Prostor enega drevesa in število dreves v teh tablicah sta med seboj matematično povezani velikosti. Za smreko 15 cm premera navaja avtof prostor enega drevesa z 2.1 m-.-V 1 ha imamo 10.000 m^ Ako napravimo ra-Čun — 10.000 : 2.1, dobimo količnik 4,700. To je Število dreves na 1 ha. Ta tudi podatki za »razstoj drevja« v omenjeni tabeli so cisto matematičen izvodek iz »prostora 1 drevesa« oziroma iz števila dreves na enoti površine. Ta razdalja ni namreč nič drugega kakor kvadratni koren števila, ki označuje površino projekcije krošenj ozh'bma »prostora 1 drevesa«. Matematična zamisel tega računa je torej, da ima projekcija krošnje kvadratno obliko, če pa vzamemo obliko kroga-, kakršno krošnje - V novejšern času, zlasti v zvezi k aerofototflksflcijri. se posvečn vedno vtčja pozornost številčnemu odnosu rrjL'd pren-ierom debla v pesni višini in pi-e-mcTom krnänje. V Franiiiji se uporablja pri urejevalnih delih empirično praviLo, da Je premer krošnje povprečno 15 krat večji od premera d^-ibli v viSini 1,30 m nad zemljo, Nemci so v zvezi z acrotoksacijo te koeficienta natančneje računal;, in sicer posebej za raznu drevesne vrste v glavnem imajo, bi morali dobljeni rezultat reducirati s —, to je z 0,7854. Iz tega sledi, da je ali število dreves previsoko, ali pa je naznačena površina projekcije krošnje prevelika. Na vsak način ostane nerešeno vprašanje števila dreves. Edino avtor bi mogel navesti, kakšno nr\etodo in kakšne faktorje je uporabljal, in ko bi te njeg^ove faktorje primerjali z rezultati raziskovanj v zvezi z aerqtaksa-cijo, bi mogli priti do nekih definitivnih zaključkov. Posebnost Sušteršieevih tablic je tudi v tem, da avtor domneva, da boniteta rastišča^ ne vpliva na Število dreves na enoti površine. Ta domneva je izzvala v strokovnih krogih najvefiji odpor, kajti na podlagi nemškili donosnih tablic poznamo pravilo, da je število dreves na enoti površine toliko večje, kolikor slabše je rastišče. Po Scliwappachu ima n. pr, 40 letni sestoj smreke na rastišču I. bonitete 2210 dreves po ha, enako star sestoj na rastisču V. bonitete pa 5029 di'fives. Ako pa nemške starostne razrede preračunamo na debelinske razrede, tedaj se ta razlika zananjša tako občutno, da doseže kolebanje komaj 30%. Avtor je najbrž na temelju takih skušenj menil, da je razlika tako neznatna, da jo sme zanemariti. Vprašanje je, ali je res dopustno, da se ne oziramo na te razlike. Mislim, da se na tako postavljeno vprašanje ne more na splošno odgovoriti. Alio gre za približno okularno ocenitev, kjer se ne zahteva in ne pričakuje velika natančnost, tedaj bi te razlike verjetno smeli zanemariti. Pri natančnih taksadjskih računih pa se tako široka svoboda ne more dovoljevati. Na vsalc način pa ostanejo podatid o številu dreves na enoti površine tako dolgo domnevni, dokler jih podrobna raaskcivanja ne potrdijo, ali ps. dokler ne dobimo na neki naSin faktorje, s katerimi fai mogli popraviti v tablicah navedene podatke. Na tem mestu bi bilo omeniti še en zanimiv zaključek, ki izhaja iz prej opisane sestave donosnih tablic, namreč glede izražanja zarasti. Do sedaj smo razumevali pod zarastjo matematični odnos med stvarno lesno zalogo v nekem sestoju in lesno zalogo, Ici bi jo ta moral imeti na temelju določenih donosnUi tabüc. Zarast je torej razmerje med dejansko in normalno tesno zalogo, V prebirabüli gozdih, za katere nimamo tablic normalnih lesnih zalog, se je izražala zarast na ta. način, da se je nekp. določena temeljnica označila kot noirnalna in se je primerjala s stvarno. Spredaj smo omenili, da so v navedenih tablical^ elementi: Število dreves (in s tfem tudi temeljnica), prostor 1 drevesa in razdalja dreves velikosti, ki so matematično medsebojno povezane, tako da vsaka sprememba katerega koli teli faktorjev izzove spremembe vseh ostalih, V tem primeru pa moremo zarast izraziti tudi z zasenčeno površino. Ako imamo v nekem določenem smrekovem sestoju n. pr. po ha: 500 dreves I. deb. raz., ki zasenČujejo 2.1 X 500 = 1,050 m- 300 dreves II. deb, raz., ki zasenČujejo 4.S m- X 300 = 1.440 m- 300 dreves III, deb. raz., ki zasenčujejo 10 m= X 300 = 3,000 m= too dreves IV. deb. raz., ki zasenčujejo 17.7 m- X 100 = 1.770 m^ Skupaj . . , 7.260 m= Ii; tega sledi, da, je na 1 hai zavzetih samo 72,6% razpoložljivega ra-stiščuega prostora, torej je zarast 0,73 ali zaoltroženo 0,7, Vzemimo tole možnost ; Na 1 ha. smrekovega rastišča I. bonitete imamo 396 smrekovih dreves IV, debelinskega razreda. Ako s pomočjo donosnih tablic pod 2) za enodobne sestoje izračunamo zarast po zgoraj opisani metodi s pomočjo zasenčene površine, dobimo, da je zarast 0.7. Ako za isti piimer izračuDamo zarast po načinu primerjave lesne zaloge, dobimo isti rezultat, da je namreč zarast 0.7. Tak rezultat ni slučajen, temveS je matematično nujen, ker so velikosti: prostor 1 drevesa, število dreves, razmak dreves in itončno tiidi razredna zaloga dreves med seboj matematično povezane. Iz tega pa sledi, da je pojem zarasti indentičen s pojmom sklepa Icro-šenj. Toda teorija in praksa urejanja gozdov ta dva pojma ostro raztikuje. Sklep se izraža z odstotki zasenčene povrSine tal, medtem ko je zarast razmerje med dejansJco in normalno lesno zalogo. Tudi v tem primeru mislimo, da. je izenačevanje pojmov zarasti ui sklepa dopustno le pri približnih okularnih cenitvah, ne pa tudi pri natančnih urejevalnih delih, 2. Višinske krivulje V tabeli na strani 15 I. knjige navaja avtor »razredne višine',( drevja. Ako na temelju teh podatkov sestavimo višinske krivulje za vsako navedenih drevesnih vrst, opazimo, da se te krivulje znatno razlikujejo od tistih, ki so jih sestavili di'ugi avtorji. Raslika je v glavnem v tem, da navaja ing. šušteršič za nižje debelinske lazrede relativno večje višine kakor drugi, zato pa so pri višjih debelinskih razredih, nekako od 30 cm premera navzgor šušteršičeve višine nekoliko nižje. Mi smo šušteršičeve podatke primerjali zlasti s Schwapp ach o v imi in 5 tablicami, ki jih je sestavil ing. Surič na podlagi številčnih izmer drevja v Bosni in Hrvatski.' Ko smo v letu 194S, izmerili okrog 3000 drevesnih višin v zvezi z raziskovanjem prirastka, smo prišli do tehle zaključkov, ki pa seveda še ne morejo biti dokončni: šušteraičeve tablice dobro ustrezajo enodobnim sestojem smreke, razen na Pokljuki, kjer vladajo čisto posebni rastišČni pogoji. Za jelove prebiralne gozdove pa na splošno bojje ustrezajo podatki ing. šuriča. Avtor nam ni navedel, v kakšnih gozdih in v katerih krajih je zbiral podatke za svoje višinske krivulje. Ce bi to vedeli, bi nam to služilo kot navodilo, kje jih smemo uporabljati. Zdi se mi potrebno, da nasi priaktiki to upoštevajo — ne morejo na slepo uporabljati teh višinskih krivulj, dokler se niso- prepričali, ali ustrezajo danemu rastišču, Ako bodo tako ravnali, se bodo izognili mnogim napakam. ^ Dr, Schwappach: Ertraystafein der wichtigen HolKarten in tabellarischer und eraplitscher Form, Neudamm 1929, 3. Deblovnice Prostornino stoječega drevja računamo po znajiem obrazcu: V = g. a. f. Podatki za kubaturo stoječega drevja (do 7 cm premera), navedeni v šušteržičevih tablicah, se skoraj niČ ne razlikujejo od podatkov znanih nemških deblovnic Grudner-Schwappach. Znano je, da so te nemške deblovnice sestavljene na podlagi zelo številnili meritev drevja v nejnäkih en udobnih gozdih, zato veljajo te deblovnice predvsem za drevje iz takih sestojev, pa ttidl za klimatske razmere, ki so podobne nemškim. Po osvoboditvi so nam postale dosto-pne tudi nekatere ruske deblovnice. Pri preučevanju nas je presenetilo dejstvo, da je drevje v ruskih gosdih, zlasti v severnih predelih, bistveno nižje kakor v našili krajih. To je 1'azuraljivo če upoštevamo rusko severno podnebje. Toda tudi ne glede na podnebje se prostornina drevja z enakim premerom in z enako višino razlikuje po tem, ali je drevo zraslo v gostem sklopu, kakor je to v enodobnem sestoju, aili pa je zraslo v prebiralnem gozdu. Drevje iz prebiralnega gozda ima na splošno manjšo kubaturo kakor enako debelo in enako visoko drevo iz enodobnega sestoja. To pa zato, ker ima drevje iz prebiralnega gozda bolj konidasto obliko, premer hitreje pada. Zato moramo za drevje iz prebiralnih gozdov uporabljati drugo oblično številko (f) kakor za ono in enodobnih sestojev. Pri nas v Sloveniji smo se dosedaj nelcako izogibali reševanju tega vprašanja. Zavedamo se, kaJco ogromno delo pomeni sestava zadosti natančnih deblovnic. Vsi smo bili nekako sporazumni v tem, da za sedaj ne kaže baviti ae s tem vprašanjem, ko imamo taka ogromne naloge pred seboj. Toda v bodoče ne morem več deliti takšnega mišljenja, in sicer, ker so nas dejstva opozorila, da te razlike niso tako neznatne, da bi jih smeli sanemarjati. Ce primerjamo Š uric eve in Šužteraičeve deblovnice, opazimo, da izkazujejo Šuričeve za isti premer in isto višino za 5—10% manjšo kubaturo kakor šusteršiceve, oziroma Sehwappacbove. Srbski teksatorji trdijo, da so ugotovili med Schwappahovimi deblovnicami in stvarno prostornino razlike do 17% in sicer kot preccj široko povprečje. Šurič in Srbi so zbirali svoje podatke v prebirainih gozdih, Nemci pa v enodobnih. 0:3 tod izvira razlika^ Seveda moramo zlasti glede tega vprašanja priznati upravičenost znanega pregovora, da je lahko kritizirati, a težko napraviti bolje. Potrebno je namreč izmeriti, sekcionirati ogromno število dreves, zlasti tistih iz prebü'alnih goxdov, da dobimo solidne faktorje za korekcijo nemških deblovnic. Najbolj praktično bi bilo, da se to izvaja istočasno z izmero modelnih dreves pri cenitvi gozdov za posek. Pa tudi pri urejanju gozdov bo potrebno v večji meri uporabljati primerna debla in ne samo abstraktna, iz tablic, kakor dosedaj. še eno vprašanje moremo načeti v zvezi z načinom uporabe šušter-Sičevih deblovmc v gozdarski praksi. Te deblovnice so namreč sestavljene za drevje čisto določenih visin, kakor so izkazane v tabeli i-razredne višine drevja«. Te višine oziroma višinske krivulje se Iali.ko uporabljajo za boni-tiranje rastišč; imamo jih lahko za konvencionalen predpis, katere višine naj se jemljejo liot kai'akteristike za posamezne bonitetne razrede. Toda te deblovmce se smejo uporabljati za ugotavljanje kubature dreves* in sestojev le z največjo previdnostjo. Zavedati se moramo, da ima skoraj vsak oddelek ali parcela v gozdu svojo karakteristično višinsko krivulju. Ta krivulja ni stalna veiiltost. Ako smo aekaJi v gozdu predvsem višje drevje, tedaj se menja krivulja tako, da poteka niže. Ako pa smo redčili in jemali oslabelo in nižje drevje, tedaj dobi. krivulja za preostali del sestoja višji potek. To je nujna posledica čistO' matematičnih odnosov, kajti vsalca višinska krivulja kaže povprečne višine za dane prsne premere. Napačna je metoda, ki jo nekateri gozdarji uporabljajo v praJisi, da na podlagi šušteršičevih tabUc iigotove bonitetni razred in zarast, potem pa računajo lesno zalogo s pomočjo ideal ni li ali povprečnih SušteršiČevih razredčili višin, ki so vsebovane v njegovih deblovnicah. Napake, ki murejo nastati na ta način, so tako velike, da jlb moremo dopuščati le pri čisto grobih okularnih cenitvah zaradi splošne orientacije. 4. Prehodna doba Prehodna doba je pri nas se precej nov in manj znan taksacijski element. Kolikor nam je znano, se v naši strokovni literaturi prvič pojavlja v šušteršičevili tablicah. Ta pojem je nastal v praksi urejanja prebiralnih gozdov in je zlasti razširjen v Franciji in Švici. Prehodna doba nam pove, koliko let potrebuje povprečno drevo določenega debelinskega razreda ali pa debelinske stopnje, da naraste za 10 cm ali za 5 cm prsnega premera. V Franciji računajo prehodno dobo za pet-centimetrsko debelinsko stopnjo, avtor pa jo izltasuje za desetcentimetrslci debelinski razred. Prehodna doba služi kot glavni pripomoček za računanje prirastka za povprečno ali srednje drevo v debehnski stopnji oziroma razredu in se iz tega izračuna prirastek sestoja na ta način, da se prirastek srednjega drevesa pomnoži s števiJom dreves v tej stopnji ali tem razredu. Ostro moramo razlikovati prehodno dobo enega drevesa in povprečje prehodnih dob za stopnjo ali razred. Alto imamo pred seboj prehodne dobe, ki se nanašajo na ejio samo določeno drevo, tedaj mora dati vsota prehodnih dob za vse debelmske stopnje, Id jih je prešio drevo (kar ugotavljamo z analizo drevesa), tedaj z matematično natančnostjo skupno starost drevesa. Nekaj čisto drugega pa je, kadar računamo s prehodnimi dobami za sestoj in debelinske stopnje v tem sestoju. Številčne vrednosti tjakUi prehodnih dob dobimo na ta način, da na številnih drevesih ugotovimo individualno prehodno dobo in izračunamo aritmetično sredino, povprečje, ki se nanaša na ves sestoj oziroma stopnjo debeline v tem sestoju. Individualne razlike prehodnih dob posameznih dreves v sestoju so izredno velike, četudi se nanašajo na isto ozko omejeno debelinsko stopnjo. V rezult.atu se upoštevajo tista drevesa, ki Se komaj životari.jo, kakor tudi tista, Iri štirikrat ali še večkrat hitreje prirasčajo, čim počasneje drevo prirasča, tem večja je prehodna doba. Cira več oslabelih dreves imamo v sestoju, ali Čim s.labša je boniteta rastišča, tem višja je prehodna doba za dotični sestoj in stopnjo, Bistvene važnosti je dejstvo, da med skupno starostjo enodobnega sestoja in vsoto izračunanih prehodnih dob v sestoju ni nobenega določenega matematičnega raSimerja. Vsota prehodnih dob v sestoju bi mogla služiti kot kriterij za presojo nege sestoja, ali je redčenje zanemarjeno ali ne, nikakor pa ne moremo is tega sklepati, koliko je sestoj, star, 3z vsote prehodnih dob tudi ne moremo sklepati, koliko let povprefino potrebuje drevje, da doseže določeno debelino, V številkah prehodnili dob sestoja so namreč upoštevana tudi drevesa, ki nikdar ne dosežejo višje debelinske stopnje, ker so neposredno pred posekom oziroma pred tem, da se posušijo. Pri anabzl številčnih podatkov v Susteršičevih tablicah smo prišli do sldepa, da je bil avtor mnenja, da se more iz vsote prehodnih dob sklepati na starost sestoja in na povprečno starost, ki je potrebna, da doseže drevje glavnega sestoja določene razsežnosti Leta 1948. smo proučevali prirastek in smo morali ob tej priložnosti ugotavljati tudi prehodne dobe. Rezultati, ki smo jih dobili na podlagi i3vrtkov s Presslerjevim svedrom na 2.650 drevesih, nam kažejo za prehodne dobe mnogo višje številke, kakor so izkazane v SusterŠiČevih tabelah. Kot tipičen primer navajamo podatke za jelka m. bonitetnega razreda. II, deb.r. ni. deb, r. IV. deb, r. V.deb. r. Naši podatki .... 46 let 34 let 28 let 22 let šušteršič.....27 let 22 let 21 let 21 let ' Razlika . . 19 let 12 let 7 let 1 leto Vzrok teh razlik vidimo v avtorjevem naziranju, da mora vskladiti vsoto prehodnih dob s približno starostjo, ki jo potrebuje drevo glavnega sestoja, da doseže določene razsežnosti, IIT. MATEMATIČNE OSNOVE TABLIC Ko je avtor postavil osnovne taksacijske elemente, se pojavljajo ti v tabltcali kot dana dejstva in se med seboj povezujejo a pomočjo raznih računskih operacij. Izredno široka uporaba računskih načinov povezave posameznih elementov je po našem mišljenju ena glavnih oznak šnšterši-čevih tablic. Morem reČi, da teh tablic nisem mogel razumeti, dokler nisem na podlagi računskih analiz ugotovil matematično povezavo med posameznimi elementi. Naj navedemo nekoliko primerov: 1. Spredaj smo že omenUi, da so podatki s>prostor 1 drevesa«, »število drevja«, »razstoj drevja« in s-številčno razmerje drevja« računsko med seboj povezani in da izhajajo eden iz drugega. 2. Lesno zalogo po hektarju dobimo, ako kubaturo drevesa s premerom, ki ustreza-sredini debelinske stopnje iz deblovniee, pomnožimo s številom dreves. N. pr,; Pri smreki I. bonitete, tretjega debelinskega razreda ima srednje drevo premer 25 em. Iz deblovniee vidimo, da je njegova ku-hatura 0.57 mV tem debelinskem razredu je 1000 dreves, 0,57 m' X 1000 — 570 m^i. Za prvi debelinski razred izkazuje avtor totalno lesno roaso, za ostale debelinske razrede pa lesno maso od 7 cm premera navzgor, ■h 3, "Letni razredni piirastek glavni sestöj dobimo, aka razliko letnih zalog dveh zaporednih debelinskih razredov delimo s številom let prehodne dobe, ki ustreza visjemii izmed obeh debelinskih razredov. N. pr.i Smreke I, bonitete, III. deb. raz, ima lesno zalogo 570 nn* IV. deb, raz. ima lesno zalogo 725 ra-* Razlika je: 155 m' Prehodna doba za IV. debelinski razred znaša 14 let. Letni prirastek po hektaru .le 155 ; 14 = 11 m'. 4. Avtor niltjer ne govori o prirastku izločenega sestoja, temveč razpravlja le o »letno izločanem številu dreves« in Jetno izločani lesni naasi ter končno o odstotku izločanja. Določanje prirastka izločenega sestoja obravnava avtor v dveh fazah, število letno izlofcanega drevja dobi avtor na temelju tele računske operacije: Ako razliko Števila dreves dveh zaporednih debelinskih razredov glavnega sestoja delimo s šteivilom let prehodne dobe, ki ustreza debelejšemu od obeh, dobimo število letno izločanega drevja. N. pr.: Smreka I-bonitete ima v I. debelinskem razredu 4,700 dreves v II. debelinskem razredu 2.100 dreves Razlika . 2.600 dreves Prehodna doba n. debelinskega razreda je 20 let. Aito delimo 2600 ; 20, dobimo 130 dreves letno, ki se izločajo. Lesno maso izločanega sestoja je avtor obračunal iia način, ki matematično ni raztoUnačen. Pri tem je moral vsekakor uporabljati neko drugo deblovnico, ki pa je v tabelah ni navedel. Na podlagi tako izvedenih računskih operacij moremo sklepati, katere osnovne predstave o razvoju sestojev je vzel avtor kot. osnovo pri sestavi svojUi tablic. Naj opišemo to osnovno predstavo: V 3. debelinskem razreda smreke imamo 4.700 dreves v glavnem sestoju. V medsebojni tekmi za svetlobo in hrano zaostane znatno število dreves v rasti, tako da vraste v 13, debelinski razred samo 2.100 dreves, medtem, ko jih 2.600 preide v izločeni sestoj. To izločeno drevje v prehodni dobi, ki ustreza II. debelinskemu razredu, se posuši aJi poseka, tako da na " kraju te prehodne dobe od 2.600 dreves v sestoju ni nobenega več. Istočasno pa se proces zaostajanja v razvoju in izločanju razvija dalje. Od 2.100 dreves glavnega sestoja jih samo 1.000 vraste v III. debelinski razred, pri eemer se izloči 1.100 dreves itd. Iz tega sledi, da morejo biti v istem enodobnem sestoju zastopani samo dva ali največ trije debelinski razredi. Taka domneva pa je v ostrem nasprotju s stvarnostjo. V vsakem starejšem enodobnem .gozdu najdemo velike razlike med najdebelejsim in najtanjšim rxremerom. To nam posebno jasno dokazujejo frekvenčne krivulje enodobnih sestojev. Ko analiziramo matematične osnove šušteršičevih tablic, se nam vsiljuje vprašanje, aU ni sel avtor predaleč v svoji težnji, da poenostavi matematične operacije in se je zaradi tega preveč oddaljil od žive prirode. IV. o PRIRASTKU V šušteršičevih tablicaJi je navedenih več vrst prirastka: letni prirastek glavnega sestoja, skupni letni prirastek in končno količina letno izloČanega drevja, ki je po metodologiji beleženja prirastka istovetna s pojmom prirastka izloČanega sestoja. Pod skupnim prirastkom v donosnih tablicah razumemo vsoto prirastka glavnega sestoja in izloČanega sestoja. Med tema vrstama prirastka je toi'ej določen matematičen odnos. Pri šušteršičevLh tablicah tega odnosa ni. Ako seštejemo prirastek glavnega in izločanega sestoja in to vsoto primerjamo z izkazanim üskup-nim prirastkom«, ugotovimo neko popolnoma drugo številko. Vsota letnih prirastkov glavnega sestoja je enaka lesni zalogi glavnega sestoja. Ta lesna zaloga je nastala s kopičenjem letnih prirastkov tega sestoja. Toda. lesna zaloga glavnega sestoja ne predočuje celotnega prirastka dotiČne površine in zato ni skupni prirastek. Upoštevati je treba tudi tisto drevje, ki je bilo v razvoju sestoja izločeno in posekano. Da bi dobili ta prix-astek, ravnamo tako, da zapišemo, koliko lesne mase je bito posekane z redčenji. Tudi to maso je proizvedlo dotiČno gozdno zemljišče, tudi ta masa je nastala s postopnim prirašČanjem in tudi ta prirastek je treba na neki način evidentirati. To se zgodi tako, da se količina izločenega drevja prišteje prirastku glavnega sestoja v tisti periodi, ko je büo izločanje oziroma posek izvršen. Zato skupni prirastek ne more biti nič drugega kakor prirastek glavnega sestoja in vsota izločene lesne mase. Zaradi štednje s prostorom tega procesa ne moremo se računsko predočiti, Vendar pa se iz vsega tega vidi, da avtor pri sestavi tablic glede skupnega prirastka ni pravilno ravnal. Potrebno je, da se povrnemo k vprašanju računanja prirastka glavnega sestoja, kakor je to napravil avtor pri sestavi svojih tablic. Iz matematične analize sn^o videli, da se ta prirastek izračuna tako, da se dobi razlika lesnih zalog dveh zaporednih debelinskih raizredov s številom let, ki pomenijo prehodno d-obo debelejšega od obeh razredov. Tukaj se pojavlja prehodna doba kot faktor, ki vpliva na velikost izkazanega prirastka. Cim večja je ta, tem manjši je pmastek, pri domnevi seveda, da se razlika lesnih zalog dveh debelinskih razredov ni spremenila. Vprašamo se, ali dolgost prehodne dobe vpliva tndi na velikost spredaj omenjene razlike. Iz same definicije pojma prehodne dobe to nujno sledi. Prehodna doba nam pove, koliko let je potrebnih, da pridobi drevo 10 cm v premeru. Cim krajša je prehodna doba, tem večji mora biti letni prirastek. Vzemimo na primer V. debelinski razred na I. boniteti smreke. Prehodna doba po tablicah je 11. V 11 letih torej srednje drevo tega razreda naraste za 100 mm. V enem letu naruste za 100 mm; 11 = 9,1 mm. V 10 letih naraste za 91 mm. Srednje drevo, ki ima danes 45 cm, bo imelo po 10 letili premer 54.1 cm. Iz deblovnic Čitamo, da ima smreka I. bonitet, razreda pri premeru 45 cm 2.25 pri premeru 54.1 cm pa 3.393 m'. Razlika ali prirastek mase tega drevesa je 1.141 m-'' ali letno 0.1141 m-'. v debelinskem razredu V. smreke imamo po tablicah 370 dreves, toda, od teh jih samo 260 vrast.c v VI. debelinski razred. Torej smemo samo za. ta drevesa računati s prej izračunarsim prirastkom. Ako izračunamo 0.3141 m^ X 260 ^ 29.66 tn". To je povprečni Jetni prirastek glavnega sestoja v V. debelinskem razredu. Ako pogledamo v tablice, vidimo, da je tamJiaj Lzkazaai zadevni prirastek v količini 14.6 m^, torej komaj polovica. Ako tako izračunani prirastek primerjamo s Schwappachovimi tabticami, vidimo, da izkazuje tekoči letni prirastek v količini 20,6 m^ to starost. Torej je po zgornjem načinu izračunani prirastek za % večji. Zapoinnitj pa si moramo, da smo do tako pretiranega pmastka prišli zato, ker smo upoštevaJi prehodne dobe, kakor so v tablicah navedene. Nasprotno pa moremo iz gornjih, računov sklepati, da je avtor pri svojih računih prirastka jemal čisto drugačne prehodne dobe, kaJtor so v tablicah navedene. Analogno, kakor je izračunan prirastek za dano prehodno dobo, sem izračunal ustrezne prehodne dobe, Če je prirastek mase določen. Zaradi štednje s prostorom računa ne morem navajati, omenjam le to, da je bil račun izveden takole: Najprej sem izračunal prirastek enega drevesa na leto glede na določeno ŠteviJo dreves v tem razredu in določeni prb'astek tega debelinskega razreda. S pomočjo tablic sam potem izračunal za vsak debelinski razred posebej, kateri debelinski prirai'stek ustreza določenemu prirastku mase srednjega drevesa. Iz tega sem potem izračunal prehodno dobo. Na ta način sem izračuna! za II, deh. razred smreke na I. boniteti prehodn.o dobo 60 let. za ni, 36 let, za IV. d. r. 46 let, za V. d, r. 44.5 let itd. Na ta način smo ugotovili, da je ostro protislovje med izkazanimi velikostmi za prehodno dobo in izkazanim prirastkom mase. Izkazane prehodne dobe niso v nobenem matematičnem razmerju s prirastkom, Četavtio bi to moralo biti. Prirastek ni izračunan na podlagi podatkov o prehodni dobi in številu dreves, temveč so podatJii o prirastku vzeti od nekje drugje, verjetno iz nekih drugili tablic. Vprašanje prirastka naših gozdov te tabhee niso razčistile, se vedno uporabljamo podatke, ki niso izračunani za naše gozdove in vte vemo o teh tujih podatkih, ali ustrezajo našim razmeram ali ne, Vprašanje -prirastka je spLoh najmanj raziskano področje gozdareke znanosti. Ako smo kritizirali rezultate, Id so navedeni v tablicah ing, Su-šteršiča, moramo priznati, da ne moremo dati zanesljivejših podatkov. To dejstvo nas sili, da posvetimo največjo pozornost raziskovanju prirastka po znanstveno neoporečnih metodah. Zavedati se moramo, da vprašanje prirastka ni ožje gozdarsko strokovno vprašanje, temveč, da ima največji pomen za splošno narodno gospodarstvo. Čisto drugačno je gospodarsko stanje Slovenije, ako prirašČajo naši gozdovi po 3 m^ po ha, kakor če bi priraščali po 5 ali 6 m '. Zakone o priraščanju gozdov moramo temeljito poznati tudi zato, da bi mogli z ustreznimi gojitvenimi ukrepi povečati prirastek in s tem tudi narodni dohodek, f V. o OKULAR NI CENITVI SESTOJEV Tz uvoda, ki ga je napisal avtor k I, knjižici svojih tablic, lahko skle-paiBOj da si je postavil kot glavni cilj, da nudi gozdarski praksi navodilo in priročtiik za pravilnejso. izvedbo okularnih cenitev, V goBdarski praksi se zelo pogosto pojavlja potreba, da se hitro in brez posebni}) priprav odgovori Da vprašanje, kolika, je lesna zaloga v določenem sestoju. Do sedaj so delali take okularnc cenitve bi-ez vsakega sistema, ker je teorija dendrometrtje to vprašanje zanemarjala ia je prepuščala posameznilcu, da se sam znajde, kakor ve in more. Do razultatov smo prišli v glavnem na ta način, da smo v spominu primerjali anane sestoje z že izračunano lesno zalogo s konkretnim sestojem in smo tako sklepali, kolikšna bi mogla biti njegova lesna zaloga. Mnogi cenilci niso niti sami natančno vedeli, kaj jim omogoča, da dajejo precej iLstrezne odgovore glede lesne zaloge v sestojih. A-Vtor je v ta dela vnesel določen sistem in je dal priročnik, ]d naj omogoča tudi manj izkušenim ceniteljem, da pridejo do zadovoljivih rezultatov. Na podlagi teh sistematičnih navodil cenitelj ni več prisiljen, da podzavestno ugiba, kolikšna je lesna zaloga, temveč je dobil navodilo, kako se sestoj razčleni po vrstah drevja in debelinskih razredih, kako se ugotavlja zarast in bonitetni razred, S pomočjo tako ugotovljenih elementov se z računom ugotovi lesna zaloga. Zdi se mi, da bi se mogla ta navodila' še nekoliko izpopolniti in bi bila talco Še laže razumljiva. Prvi pogoj za pravilno okularno cenitev je ta, da je cenilec sposoben oknlarno pravilno oceniti prsne premere. Če tega ne zna, mu vsa navodila nič ne pomagajo. To sposobnost si more pridobiti samo z vajo. Vaja in zopet vaja je glavni pogoj za ijravilno določanje prsnih premerov njihovega številčnega ray.merja zarasti itd. To ni nobena čarovnija. Zato se mi ne zdi umestno govoriti o »gozdarskih Atenah«, temveč je treba bolj poudariti, da samo vztrajna vaja omogoča pravilno ugotavljanje osnovnih elementov. Važno je, da se pri okulamih cenitvah zavedamo, da oko lahko vara, da moramo zato upoštevati možnosti »optičnih prevar« in da tudi vemo, kako se jim izogTiemo. Naši mlajši kadri, zlasti logarji, so absolvirali Icrajše tečaje ali pa največ enoletne nižje gozdarske šole. Nabrali so nekaj teoretičnega znanja, toda večinoma so še zelo daleč od tega, da bi znali teoretično znanje uporabljati v gozdu. Okularne cenitve se ne morejo naučiti Lz knjig, temveč edinole v gozdu. Ce bi od njih zahtevali, da morajo pokazati svoje znanje v okulamem ocenjevanju sestojev, bi jih prisilili, da bi se bolj zanimali za gozd. Okulama cenitev ima torej tudi svoj vzgojni pomen. Drugi de! vprašanja okularne cenitve pa je v tem, Icako se ocenjeni elementi obračunajo, da dobimo podatke o lesni zalogi. Avtor je izdelal posebno metodo obračunavanja okulamih podatkov, Da ai prihranimo ob-ah-nejšo čisto teoretično razpravljanje o uporabljenem računskem načinu, je najbolje, da analiziramo primer, ki ga avtor navaja na str, 24 I. knjižice. v tem primeru je taksator cenil lesno zalogo v čistem smrekovem aestoju v površini 5.4 ha, Ht, bonitetni razred, zarast 0.7, a številčno razmerje drevja po debelinskih razredih je: n:III:rV:V = 2:4:3:l Pretjon se lotimo računske analize tega primera, moramo popraviti nekatere računske napake, ki so popolnoma jasne. Po tem popravku izgleda računski primer takole; n — 2000 X 0.7 X 0.2 X O.H X 5.4 = 175 m» (in ne 126 m ') ni = 1000 X 0.7 X 0.4 X 0.43 X 5.4 — 650 m' IV = 565 X 0.7 X 0.3 X 0.99 X 5.4 = 634 m' (in ne 653 ra^) V — 370 X 0.7 X 0,1 X 1.76 X 5.4 = 246 m» fin ne 247 m") skupaj . . . 1705 m> (in ne 1653 m') Osnova tega računa je v tem, da se naprej izračuna število dieves na 1 ha po podatkih iz tablic t to Število se pomnoži s iabaturo enega drevesa in na ta način se dobi lesna zaloga po hektaru. Ce se ta lesna zaloga po hektaru pomnoži s številom hektarov, v konkretnem primeru s 5.4 ha, se dobi skupna lesna zaloga po debelinskih razredih na celi površini. če napravimo posebej račun Števila dreves, dobimo: n = 2100 X 0.7 X 0.2 = 294 dreves ali 41% od skup. števila m = 1000 X 0.7 X 0.4 = 280 „ „ 39% „ „ IV = 565 X 0.7 X 0.3 = 119 „ „ 10.4% „ V= 370 X 0,7 X 0.1 — 26 „ „ 3.6% „ „ ~ ~ skupaj . . . 7lOreves ali 100% ' —— ^ Primerjajmo številčno razmerje, določeno v dispoziciji, z razmerjem, Id je izračunano zgoraj: Po dispoziciji je I£ : III : IV : V — 20 : 40 : 30 : 10 Izračunano je II 1 III ; IV : V = 41 : 39 : 16.4 ; 3.6 Vidimo, da se številčno razmerje po dispoziciji bistveno razlikuje od izračunanega. Avtor v danem primeru ni izračunal lesne zaloge za stanje, Itakršno je ugotovil taksator na terenu, temveč za neko drugo razmerje, ki nima s prvtm nobene zveze. Iz tega sledi, da je račun napačen in neuporaben. Napaka je v tem, da je avtor v tem računu domneval, da ima drevo n. debelinskega razreda ravno tak vpliv na zarast kakor drevo V. debelinskega razreda, akoravno zavzema drevo V. razreda 12.7 krat tolikšen prostor v sestoju kakor drevo H. debelinskega razreda. V gornjem računu je torej napačen tretji falitor od leve straini. To je torej Čista računska napaka, pa se vpraša, ali se je možno tej napaki izogniti. Na podlagi izvršenih poskuso-v sem prišel do sklepa, da je to mogoče na razne načine. V naslednjem navajam en tak naČin, ki ga imam za dovolj preprostega. Moramo si predstavljati konkreten gozd, kjer so pomešana drevesa raznih debelin med seboj, in sicer popolnoma enakomerno. V tem primeru itiprertio v vsakem delu gozda omejiti površino, na kateri rasto drevesa raznih debelinskih razredov v takem številčnem razmerju, kakor je navedeno v dispoziciji. Za. pravilno računanje niti ni potrebno, .da vlada v danem gozdu taka. enakomerna pomešanost drevja; glavno je, da se pravilno ugotovi povprečje, kakor je določeno v dispoziciji. V konkretnem primeru, ki ga je navedel avtor, si lahko mislimo površino, na kateri sta 2 drevesi H, deb. r., 4 drevesa III. d, r., 3 drevesa TV. d. r. in 1 drevo V. debelinskega razreda. Ker snaaa na terenu ugotovljena zarast 0„7 pomeni to, da vsa drevesa ne zas&nčujejo 10,000 m^ kolikor jih obsega 1 ha, temveč samo 7/10 površine, to je 7.000 m^ Ostalo površino 3.000 in^ si lahko zaroišljamo kot strnjeno Čistino ali nezarasle prostore med posameznimi drevesi oziroma drevesnimi skupinami. Te razne predstave ali pa stanja na terenu nikakor ne vplivajo na računski rezultat. AJco bi vedeli, koliko takih skupin po 10 dreves v določenem številčnem razmerju najde prostora na 1 ha, tedaj bi iz tega mogU izračunati skupno število dreves na ha. Tak račim izgleda taJtole: najprej se izračuna, kolikšno površino za-senčuje skupina 10 drevesi n, deb. raz., 2 drevesi po 4.8 m- = Ö.6 m= m. „ „ i „ „ 10 =40 „ IV. 3 „ „ 17.7 ., = 53.1 „ V. .. „ 1 .. 27 „ ^27 .. skupaj ... 10 dreves zasenčuje 129.7 m^ Podatke o tem, kolikšno površino zasenčuje eno drevo, smo vzeli iz tablic I. str. 13, Skupina 10 dreves zastira torej 129.7 m-, število skupin dobimo z računom 7000 : 129,7 = 54. Ko smo izračunali število skupin pri zarasti 0,7, smo dobili vse potrebne osnovne podatke za izračunavanje lesne zaloge, kar se vidi iz naslednjega primera: n. deb, r. 2 X 54 = 108 X 0.11 = 11.88 m^ X 5.4 — 64 m-' ali 3.3?^ III. „ „ 4 X 54=216 X 0.43— 92.88 m'' X 5.4 = 501 m„, 26.6% IV..... 3 X 54 — 162 X 0.9Ö = 160.3S m^^ X 5.4 = 866 m^ 44.3% V. „ „ l'X54= 54 X 1.76 ^ 95.04 m" X 5.4 = 513 m» „ 26.8% skupaj ... 540 dreves s 360.18 m' X 5.4 — 1944 m-' Ako primerjamo nas rezultat z avtorjevim, vidimo, da razlika glede skupne lesne mase ni tako znatna. Po naäi metodi smo dobili za približno 14% višji rezultat, kar bi se pri okularni cenitvi moglo dopuščati. Bistvene razlike pa se pokažejo, če primerjamo strukturo lesnih zalog po naši in po avtorjevi metodi: Razmerje lesne zaloge v odstotkih po debelinskih razredih izgleda takole: a) Po šušteršlču — U : III : IV : V : = 10.3 ; 3S.1 : 37.2 ; 14.4 b) Naša metoda — II : ni: IV : V : — 3.3 : 25.6 : 44.3 : 26.8 Po šuštevšičevi metodi dobimo prevelike lesne zaloge v tiižjUi debelinskih razredih in premajhne v višjih, kar jc logična posledica spredaj omenjene napake v računanj^i." Mislim, da uporaba računske metode ing. šušteršica tudi pri okularnih cenitvah ni dopustna, dasi v tem primeru ne postavljamo velikih zahtev, ZAKLJUČEK Ing. šušteršič je v uvodu svojih tablic podal kritiko do sedaj uporabljenih nemškili donosnih tablic. S to kritiko smo se strinjali. Nadalje je avtor predložU, naj se kot osnova za sestavo donosnih tablic ne jemlje starostni razred, temveč debelinski razred. Tudi s tem predlogom se popolnoma strinjam. * Omeniti je, da je ing. M. Čoki pri anolizi ing. Sušteršičave metode okularne ccnilve prišel do enakih rezultatov kakor mi, akoravno je uporabljal čisto drugačne matematične metode. >ije(iOV račun izgleda takole; Pravilen obrazec za ugotavljanje lesne mase sestoja raznih debelinskih razredov se ^lasi: M = m» + m + mj itd., kjer sn M dejanska masa vsega sestoja, mi, m.\ mj itd., pa. dejanske mdSe posameznih debelinskih razredov. Ing. Sušteršiceva formula (s pregrupiranimi faktorji) pa se glasi: M = hi . vj . Z.d,. + ni. vi,Z.d>+ itd. V tej fonnuli pomeni: M dejansko lesno maso sestoja, nj, na itd., normalno število dreves v 1., II. itd. debelinskem razredu, vi, va lesno maso enega drevesa, v posameznih deb. razredih, Z zarast sestoja kot celote, di, dt, da pa tbz-merja med Števili dreves posameznih debelinskih razredov in celotnim številom dreves, katero bi mogli izraziti ludt takole: Sl/S, š2/S, S3/Š itd,, kjer pomeni S ätevilo dreves debelinskega razreda, S pa skupno število po ha. Ce vstavimo namesto m . vi = ml, to je normalna iesna m.isa I. debelinskega razreda itd., ter namesto dl = ŠI/S itd., dobimo: M = ml, Z . ŠVS + mil. Z . Š2/S + itd. = Z/Š (ml.šl + mll.š2+ itd.) Ker pa je šl = ml/vl itd. = Z/& . [ml. ml/vl + mll. m2/v2 + itd,) Ker pa je ml/vl = vi Itd., lahko pišemo = Z/S . (nil n + n2 , m2 + itd.). To je torej izvedena oblika ponovne Sušter-šičeve formule. Ako to formulo primerjamo s pravilno fonnulo, tedaj vidimo, da more dati SuSteršičeva formula le tedaj pravilen rezultat, če je Z/S . ml ^ 1 itd. Tak primer pa se more le izjemno pojaviti ter je v splošnem pričakovati, da bo SuSterSičeva formula dala v nižjih debelinskih razredih z velikim normalnim Številom dreves in z nsivadno boljšo zarastjo prevelike, v višjih debelinskih razredih pa premajhne rezultate. Po njegovih računih dobimo iz rezultatov ing. SušteršiČa pravilne rezultate, če jih delimo s faktorjem Z/S. nI, Z/S, n2 itd., oziroma pomnožimo s faktorjem S/Z nI, Si'Z n2 itd., kjer pomeni S skupno število dreves na ha (dejansko), Z zarast sestoja, n, n2 normalno število dreves v posameznih debelinskih razredih. Ce take popravke izvedemo na konkreten primer, dobimo enake rezultate, kakor so navedeni v gornjem primeru po naši metodi. Avtor je tudi izdelal shemo, kako naj hi Ugledale donosne tablice na podlagi debelinskih razredov. O tem vprašanju bi se aicer moglo se razprav] j a ti, mogli bi predlagati nekatere spremembe, toda mišljenja sem, da je avtor \i3tvari] ustrezno .podlago za nov tip donosnih tablic, V okvii- splošne sheme donosnih tablic novega tipa spada, tudi avtorjeva trditev, da boniteta zemljišča praktično ne vpliva na število dreves po enoti površine. Ta trditßv je dejansko kompromis, ki naj omogoča poenostavljenje sheme novih tablic. Prepričan sem, da se ta kompromis ne bo mogel trajno ohraniti, dopusten je le tako dolgo, dokler se uporablja pri okulamih cenitvah, kjer ae ne zahteva večja natančnost. Na podlagi omenjenih splošnih osnov se je lotil avtor sestave konkretnih donosnih tablic za naše glavne vrste drevja. Znano nam je, kako so se sestavljale donosne tablice pri drugih narodih. V to delo so hili vključeni mnogoštevilni štabi strokovnjakov, ki so delo vodili, imeli pa so na razpo-iago ogromno Število pomožnih delavcev za zbiranje osnovnih podatko'v. Vseh teh pogojev ing. sušteršič ni imel, tablice je sestavil šaro. Jasno je, da jc pomanjkanje osnovnih podatkav nadomestil z raznimi teoretičnimi domnevami. V posebnem delu te razpravice smo omenili posajnesne razloge, ko postavljene teoretične domneve ne morejo vzdržati objektivne luritike. Ta sporna vprašanja bi se mogla razčistiti v majšnem krogu strokovnjakov tako, da bi prišlo v tem oziru do soglasja. Ne more pa se pričakovati, da bi mogli taki posveti nadomestiti pomanjkanje osnovnih podatkov. Donosne tablice se ne morejo sestaviti pri zeleni mizi na podlagi raznovrstnih podatkov, s katerimi pač razpolagamo. Donosne tablice morajo po svoji prLrodi prikazovati velika povprečja; tukaj pride do popolnega izraza »zakon o velikem številu*. Le na podlagi velikega števila osnovnih podatkov moremo pravilno izi-ačunati pov.prečja, ki so zadosti utemeljena. Zato sestava donosnih tablic ne more biti naloga posameznih strokovnjakov, temveč morejo izivrŠiti i:ake naloge samo široke strokovne organizacije. Pri takih delih mora v največji meri sodelovati operativna gozdarska služba, zlasti pa služba urejanja gozdov. Mišljenja sem, da se donosne tablice ing.šušter šiča v sedanji obliki ne bi smele uporabljati kot ui'adni pripomoček, in sicer zaradi pomanjkljivosti številčnih podatkov, deloma pa tudi zaradi teoretičnih pomanjkljivosti. Pripomba urtdnistva Uvodoma omenjene tablice iz avtorjeve založbe SO že vse raiipeiane. Pravkar so izälc: Ing. Mirko 5 usteršLč ! Tablice enomcmG sestoje tn deblcivnice — sistem debelinskih razredov. Drufia pregledana i/da ja, Lubljana 1950, Izdalo Ministrstvo za gozdarstvo LRS, Založba lista s Les« (v dostavku na str 20 je nevzdržna trditev: «Dcblovnice bukve lahko uporabljamo tudi za druge listavce brez pomembnih razlik o2ir. napak«, ki lahko pripelje do napačnih podatkov O lesnih zalogah v gozdovih), IniJ. Mirkih Susteršic; Centtcv po debelinskih razredih in tablice, Dnj(ia izpopolnjena izdaja. Ljubljana 1950. Izdalo Ministrstvo za, gozdarstvo LRS, Zii-ložba lista »Lest, Ing. Mirko Sušteršič : Prebiralni gozd. Druga iEpopolnjena izdaja. Ljubljana 1950. Izdalo Ministrstva gozdarstvo LRS, Založba lista ^Lest. GOZDARSKA IN LESNA POSVETOVALNICA WRAsAI^JJA 17. Bolezen rdečega bora V začetku lanskega leta aem. poslaj uredništvu »Gozdarskega vestaika« to vprašanje, ki - je izšlo nato v »Lesu«, 1949, str. 46. Prebral sem tudi odgovor v tem listu na strani 115. Ugotovil sem, da odgovor — vsaj za vzrok odpadanja vršičkov borovih vej in vejic na Cankarjevem vrhu ^(Rožniku) ter Šišenskem liribu in v okolici Podnarta in Radovljicc — ni pravilen. Tega nami'ec niso povzročile gosenice borovega zavijača, marveč nek drug mrčes, še vedno me zanima dejanski škodljivec. Kajti, sele tedaj, ko ga bomo poznali in spoznali njegovo življenje, bomo lahko pod vzeli učinkovite varstvene ukrepe. ~ L. U. Brdo ODGOVORI 11. Sušilnica za gobe Umetne sušilnice,.ki bi jih zgradili v predelih, kjer je dosti gob pa ludi drugi'h gozdnih sadežev in zdravilnih zelišč, bi vsekakor ugodno delovale tudi na nabiralce, ki bi se tako znebili odgovornega in sitnega dela pri suSenju gob in zdravilnih zelišč in bi čas, ki ga izgube s suSenjem raje izkoristiH za nabiranje Tako bi lahko zbrali še več gob, gozd-nih sadežev in zdravilnih zelišč. Tudi kvaliteta umetno sušenih gob in zdravilnih zelišč bi bila neprimerno boljša in temu primerna seveda tudi cena. Poudariti je tudi treba, da so suhe gobe m zdravilna zelišča naŠe važno izyozno blago in bi imeli torej od umetnega sušenja velike koristi. Gosad. podjetje za izvoz gozdnih sadežev i« zdravilnih zelišč ima v načrtu gradnjo vsČ takih sušilnic v območjih, kjer je dovolj gob in zdravilnih zelišč, V letošnjem letu bodo usposobili sušilnico za območje Vremske doline na Primorskem. V načrtu pa imajo tudi postavitev sušilnic na Pohorju, v Prekmnurju, v Beli Krajini- pa tudi drugod. Morda bi tudi gozdna gospodarstva izvedla na svoj&m ob-močjti tako akcijo za postavitev suSI'lnic, saj so ona v prvi vrsti dolžna, da poznajo svoj gozd in da ga znajo tudi pravUno izikoriščati. Gobe, zdravilna zelišča in gozdni sadeži so važen predmet izkoriščanja postranskih proizvodov gozda in m gozdna gospodarstva iz tega lahko pridobe znatnih dohodkov, saj je pretežna večina ravno zdravilnih zelišč prav iz gozda, O pomenu gob, gozdnih sadežev in zdravilnih zeliišč pa pripravljamo za »Gozdarski, vestniktr daljši članek, ki bo podal vsaj približno vred!nost tudi teh gozdnih pridelkov, ki so posebno v zadnjem času predmet vsestranskega proučevanja in pozornosti. Mr, Janez K r o m a r 17. Bolezen rdečega bora* Tla na Cankarjevem vrbu (Rožniku) in v gozdih od Radovljice do Podnarta 2 vejicami bora. niso postlale veverice /uiti gosenice borovega zavijaea (Evctria buoliana Schiff.), temveč samo dve vrsti lubadarjev: veliki borov strženar (Myelophilus piniperda) in mali borov strženar {Mye-lopbilus minor). Da je tako, dokazuje pričujoča slika vejice, ki je ena od mnogih s Cankarjevega vrha, a zakaj sta s taMmi vejicami prav omenjena lubadarja postlala tla, naj pojasni način njihovega Življenja. Obe vrsti cmenjenih lubadarjev rojita spomladi in tedaj tudi napadeta borova drevesa. Medtem ko izbere veliki borov strženar za razvoj svojega potomstva borova drevesa z debelo skoi'jo, se mali borov strženar naseli samo na borovih drevesih s tanko skorjo. Oba se razvijata (od jajčka preko Učinke in bube do hrošča) v tvorni (kambijalni) plasti med ličjem in lesom, Sredi poletja mladi hrošči izleüjo in se naselijo na vršičkih borovih vej, kjei- nadaljujejo žrtje, dokler ne postanejo spolno zreli. Zavrtajo se na dnu vršička, v katerega izdolbe j o v strženu še precej dolg rov v smeri proti vrhij. Jeseni zapustijo hrošČki vršičke in se naselijo pod skorjo borovih dreves, kjer prežim i jo. Vejica je na mestu, kjer se je mladi hrošč zavrtal, oslabljena. Zato jo že malo močnejši veter in sneg na tem mestu prelomi. In tako se po-steijejo tla z vejicami pod borovimi drevesi. Sedaj je tudi razumljivo, zakaj so krošnje dreves, ki so jih ti škodljivci napadli, preredčene, oskubljene in nenormalne oblike. Manjka jim pač pre-ccj vršičkov vejic. Prav taka drevesa se vidijo na Cankarjevem vrhu in v gozdih od Radovljice do Podnarta. Na lovnih drevesih se obe omenjeni vrsti zelo radi naselita. Lovna drevesa se morajo podreti še pozimi in morajo ležati na zasenčenih mestih. Zelo važni pa so tudi varnostni (preventivni) ukrepi. Vsako borovo drevo se mora pri poseku takoj obeliti, če ne, bodimo prepričani, da se bodo na vseh ncobcljenih borovih sorümentih naselili omenjeni strženarji, poleg njih tudi veliki borov lubadar (Ips sexdentatua), šesterozobi borov lufaadar dps acuminatus) in še drugi, torej sami boru nevarni škodljivci. Vejic, ki so odpadle zaradi vrtajija strženarjev, ni težko spoznati. Pri teh je značilno, da je vsaka votla, kar se vidi že od zunaj, še točneje pa, če vejico z nožem razkoljemo. _^ (ng. Joite Sland&r " Ta odgovor je bil postaa že lansko leto uredništvu »Lesa«, toda ni bi) objavljen, — »Goadarski vcstnik« pa lani ni izhajal, KNJIŽEVNOST ING. JERMAN JANEZ,; INDUSTRIJSKA TEHNOLOGIJA LESA I. IN !(. DEL, LJUBLJANA m9. IZDALA: DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE. Kakor je razvidno iz naslovne strani, je knjiga namenjena kot učbenik za lesnoindustrijske odseke tehti-ških srednjih šol ter kot priročnik 7.a lesne strokovnjake in tehnike. V dokaz, v koliko vsebina knjige dejansko ustreza naznačenemu namenu, nuvajam sledeče ugotovitve. Pisec omenja v uvodu, da se bo že sann naslov dela marsikomu zdel nenavaden. To je povsem točno. Tako naslov kakor tudi razpored obdelane snovi sta pri današnji razvojni stopnji resnično nenavadna. Z naslednjim stavkom (stran 5) skuša pisec utemeljiti naslov; »S tem nnj bi bila poudarjena vsebina, ki obravnava mehanično predelavo lasa za razliko od biološke tehnologije.« Cerau potem nejasen naslov ihiduštrijska tehnologija lesati knjigi, ki naj bi obravnarvala tehnologijo predelave ie.sa? Tudi trditev, da knjiga obravnava tehnologijo mehanične predelave lesa, drži le delno, kakor bomo videli. Naslednji stavek na isti strani sa gla.si: «Večina držav, naprednih v industrijski predelavi lesa, je ta naziv in razlikovinjc že bolj ali manj usvojila Vsebina je resnična v toliko, da razume dandanes vetika večina strokovnjakov pod pojmom »tehnologija lesat vedo, ki preučuje in prikdZuje sestavo in lastnosti lesa ter jo obravnava ločeno od predelave lesa. Tehnologija lesa je dandanes samostojna veda, ki predočuje osnovno stopnjo za pravilno razumevanje ostalih panog gozdarstva in lesne industrije, tako gojenja kakor tudi iakoriSČanja gozdov I ter mehanične in kemične predelnve lesa. Obilnost materije, ki je predmet tehnoloških raziskovanj, in potrebe prakse sta davedli do specializacije v dveh smereh Cjsto tehnična smer obravnava les kot surovino ter preučuje njegove lastnosti s stališča predelave, biološko-teh nična smer pa vzporedno s preučevanjem sestave in lastnosti lesa raziskuje faktorje, ki vplivajo na nastanek lesa kot nosilca teh lastnosti. V nasprotju s trditvami v uvodu zajema pisee pod naslov iindustrijskft tehnologija« celo vrsto gozdarskih in le.snih panog. Tako obravnava I. poglavje poieg splošnih statističnih podatkov gojenje gozdov, deloma izkoriščanje gozdov, anatomijo lesa^ in izmcro lesa. 11. poglavje z naslovom »Razni lesni proizvodi« podaja deloma izkoriščanje gozdov deloma kemično predelavo lesa, HI, poglavje je namenjeno izkoriščanju gozdov ter obravnava pretežno temu namenu potrebno orodje in stroje. IV. poglavje govori o varstvu gozdov. V, VI. in deloma tudi VIL poglavje obravnavo nekaj pojmov s področja tehnologije lesa. V VllL ter deloma v IX., X. iii XL poglavju so v kratkih potezah prikazani nekateri problemi mehanične predelave lesa, V IX,, X. in XI, poglavju žaVzema prvo mesto opis strojev in orodja. Tako snov prvih štirih poglavij kakor tudi pretežni del snovi zadnjih treh poglavij iie spada pod naslov »Industrijska t.eh nologija lesa«, niti ne obravnava mehanične predelave lesa. Mnogo večjo korist bi imela naše šolstvo in prak.fa od dela, ki bi obravnavalo le eno izmed navedenih tem, toda to v izčrpni in ustrezni obliki. Tako pa že sama širina zajete materije nujno vodi k neuspehu. Glede na obravnavano vsebino pomeni knjiga nekakšno nepopolno enciklopedijo gozdarstva in lesne industrije, ki podaja snov v nepopolni obliki, ter zato ne ustreža stopnji znanja, ki jo zahteva sedanjost cd lesnega tehnika, niti nc more v zriatiiejši meri koristiti v praksi. O vprašanju razporeditve materije govori akademik utiiv. prof, dr. A. Ugre-novic v svojem delu >Tehnologiia drvetai na strani 5. v zadnjent odstavku: sDavno je prošlo vrijerae, kad se pod imenom tehnologija drveta mogla obuhva-titi čitava nauka O iskorišcav^anju suma, kako je to bio i>radio Nanquctte, Da se ta materija' jedva može obuhvatiti u aest knjiga, pokazali smo pišuči naše iskori-šcavanje šuma, U kompleksu iskoriščavanja Šuma tehnologija drveta — kako smo več istaknuli — predstavlja, prvu i osnovnu stepenieu. Oim nas uvodi u poznavanje drveta kao ishodišnje maiterije, koja je predmet preradjivanja. Naše se glediste poklapa sa pojmom «drevesinovjedenije«, sto ga nalazimo u Tuskoj literaturi (Vanjin), Mi smo tO glodište zastupali i razradjlvall i pri je (1930) nego je izallo Vanjinovo djelo (1934),t Te besede dovolj jasno potrjujejo nepravilnost zajemanja snovi v »Industrijski tehnologiji lesa«, ki odmerja vprašanju resničnt* tehnologije lesa le V., VI, ia del VM, poglavja, skupno 45 strani ali 17 odstotkov celotnega, obsega. Posamezni problemi niso obdelani dovolj sistematsko. Pisec obravnava teorijo žaganja in oblikovanja zobnih profilov ločeno na veS mestih, nepopolnu in brez potrebne logične povezave (str, 51—54. 57—58, 145—153, 158—160, 164. 172—173, 175—176, 183—187, 2Ü4, 20r)), Cemu takšna delitev? Tehnološki proces žaganja je v vseh primerih, naj bo to pri ročnem ali katerem kolt strojnem žaganju, v bistvu isti. Iste so tudi zakonitosti, ki diktirajo oblike zobnih profilov, treba jih je le pravilno aplicirati ter upoštevati specifične pcjgoje v vsakem konkretnem primeru. In ravno to vprašanje je pisec popolnoma izpustil z vidika, kar moramo šteti 2a veliko pomanjkljivost Nikjer ni obrazložena funkcija aktivnih zobnih ostrin, kar je osnovni pogoj za razum&vanje teg» tako važnega procesa, s katerim sc srečujemo v vseh panogah lesne predelave. Zato nepoučen čitatelj kljub zelo obširni razlagi ne more do-jetl bistva tega problema. V zvezi s tem vprašanjem podaja pisec cclo vrsto številk in tabel, in to večinoma bre-z navedbe virov in dokumentacij (str, 147, 152, löfl, 173, 185). Ti podatki pa imajo zaradi nepoznanja okoliščin, v katerih so bili ugotovljeni, zelo omejeno vrednost. Ozrimo se še na vzgojno plat takšnega načina podajanju snovi. Namesto prodiranja v globina in logične analize tehnološkega procesu našteva pisec vrsto suhih številk, katerih smisel je in ostane čitatelju nejasen Cesto naletimo na nelogične definicije in pa na stavke, ki ne povedo ničesar. Tako na Strani 76, prvi stavek: »Proučevanje in prikazovanje sestave lesa do tiste meje, ko je äe vidna s prostim očesom ali pod grobo povečavo, imenujemo makrografijo.« Nadalje drugi odstavek na strani 77^ ».Mikrografija je nauk o anatomiji lesa.« Prav tako prvi stavek zadnjega odstavka na strani 154: »Tračni list rad poka In to najčešče tam, kjer- ima jeklo prirodne napake, Koliko iogikc in smisla je v teb stavkih, naj presodijo čltatelji sami Nadalje, n4 strani 156. govori pisec o zaginem listu in zaključi to poglavje s sta-vkom; »Le tako je v stanju izvršiti svojo glavno nalogo — vzdržati pri žaganju.i Glavna naloga žagnega lista je 'Vondar žaganje, >vzdržati pri žaganjut pa moremo označiti le kot pogoj za uspešno vršenje te naloge. Posebej je treba omeniti znatno Število strokovnih napak. Pri tem se hočem zaradi obširnosti materije omejiti le na eno izmed devetih poglavij, in sicer na V. poglavje, ki obravnava f'zicne lastnosti lesa. Poudarjam pa, da imajo tm!i ostala pogiafvja isto pomanjkljivost. Že sam ruslov tega. poglavja sFistioloSka in tehnološka svojstva lesa* ustvarja pojmovno nejasnost. Pisec je zamenjal pojem fizike s pojmom fiziologija., kar daje naslovu čisto drug smisel. Tudi izraz »tehnološka« je neustrezen. Sistem podelitve tehničnih lastnosti lesa jn zato primerne označbe bodo našli Čitatelji v že imenovanem delu A. Ugrenoviča. Obrazložitev pojma ibomogenost lesa« na strani 78. je nejasna in nepopolna. V drugem odstavku pod toiko 4. čitamo: »Leg zrasel in sestavljen iz različno širokih branik ni homogeti, čeprav bi se ga ocenjevalo tudi samo po eni njogovih branik. Ravno ta raznoličtiost (heterogen o s t) v sestavi lesa jc pogoj tijegovi odpornosti proti raznim obl-emenitvam.« Trditev, katoro izraža drugi stavek, je nepravilna, isto velja za zadnji stavek naslednjega odstavka: »Vendar so mehanična svojstva homogenega lesa slabša kot heterogenega.t Tudi ni jasno, katera izmed mehaničnih svojstev ima pisec pri tem v mislih. Točka 5. na isti strani obravnava gostoto lesa. Pisec označuje težo lesa s pojmom »specifična težat, kar ni primemo. Zato obstoji drug izraz —- prostor-ninska teža (Trendelenburg. Das Holz als Rohstoff. 1939, .'str. 188, Raumgewicht), pojem specifična teza pa uporabljamo, kadar govorimo o materiji, iz katere so zgrajeni sestavni deli lesa. Vsebina drugega odstavka na Strani 79, je popolnoma zgrešena in ustvkrja napačno predstavo o strukturi lesa. Sredi odstavka čitamo: «Merilo za gostoto in težo lesa SO ra«ne inkrustacijske snovi (lignin, smola, minerali itd.), S katerimi so napolnejne celice pri raznih vrstah lesa v zelo različnih količinah. Ako bi bile Staniče raznih vrst lesa napolnjene z isto količino teh snovi, bi bila gostota in teža vseh vrst lesa enaka. V primeru, da bi bile vse vrste lesa brez inkrustacij-skib snovi jn bi jih sestavljala samo osnovna snov — celuloza, bi imele zopet vse vrste lesa isto gostoto in isto specifično težo.« Specifična teža materijo, iz katere so zgrajene cclične stene, je pri vseh vrstah lesa praktično enaka. Ligniti ima za spoznanje manjšo» specifično težo kakor celuloza, .Ostalih'inkrustacijskih snovi je v lesu sorazmernt? raalo in jo zato njih vpliv na težo lesa le podrejenega pomena ter nikakor ne more biti izključno merilo za težo lesa. Prost orni nsk a teža lesa {pisec pra^vi specifična tfiža) je torej le v manjäi meri odvisna od inkrustacijskih snovi, pač pa je za to najmerodajnejSe razmerje med volumnom ccličnih sten in volumnom por. Ni nujno, da bi razne vrste lesa, kt iniajo sicer isto količino inkrustacijskih sn&vi, imele tudi enako volumno tezo, temveč se more le-ta menjavati v zelo širokem razmaku. Predzadnji odstavek na isti strani govori o gostoti lesa: »Les, ki je do svoje staro.sti rasel počasi vseskozi na ksmenitih ali mršavih tleh, je bolj gost od tistega, ki je rasel hitro na odprtih ravnih tleh in dobri zemlji., .j« Trditev velja primerne velikosti. Spričo te logarjeve skrbnosti in ljubezni do strokovnega deta le za les iglavcev, medtem ko je prj listaveih stvar ravno obratna. Kot tipičen primer navajam hrast. Na svežih globokih tleh ima hrastov les široke branike, je gost in težak, nasprotno je na plitvih tleh porozen in lahek. V prvem odstavku pod točko 6. na strani 80. čitamo: »Znano je, da vsebuje gozdno drevje do SO"'« vode. Ta količina je pri rastočih drevesih celo vcčja.i Nerazumljiva je ra-zllka, katero dela pisec med igozdnim drevjem« in irastočimi drevesi«. Nadalje les rastočih dreves ne vsebuje samo do 50% vode, temvci; povprečno znafno več, v izjemnih primerih cclo 200°/e. (Trendelenburg, Das Holx als Rohstoff, 1939, str. 230—231). Naslednji odstavek govori o določanju-vlage v lesu. Pri tem omenja pisec temperaturo IIC^C, Nato nadaljuje ha strani 81: sAko hočemo izvesti točno imalizo za ugotovitev absolutno suhega stanja kosa lesa, ga nioratiio suäiti pri dosti višji temperaturi,« Napačno! Uporabljati smemo največ 103" C (O, Graf, Messen der HoUfeuchtigkeit, 1940, str. 14), kajti pri viäji temperaturi sc pojavljajo že prvi znaki razkrajanja lesa, kar seveda ne more dati točnih rozultatov. V tretjem odstavku na isti strani čitajno: 'tV iesri industriji se stanje vlage lesa praktično skoro vedno izraža z razmerjem do teže lesa v vlažnem (CTCžem) stanju.C Res je ravno naiprotno. V praJcsi se vlaga' lesa vedno izraža v odnosu do teie popolnoma suhega lesa, kajti teža vlažnega lesa je zelo ra^ezljiv pojem. Resnična pa je vsebina naslednjega stavka, ki pravi, da tako na.2iraxijc lahko dovede do iiespo razumov. Zadnji odstavek na isti strani obravnava v nejasnih potezah higroskopsko ravnotežje. Med drugim je rečeno: i,.. toda ta proces vpijanja vlage in zraka v les se vrši vtdno z neko zakasnitvijo.< Ali naj ho to obrazložitev histereze? Naslednji stavek skuša tO razložiti, vendar ne pove ničesar; sTo si ražlagamo na ta način, ker se stanje vlage zračno suhega lesa relativno malo menja.« Neprimerna je navedba na .strani 82., kj pravi, da je vcsiana voda v »latent-nem stanju.« Nadalje nikakor ni mogoče razumeti vsebine zadnjega stavka na isti strani: »Voda, ki jo nahajamo kot svobodno in vezano v lesu, je izključno voda, ki učinkuje in ustreza vsem Fizikalnim svojstvom lesa.t V opisu merjenja vlage x elektriko na strani 84, čitamo: »Ta metoda se teoretično lahko uporablja samo pri lesu, ki vsebuje 15'/o do 35'/o vJage. Odpornost lesa proti provodnosti električnega toka pri vlažnosti izpod 15"/« se navadno ne menja več mnogo, ker je vlaga že padla daleč izpod točke zasičenja.f Na osnovi te trditve lahko pridemo- do zmotnega zaključka, da je menjanje vlage lesa s pomočjo električnih naprav bolj ali manj neuporabno, kajti v praksi naj-češče nastopajo primeri z vlažnostjo 6—15% in ravno ti bi bili na osnovi gornjega stavka nerešljivi. Tudi vsebina drugega stavka ni pravilna, kajti upor lesa proti prevajanju električnega toka se menja (raste) vse dotlej, dokler les ni popolnoma suh in znaSa pri 25% vlage I),05 Megohmov, pri 6Vii vlage pa celo 50,000 Me-gohmov (A. Novak, Entwicklung der Messgeräte zur Feststellung der Holzfeuchtigkeit, Holztrocknung 1940, str, 12.). S sodobnimi električnimi instrumenti je 'praktično možno meriti vlago lesa v intervalu od 6%—25'/». Na osnovi merjenj je ugotovljeno, da so rezultati pri vlaždosti 79ä—17°/« celo točnejši kakor pri bolj vlažnem lesu (O. Graf, Messen der Holzfeuchtigkeit, 1940, str. 17.). K, tabeli krčitvenih koeficientov na strani 86. ni naveden avtor. Izpodbijam podatke te tabele v naslednjih točkah. Tabela izkazuje nižji krčitveni koeficient pri bukvi kakor pri jesenu, kar je napačno. Bukov les se močneje krči od jese-novega (Trendelenburg, Das Holz als Rohstoff, 1939, str, 20,5., 204,, Kollmann, Künstliche HoUtrocknung, 1941). Nadalje izkazuje tabela med vsemi navedenimi vrstami lesa največjo razliko med radialnim in tangeeialnim krčitvenim koeficientom pri lipovim. Dejansko pa je ravno pri lipovem lesu razlika med radialnim in tangencialnim krčenjem nenavadno majhna [Tredelenburg, das Hotz als Roh* Stoff, 1939, str, 205). Omenil sem le najvidnejše primere, s tem pa šc daleč niso izčrpiine vse pomanjkljivosti in strokovne napake v V. poglavju. Posebno pozornost vzbuja tudi Vf, poglavje, ki obravnava mehanične lastnosti lesa. Tudi tu imatno opraviti z znatnim številom strokovnih napak in i nedoslednostjo pri podajanju nekaterih važnih problemov. Kot oeitcn primer navajain točko 12 na strani 109—^110 z naslovom »Zdrohljivostt, ki opisuje dinamično trdnost lesa. Poglavja, katera so prispevali sodcIavci, so vsako za sebe zaokrožena celota. Tudi tu opazimo težnjo po čim Širšem zajemanju snovi, kar odseva v prekoračenju okvira, ki naj bi bil določen z naslovom. Tako obravnava T. poglavje pod točko 6. z naslovom sRiist drevesa« temo, ki ustreza, naslovu le z nekaj stavki, nato prehaja, na opis anatomske strukture lesa, podaja nekaj smernic nieho-iiiČnD in kemične predelave lesa ter zaključi s pricodnim pomlajevanjem in odmiranjem drevja. Vsa opisana' snov je zgoščena na 4 »straneh. Ob zaključku ugotavljam: Razpored snovi v »Industrijski tehnologiji lesa« ni v skladu f. današnjim pojmovanjerm vede o lesu. Širina zajete materije nujno vodi k enciklopedičnemu načinu poda>janja, kar ne ustreza današnjim potrebam. Posamezni problemi niso obdelani dovolj sistematsko. Strokovne napake ustvarjajo napačne pojme in utegnejo v praksi dovasti do napačnih ukrepov. Vprašanje strokovne literature s področja predelave lesa je v naši praksi zelo resen problem. Izvirnih strokovnih knjig, ki bi v domačem jeziku obravnavale problematiko te tako važne gospodarske panoge, nimamo, tuja dela pa so težko dostopna in tudi večini terenskega!, osebja nerazumljiva. Nadalje se moramo zavedati, da tuja dela in dognanja niso vedno neposredno uporabnu za prakso, temveč jih je treba predhodno prilagoditi konkretnim prilikam. Zato z veseljem pozdravljamo vsako dejavnost, ki doprinaša k rešitvi tega vprašanja. Vedeti pa moramo, da zahteva pisanje strokovnih knjig mnogo napornega dela in temeljito strokovno znanje. Ne odrekamo piscu dobre volje in požrtvovalnosti. Nasprotno, mnenja smo, da je njegovo delo nastajalo v težkih okoliščinah, saj to ena prvih knjig te stroke v domačem jeziku."* Vendar vse to nt more opravičiti zgoraj navedenih dejstev, ins. Wan MoKina PREGLED PERIODIČNIH LISTOV ilz vest jat 1947—1949 št. 1, Gozdarski institut. Slovenije, Ljubljana 1950 Ing. Rudolf Cividini — dr. Maks Wraber; Gozdarski institut Slovenije v letih 1947—1950 — Dr. Maks Wraber; Fitosociologija kot temelj sodobnega gojenja gozdov — Ing. Mirko Šušteršič: Ureditev zemljišč — Ing. Franjo Sevnik; Urejanje naših gozdov ob prehodu v socialistično gospodarstvo — Uvod v perspektivno planiranje lesne industrije — Dr. ing. Rudolf Pipan: Pomen in vloga frekvenčne krivulje pri urejanju gozdov — Dr. ing. Vladimir Trcgubovr Prebi-ralno gospodarstvo v manjših gozdnih enotah — Ing. Marrin Cokl: Pomen in problemi smoiarjenja. " Mnenja smo, da bi morali sodelavci nuditi avtorju pri sestavi knjige več pomoči tako" v pogledu obsega kakor vsebine. Prav tiiko se zdi, da n^so storili v zadostni merj svoj? dolžnosti strokovni recenzenti, na katerih oceno se je naslonil Komite za srednje in nižje strokovne Šole, ko je z odlokom 344fi/l-j94M odobril knjigo kot učbenik za lesnoindustrijski odsfck srednjih tehniških šol in priročnik 2a lesne strokovnjake, — Uredništvo, 1, «Lest 1950/4, Ljubljana Ing. Lojie Žumer (Ljubljana); Mednarodno sodelovanje v gozdnem in lesnem gospodarstvu — ing. Viktor Klanjšiek (Ljubljana.): Spuičalke — Ing. Fran jo Jurhar (Ljublajna): Graditev gozdnih cest — Leon RoLh (Črnomelj): Izdelava bukovega žaganega lesn — Ing. Janez Jerman (Ljubljana): Plošče iz lesnili iveri »Novopaii« — Raztio. tLes« 1950/5, Ljubljana Ing. Alojz Žumer (Ljubljana); Mednarodno sodelovanje v gozdnem In lesnem gospodarstvu — Ing. Franjo Rainer (Ljubljana). Lahka, prenosna naprava za majhne žiEnice — Leon Roth (Črnomelj): Izdelava bukovega iaganeiga lesa — Ing, Jerman Junez (Ljubljana): Študija In doprinos k proizvodnji vrat s pot-votlimi jedri v LIO ^Drava* s švedsko stiskalico — Ing, Janko Zenko (Ljubljana): Sušenje z iriirardečimi žarki. — Razno, ^ »Lest 1950/6, Ljubljana Ing, Alojz Zumer (Ljubljana); Mednarodno sodelovanje v gozdnem in lesnem :gospodarstvu — Ing, Mirko SuštcršiC (Ljubljana); Biološko gospodarstvo z gozdovi — Ing. Drago Kajfez (Ljubljana); Tesan stavbni Im — Hiter in enostaven T\aČin izračunavanja razporeda žagnih listov — Ing, Janez Jerman (Ljubljiinii): Vode mizarske plošče — Sušenje z infrardečimi žarki — Vesti. >šiimarski list« 1950/3-^, Zagreb Dr. ing, Milenko Plavšič {Za.greb): Rentabilnost v gozdnem gospodarstvti — Prof. dr, Ivo Horvat (Zagreb); Raziskovanje in kartiranje vegetacije gorskega wasiva Risnjaka in Snježnika — Ing. Vladislav Beltra.m (Beograd); Racionalizacija pogozdovanja — fng. Branislav Pejoski (Skoplje): Prvi terenski rezultati pridobivanja* molikovega ibdzama — Ing. Al. Postnikov (Sarajevo): Kemijska regeneracija pil — Ing. Teodor Spanovie (Sombor): Požlabtnjevanje rastlin — Jng. Vladislav Bcltram (Beograd): Rodni sejaliiik — Iz strokovne književnosti — Društvene vesti, jSumarski list« 1950/5, Zagreb Ing, Slavko Jo va no vid (Novi Sad); Določanje pravilnega razmerja med gozdovi in poljedelskim zemljiščem — Ing. Branimir Marinkovič (Korčula): Nekoliko mnenj in predlogov k vprašanju amdioracije opustosenih rnakij v Dalmaciji — Ing. Vladislav Beltram (Beograd]:' Kalciiikacija drevesnic — Ing. Brmko Milas (Reka); Pogozdovanje v prebiralnem gozdu — Obvestila — Iz strokovne književnosti. M Schweizer! sehe Zeitschrift für Forstwesens — »Journal forestler soissei: 1950/5, Zürich, Švica Dr J. H, Becking (Holandiju): Gojitev Ptnus Merkosii v tropah — F. Gri-vaz (Lausanne): Goüdavstvo, ribarstvo in lovstvo — Dr. F, Fischer (Zürieh): Cilji in meje gojenja pri gozdnem drevju — Obvestila — Pregled knjig — Gozdarska kronika. 12 PRAKSE DVE VZORNI GOZDNI DREVESNICT 1. Nad logarnico na MarfinEku v gozdnem masivu Jelovicc je naša najvišt?. ležeča gozdna drevesnica (1305 m), obsegajoča 929 m^ površine, vzorno urejena in skrbno obdelana. Drevesnico vodi višji logar Anron Lukaa, ki ji posvec^ največjo skrb vkljub preobilnemu delu, ki ga imat kot vodja težavnega revirja. Spomladi, ko je imel v svojern revirju okrog 400 brigadirjev, ki so sekali na veČ medsebojno oddaljenib sečiščili, je le našel toliko Časa za. drevesnico, da jc dal prekopati in prescjati vso zemljo v drevesnici in jo pomešati s konipostnico ter presaditi vse sadike. V drevesnici goji smreko in macesen, kar je Ka višinske leg^ revirja Martinček (1200—1400 m) primerno, V drevesnici ne najdeš najmanjšega. plevela. Posebno hvalevredno je tudi to, da skrbi logar Lukatj v glavnem sam za zadostno količino kakovostnega smrekovega semena iz viSii].skih sestojev revirja Martinček. Tako se vzgajajo sadike v ekološkem okolju, ki kar najbolj ustreza izhodiščnemu in ramenilnemu rastišču, Zanimiva je Lukanova ugotovitev, da jc smrekovo seme, nabrano leta 1946. in dobro spravljeno na suhem prostoru, letošnjo pomlad posejano v polni meri vzklilo. Spričo dejstva, da nam tako zelo primanjkuje višinskih drevesnic in da so obstoječe višinske drevesnice večinoma slabo ali nepravilno izkoriščene ter zanemarjene, jc vzorna drevesnica na Martinčku zdo razveseljiv pojav in njen oskrbnik zasluži vse priinanje. 3. V daljnem Prekmurju, v revirju Polana ob Lendavi, kjer so ogromne površine najlepših sestojev črne jelše, pomeäane s krasnim jesenom in dobom, najdeš ob logamici vzorno xarcjcno nižinsko drcvcsnico, ki jo najskrbneje neguje logar Arpad Sabo. Poleg krasnih, lepo oskrbovanih sestojev Črne jelše je drevesnica Satova, posebno skrb in ljubezen, kakršno more imeti samo vrtnar do svojih cvetličnih nasadov. Ne moreš se naČuditi redu, negi in ljubezni, ki jn posveča logar Sabo svojim sadikam, in strokovni vestnosti, ki jo razodeva njegovo skromno, a tehtno pripovedovanje, temelječe na bistrem opazovanju in tehtnih izkuSnjah. Drevesnica meri okoli 3000 m- in je smotrno izkoriščeaa do zadnje pedi! Logar Sabo goji v njej pretežno črno jelšo, ki je največ potrebuje za obnavljanje jelševih sestojev, in visoki jesen. Posebno zanimiv in hvalevreden je način, kako logar nabira jelševo seme m kako si ustvarja jelše ve matičnjuke. Vzdolž revirja Pol an a poteka prekop, imenovan Črna voda. Pozimi, ko je v prekopu nizka voda, jo zajcjti na primernem mestu, da se nabira jclševo seme, ki ga s sitom pobira z vodne površina in neposredno vse je v provizorične matičnjakc ob notranjem bregu prekopa. Zemljo v matičnjaku očisti plevela, nekoliko prekoplje in zagradi, Matičnjaki merijo po nekaj m^. Jelševo seme najde v jih najugodnejše prirodne pogoje in v polni meri kali, mladicc se krasno razvijajo. Spomladi jih logar presadi iz matičnjakov v drevesnico, kjer postanejo godne za presajanje na teron. Na sadikah vidiš, kako dobro se poiiutijo in kako so zdrave, polne življenjske sile. To se opaža tudi na uspehu pogozdovanja s črno jelšo, ki je popoln. Seveda prispeva k temu uspehu tudi pravi £us in pravi način sajenja, kar vse logar Sabo zelo dobro razume. Pa še neka okolnost je važ«a in omembe vredna. Poleg redne, stalne drevesnice si je osnoval umni jn skrbni logar Sabo tudi začasno, pomožno drevesnico sredi gozd- nih sestojev, kjer na opisani načiu vzgaja sadike črne jelše z ftnüko skrbnostjo in ljubeznijo kakor v stalni drevesnici. Tukaj so sadike za sajenje najbolj pri loki in jih ni treba skoraj nikanwr prenašati. Logar ve, kje bo pcjgozdoval in si v neposredni bližini pravočasno in po lastni pobudi osnuje začasno drevesnico se ni čuditi krasnim kulturam črne jelše v njegovem revirju. Naj prejmeta logarja Lukan z gorenjskih planin in Sabo s prekmurskih ra/vnin javno priznanje in pohvalo za požrtvovalno Jelo in predanost svojemu poklicu. Med logarji in drevesniCarji širom Slovenije pa naj najdeta čim vef posnemalcev! M. V, SETEV KOSTANJA V DREVESNICAH Prcjsna leta smo sadili domači fcostp.nj (Castanea vesca) v drevesnicah viteinoma jeseni. Izkušnje so pokazale, da se setev ni vsako leto obnesla. To jc bilo odvisno od izvršitve same setve, to je od tega, ali se je sadilo seme zadosti globoko, ali se je zavarovalo pred mišmi z jezicami ali brinjevirni vejami ter pred mrazom, ako je zemlja jeseni globoko zmrznila. Najvainejäe je bilo zavarovanje kostanjevih plodov pred miSmi, ki SO povzročile pozimi na setvi kostanja največ äkode. Pozneje so poskušati s pomladansko setvijo kostanja. Kostanj so Čez zimo Stmtifieirali v pesku in setev izvršili spomladi. Učinek strati fid ran ja pa je bit odviseo od tega v kakem prostoru in v kakem pesku je bil kostanj stratifieiran. Vlaga ni smeta imeti dostop«, in same je moralo biti v pesku enakomerno vloženo. Pri tem se je izkazalo, da se je tudi tu kaljivost kostanja^ zmanjšala', največkrat za 20 do a!i tudi več. V državni gozdni drevesnici v Radečah sem opazoval setev, lavraero "jeseni 1949, in setev, izvršeno spomladi 1950, Jesenska setev je bila izvršena pravilno, seme zadosti globoko položeno in dovolj zavarovano ;; jezicami, tako da miši niso mogle do semena; uspeh je bil SO"/«. Pri pomUdiioski setvi pa je bilo treba seme Šde izbirati, ker je prišlo že iz stratifikaeije precej semeria pokvarjenega, gnilega (ok, 30%), ostalo pa je že kalilo in imelo piccej dolge odganjke (cima). Delavke v drevesnici so prebrano seme posadile tako globoko kakor jeseni, ne da bi bile odganjke porezale in so po saditvi moleli iz zemlje. V prvih dneh meseca aprila so nastopile hladne noči in nepokriti odganjki so porumeneli in sc večinoma posušili. Odrezal sem nekaj odganjkov t:k pri zemlji in opazoval, ali bodo ponovno odgnali. Čez 8 dni sem opazil, da so vsi odrezani odganjki ponovno odgnali, prav tako tudi nekateri neporeza,ni. Primerjal sem jesensko setev s pomladansko in ugotovil, da je jesenskü uspela SO"/«, pomladanska pa le 40%, vn to od prebranega semen»; vštevši tudi pokvarjeno seme, je uspela pomladanska setev le 20%, Iz gomjaga sklepamo, da jc jesenska setev domačega kostanja bolj priporočljiva kakor pomladanska. Ako pa že moramo izvršiti setev iz raznih vzrokov (pomanjkanje delovne sile, prezgodnji nastop zime) šele spomladi, je trebil predolge odganjke (cime) poreza-tl, Želeli bi zvedeti tudi mnenje in izkušnje drugih tovaciScv, ki se. bivijo s setvijo kostanja v drevesnicah. P ZAKONITI PREDPISI URADNI LIST FLR JUGOSLAVIJE Ukais o pristojnosti in sestavu gospodarskega sveta vlade FLRJ (304y38-50> Uredba o spremembah jn dopolnitvah uredbe o osebnih izkaznicah (308/38-50) Uredba o dodeljevanju traktorjev, kmetijskih strojev in orodja' kmečkim obdelovalnim zadrugam in a skladu za mehanizacijo in investicijsko graditev zadružnega kmetijstva (30S/38-50) Odločba o spremembah in dopolnitvah poštne, telegrafske in telefonske pri-stojbinske tarife f315/38-50) Splošno navodilo o višini avtorskih honorarjev za objavo književnih, umetniških in znanstvenih del (3I9/3S-50) Uredba o drugem ljudskem posojilu petletnega plana za razvoj narodnega gospodarstva Federativne ljudske republike Jugoslavije (342/40-50) Odredba o določitvi novih pokojnin državnim uslužbencem, ki jim je prenehala služba po prevedbi na nove plače (349/40-50) Navodilo za izvajanje uredbe o plačajiem letnem dopustu dclavcöv, nameščencev in uslužbencev (351/40-50) Navodilo k četrtem od5ta.vku 6, točke III. razdelku navodila za izvajanje uredbe o ustalitvi delovne sile in o uskladitvi planov delovne sile s plinom plačilnega fonda in planom zagotovljene preskrbe (342/40-50) URADNI LIST LR SLOVENIJE Ukaz o ustanovitvi Gospodarskega sveta LRS (68/16-50) Uredba o ustanovitvi Generalne direkcije za eleitrogospodarstvo (72/16-50) Uredba o ustanovitvi Ge-neralne direkcije za lesno industrijo (73/16-50) Uredba o ustanovitvi Komiteja vlade LRS za vodno gospodarstvo (77/16-30) Uredba o ustanovitvi Komiteja vlade LRS za komunalne zadeve (78/16-50) Uredba o ustanovit^-) Komiteja vlade LRS za lokalno industrijo {79/16-50) Uredba o ustanovitvi Glavne direkcije industrije gradbenega materiala LRS (67/18-50) Uredba o ustanovitvi Glavne direkcije gradbenih podjetij LRS (36/18-50) Uredba o spremembah in dopohiitvah uredbe o davku od dohodkov (93/I9-5Ü) Pravilnik o ustroju in delu Zavoda za varstvo in znanstveno proučevanje kulturnih spomenikov in prirodiiih znamenitosti Slovenije (96/15-50) Zakon o obrtništvu (102/20-50) Zakon o gozdovih (103/20-50) Zakon o državljanstvu Ljudske republike Slovenije (104/20-30) Zakorx o vzdrževanju stanovanjskih poslopij (105/20-50) Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o upravni razdelitvi LRS (107/20-50) Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona O posesti in nošenju orožja (109/20-50) Ukaz a ustanovitvi ministrstva za izi^oz in uvoz (110/20-50) Uredba o ustanovitvi Glavne direkcije za pospeševanje kmetijstva (112/20-50) DRUŠTVENE VESTI SKLEPI POSVETOVANJA GOZDARSKE IN LESNE SHKCJJE DRUŠTVA INŽENIRJEV IN TEHNIKOV LR SLOVENIJE NA BLEDU OD 17,—19. MARCA 1950 Posvetovanje na Bledu je organizirala gozd^iirska in lesna se-kcija Društva inženirjev in tehnikov v Ljubljani, Številna udeležba iz vse Slovenije (ob prisotnosti delegatov iz Hrvatske ter Bosne in Hercegovine] in živa diskusija sta pokarali, da so laJiaj zborovanja zaželena in da hočejo gozdarski in Itsni strokovnjaki zavestno in predano sodelovati pri socialistični izgradnji Jugoslavije. Tako referati kakor diskusija so precej iz5rpno zajeli problematiko gozdarstva (gojenja, varstva, eksplo-s-tacije in urejanja goüdov ter urejanja hudournikov) in vzgoje kadrov. Vprašanja lesne industrije pa so bila obravnavana le delno. Čeprav je organizacija posvetovanja nudila vsem strokovnjakom enake možnosti udejstvovanja. Prepričani smo, da bodo lesni strokovnjaki na sledečem posvetovanju osvoflili pereiSfl problematiko lesne indust.rije v vsej širini in globitiL Posvetovanje je bilo zaključeno z naslednjimi sklepi: 1. Kakovosti izdelkov je treba posvetiti vso poaomost, kajti z boljšo kakovostjo se dä! glede vrednosti nadomestiti znaten del količine lesit; kajti dviganje kakovosti izdelkov pomeni hkrati učinkovito varčevanje lesa. 2. Prizadevati si je treba, da se ustvarijo Za brigadni sisterfi dela materialni in ostali pogoji ter da se le-ta življenjsko prilagodi delovnim razmeram posameznih področij, s čimer se tosta dejansko dvignili delavčeva spretnost in produktivnost dela. 3. Na terenu je treba vzbujati zanimanje za novatorstvo in racionaliza-torstvo ter jirnia nuditi, vso potrebno strokovno in materialno pomoč. 4. Zaustaviti je treba negativno selekcijo gozdnega drevja pri nabiranju semeii, setvah, saditvah, čiščenjih, redčenjih in sečnjah ter prditi na tako selekcijo, ki bo dajala gozdove z večjim prira&tkom in boljSo kakovostjo lesa ter hkrati dvigala produktivnost gozdnih tal, 5. Pri pogozdovanju naj se uporabljajo drevesne vrste hitre rasti, prt čemer je gledati na tO, da le-te ustrezajo rastiščnim razmeram, razen pri orientacijskih poskusih, ki so povsod priporočljivi. 6. Da se dvigne kakovost prirastka, je treba bolj pariti na čiščenje kultur in negovanje sestojev. Vzporedno s pogozdovanjem krasa je treba s široko propagando razvijati smisel za varovanje naravnega pomladka, nasadov in posevkov pred škodol ki jo prizadeva paša, ker je to pogoj z nadaljnje uspehe, 7. Večjo skrb je treba posvetiti vzgoji novega kadia za urejanje hudournikov in Storiti vse za oitiogočanje in ohranjanje hidrotehničnih del pri zagradbi hudournikov, 8. Da bi se Se zmanjäala Skoda, ki jo povzroča gozdni mrčes, in bkrati znižali stroški za represivne varstvene ukrepe, je treba sproti in stalno varovati gozdove z učinkovitimi preventivnimi ukrepi. 9. Taksacija, katere podatki morajo biti vseskozi realni, naj se praviloma i^aja pred eksploatacijo tako, da bo mogoče njena rezultate upoštevati pti določanja eksploatacijskih planov. 10. Nujno potrebno je izdelati perspektivni plan eksploatacijc gozdov in predelave lesa tako, da se lahko pri določanju osnovnega letnega plana upoštevii dejanska zmogljivost gozdov v daljšem razdobju in pravilno ugotavlja intenzivnost izkoriščanja posameznih sečenj, IL Pri izkoriSfiaeju gozdov je treba upoStevati vplive sečnje na hidrograt-ske razmere v zvezi z vprašanjem graditve in delovanja hidrocentraj ter plovnosti rek, 12. Takoj je treba pospeäiti sistematično določanje (»snovnih elementov krigadnega sistema dela. Uvajati in studir.a^ti je treba vertikalni brigadni sistem kot višjo obliko brigadiiegi. sistema dela povsod, kje.T situacija spravilnih naprav zahteva kontinuirano delo n. pr. prt žičnicah in drčah. 13. Nove motorne brigade naj se uvajajo v primeniih področjih ta,ko, dii se strokovni kader predhodno usposobi pii že obstoječih motornih brigadah, pri čemer imej vsaka brigada tudi sposobnega mehanika». 14. Pri uporiibi mehaničnih sredstev je treba gledati na njihovo lokacijo, razpoložljiva mehanična sredstva pa racionalno' izkoriščati. Preden začnemo obratovati 2 novimi mehajiičnimi sredstvi, je neobhodno potrebno vzgojiti kadre za obratova.nje. Da se izlcvčijo zaradi n&znanja odveči\e okvare strojev, je treba zanje uporabljati najboljši, razpoložljivi kader. 1Ö. Pri mehaničnih napravah v eksploataotji, v žagalni in predelovalni industriji je treba določiti realne tehnične norme in na osnovi teh ugotoviti dejansko zmogljivost strojev in obratov. 17, Visokovreden resonančni les naj se v celoti izloča in uporablja le za specialne tehnične namene. 18, Industriji finalnih proizvodov naj se posveti vsa pozornost zaradi čim boljšega izkoriščanja surovin in ostankov (odpadkovj ter doseganja najvišjega finančnega efekta, 19, Da zmanjšaimo okvare in dvignemo vrednost izdelanega in predelanega lesa ter finalnih proizvodov, je treba nujno izboljšati p05topek pri sušenju Jesa na skladiščih in v suSilnicah. 2Ü. Propagirati je treba vsestransko varčevanje z lesom, ker vrednost lesa sta.fno raste in nam je les glavni vir za devize, med tem ko se gozdne zaloge lesa v svetu nji splošno zmanjšujejo. 31, Iz poročevalske službe naj se odstranita pretirin obseg in število poročil, ki jih je treba smotrno prilagoditi potrebam operative tako, da ne bo administrativno delo oviralo tehniškega osebja' pri strokovnem delu in mu s tem onemogočalo točno poročanje. 23. Tehniško osebje naj se prvenstvano zaposli pri takem strokovnem delu, ki mu ustreza, hkrati pa se naj osvobodi netehničiiih del, da se tako omogoči kvalitetna proizvodnja in stro'kovni napredek kadrov. 23. Da se dvigne uporabnost novih kadrov, se mora okrepiti zveza teoretičnega pouka in raziskovalnega dela s prakso ob sodelovanju predavateljskega in raziskovalnega kadra z operativnim. 24. Da se dvigne in izpopolni strokovna manj kvajlificirani kader, je treba poglobiti zvezo strokovno bolj kvalificiranega kadra s strokovno manj kvalifi-ciran-im. 25. Pospeševati moramo s Študijskimi potovanji in izmenjavo izkustev pri reševanju problemov sodelovanje s sekcijami drugih republik. ALI SMO ZAŠLI Z ŽIČNICAMI NA SLEPI TIR? Ing. Viktor KUnjSčck (Bovec) Marsikoga bo naslov začudil, ker se na splosno meni, da sraž pri gradnjah žičnic dosegli lepe uspehe in da snao tudi pri izkoriščanju žičnic dosegli zadovoljive rezultate. Kljub temu pa bomo s podrobno analizo laliko kmalu ugotovili, da smo delali marsikje napake, da z dcfsezeoiitii i-ezultati ne moiemo biti popolnonria zadovoljni in da bomo morali marsikje kreniti na nova pota, če' bomo hoteli doseči res stvarne uspehe. Kateri pa je pravzaprav naš glavni cilj, ki ga zasledujemo z gradnjo žičnic v eksploataciji gozdov? Ta cilj bi bil naslednji: v Čim krajšem Času, s čim manjšimi stroški, s čim manjšimi defekti izvoliti iz gozda Čim,več lesa. ce se vprašamo, ali smo ta cilj dosegli, bomo morali ugotoviti, da se nam to ni v celoti posrečilo, A. IZKORIŠČANJE 2ICNIC Dotaknimo se najprej izkoiiščanja žičnic, pri katerih ae dogajajo največje pomanjkljivosti. Lansko leto smo naribvö zgradili 19 žičnic a skupno dolžino' ok". 4Ö km. Na prvi pogled zadovoljiv rezultat Če pa pogledamo, kako ao se te žičnice izkoriščale, bomo prišli do kaj čudnih ugotovitev. Pri nekaterih Žičnicah so se povprečni dnevni prevozi ^bali raed SO—120 m-' (Kočevje, Ribnica, Cirkovnica, Poljšak), pri drugih pa liied 25-HiO tn^ (Ojstrica, Pisece, Cezlalc, Mehina). Zakaj prihajamo do ugotovitve, da nekatere žičnice zvozijo trikrat več kakor druge, čeprav šo zgrajene iz iätega materiala in po enakih principih? To je vprašanje, ki vsakega trezno mislečega človeka začudi in ki nujno terja od nas odgovora. Prav gotovo se skrivajo glavne napake v slabi organizaciji dela, ponekod pa v neizkušenosti kadra, ki je bil prvič zaposlen pri manipulaciji z žičnico ter na tem polju še nima dovolj isJtuŠenj. Oglejmo si najprej glavne napake r največji procent izkoriščanja se doseže pri prevozu hlodovine, in sicer zato, ker hlode hitreje pripnemo in odpnemo od žičnice kakor drva; žičnica je torej več časa v pogonu in ob času naltladanja in razkladanja manj časa počiva. Zaradi tega po možnosti tizvažajmo tudi material za drva v daljših kosih in jih razžagujmo na spodnji postaji. Oglje kubajmo v gozdu, kajti oglje ima dosti manjšo prostornino in težo ter ga bomo lahko izvozili v trikrat krajšem Času kakor ustrezno količino drv. Buk o vina je težja od jeJovine in smrekovine. Zato je povprečno bukovo breme manjše od jelovega iu je torej dnevna storilnost pri prevozu bukovine manjša kakor pri jelovini. Dnevni prevoz bukovine dosega komaj 60—70% dnevnega prevoza jelovine po masi. Na gornji postaji mora biti vedno dovolj velika zatf^a lesne mase. Žičnice zavzemajo pri spravilu prav gotovo prvo mesto in ne smemo dovoljevati, da bi počivale zato, ker je primanjkovalo voznikov, ki bi morali dovažati les h gornji postaji. Za dovoz lesa mora biti na razpolago vedno dovolj voznikov. Na gornji postaji mora biti pri obratu žičnice zaposlenih dovolj naitladalcev, tako da je vedno pripravljeno že polno breme za odhod, ko prispe prazen voziček, ne pa da se takrat Šele naklada breme. Navadno je zaposlenih ga gornji postaji 6 delavcev: 1 zavirač, 1 sprejema prazne vozičke, 2 nakladata in odpošiljata polne- vozičke, 2 pripravljata les. de je skladišče oddaljeno, je treba za dovlačenje zaposliti še več delavc&v ali pa vprežno živino. Na spodnji postaji zadoščata navadno 2 delavca, ki sta zaposlena pri sprejemanju polnih bremen in odp o sil j an ju praznih. Morebiti so potrebni še delavci na skladišču. Da bo torej delo nemoteno potekalo in da bo pri obratovanju žičnice čim manj zastojev, je potrebno tole; vsi delavci morajo čim bolje in Čim natančneje poznati svoje delo, postati morajo mojstri v svojem poklicu. Ne bi kazalo, da bi za novince prirejali tečaje, kajü pri obratovanju so potrebni bolj praktični prijemi, ki si jih človek lahko pridobi bolj s prakso kakor s Šolo, Zaradi tega fco treba v bodoče ravnati tako, kakor je ravnal .nojster Gruden pri žičmcah, ki jih je gradila njegova skupina: Že pri gradnji je treba zaposliti nekolilto domačinov, da se seznanijo z bistvom žičnic, 3 spajanj em vrvi itd. Ko je žičnica zgrajena in izročena v eksploatacijo, morata ostati .pri obratovanju žičnice najmanj dva meseca vsaj dva delavca od graditeljskc skupine, ki morata novince poučevati o podrobnostih glede rokovanja a žičnico, o mazanju, napenjanju vrvi, pripenjanju in odpenjanju vozičkov, posebno o zaviranju, ki je ključna točka pri obratovanju z žičnico. Ne more se dovoljevati, da bi zaviral nepriucen delavec, ki bi s prenaglim zaviranjem laJiko povzročil defekte Ln zastoje pri obratovanju. Dnevni prevoz je treba takoj normirati. Pri tem se ne smemo postavljati na oportu-nisLično stališče in določevati prvo normo prenizko, ker se sicer vozači prehitro zadovoljijo z doseženim rezultatom, ki se v začetku vsekakor dviga paralelno z vse večjo izkušenostjo kadra. Normiranje je torej brezpogojno. Vsaka žičnica mora imeti svoje naprave za napenjanje. Graditelji morajo seznaniti vozače z načinom napenjanja, kajti vse nove vrvi se nekaj časa zdaijšujejo in jih je treba večkrat napenjati, dokler se ne ustalijo. Če ostanejo pri prevozu samo novinci, ki ne znajo vrvi napeti, nastajajo zaradi ohlapnih vrvi defekti (Ojstrica, CezJak). Tudi veter ovira obratovanje pri žičnici, če niso vrvi dovolj napete. Dnevna je treba pregledati linijo: ali so vodilna kolesa v redu, ali je telefon v reda, namazati vodilna kolesa, na-nxazati nosilko na čevlju, kjer nastaja pri nihanju nosilke največ trenja in kjer se nosilka najhitreje obrablja. Po enoletnem obratovanju je treba nosilko premakniti za nekaj metrov naprej, da se ne drgne na čevlju vedno na enem in istem mestu. Tudi vozičke je treba stalno mazati. Naloga- graditeljev je končana šele takrat, ko se ugotovi, da so se novinci popolnoma seznanili z gornjimi nalogami. Najboljši indikator o njihovi zrelosti pa naj bi bij njihofr uini efekt pri izvozu po žičnici, ki ne bi smel biti manjši od 5 m' pri bukovini in od 7 m' pri jelovini. Nikakor se ne smemo zadovoljiti z dejstvom, da bi žičnica obratovala samo 8 ur dnevno, V poletnem Času je treba uvesti dve izm&ni, ali pa je treba dvigniti delovni čas vsaj na 10 uj' dnevno. Včasih se tudi izkaže, da so nekateri sestavni deli žičnice iz slabega materiala in se hitro obrabijo (vozički, vodilna kolesa). Obrabljene dele je treba takoj zamenjati, ne pa da zaradi sličnih zadev žičnica ne obratuje cele tedne. Vsak dan je dragocen. Ne more se odobravati stališče graditeljev, Češ da je njihov material samo za novogradnje, eksploatacija pa naj se briga za nadomestne dele, kakor ve in zna. Vsaka žjčnica mora imeti brezpogojno svojo obratovno knjigo, v katero je treba dnevno vpisovati vso izvoženo lesno maso Ln morebitne defekte. Rezultate je treba budno spremljati. Kakor hitro ae ugotovi, da dnevni prevoz pada, oziroma da ne dosega planiranih postavk, je treba takoj ugotoviti vzrok in ga odstraniti, ne pa da se samo ugotavljajo nizki rezultati, za izbol]šaii.je pa se nič ne ukrene. Operativno vodstvo bi moralo razpolagati s kadrom (letečo ekipo), ki bi znal napake takoj ugotoviti in tudi odstraniti. Ne bi hoteli podrobno razglabljati razmere pri vsaki posamezni žičnici, vendar smo prepričani, da bi se dalo pri pravilni organizaciji dela povprečni mesečni prevoz naših žičnic dvigniti za 40— 50%. Operativno vodstvo bi moralo budno spremljati rezultate izvoza po-edinih Žičnic. Ni potrebno, da ae zaradi tega vochjo nova poročila in da bi se s tem obremenjeval pisarniški personaJ. Dovolj bi bilo, če bi se obratna knjiga vodila z eno kopijo in bi se kopija vsakih 10 do 15 dni dostavljala operativnemu vodstvu. Zadnje čase je nekako miriila bolezen, da bi se za vsako aktivnost moral voditi grafikon. Kljub temu moramo pripomniti, da Če le kje, bi se ravno pri žičnicah morali obvezno voditi grafikom in to za vsako žičnico poscbej_ Grafikon žičnice bi moral biti podoben grafikonu merjenja mrzlice pri bolniku. Kadai- pade črta izpod normale, je nekaj narobe, je treba zdraviti, Na tei-enu Je treba ugotoviti napako in jo odstraniti. Nujno bi ■ bilo treba ustanoviti letečo ekipo žiČniČarjev, ki hd jo premikali od ene žičnice k drugi, koder bi bilo potrebno kakšno popravilo, če pa slučajno ne bi bila nobena žičnica pokvarjena, bi šla ta eldpa k oaii Žičnici, ki dosega najslabše rezultate in bi ostala tam tako dolgo pri vožnji, dokler se ne bi efekt dela dvignil. Takšna ekipa bi obUtio poptačaJa strožke njenega vzdrževanja in so jo v bratski Hrvatski že uvedli za vzdrževanje žičnic Wyssen, Naletimo pa na terenu tudi na dokaj čudne pojave. ŽiSnica je brez bistvenih napak, vendar pa kljub .temu ne funkcionira v redu, Pii njej so zaposleni domačini, ki se deloma na to delo slabo spoznajo, deloma pa smatrajo žičnico kot skrivališče, da bi se odtegnili polni zaposlitvi. Vzemimo na primer žičnici Ojstrico in Pišsce. Pri njih so zaposleni domači kmetje. Vsak ima nekaj posestva ali vinograda in mu je kmetijslia panoga glavni vir dohodkov. K žični d gre samo zaradi garantirane delavske preskrbe, doČim ne čuti do obratovanja žičnice iiikake odgovornosti. Nasprotno, celo zadovoljen je, če-je žičnica pokvarjena, ker potem lahko vrši svoje kmetijsko delo naprej. Pri teh žičnicah se neha obratovati že ob 2 uri «siroma 3 uri popoldne. V takih primerih seveda ne ostane drugo, kot da se personal izmenja, sicer ne bomo dosegli pri takih žicnicali nikoli zadovoljivih rezultaitov. B. IZKORIŠČANJE 2IČNIC TIPA WYSSEN Stanje pri švicarskih žičnicah tipa "Wyssen je vedno slabše, da ne rečemo skoraj kritično in da se ponekod postavlja celo vprašanje, aü so sploh za nas rentabilne aü ue. Zanimivi bi bili lanski statistični, podatki o efektu posameznih žičnic tipa Wyssem. P oedine žičnice tega üpa so bile več kakor polovico časa v defektu, v ostalem času pa »o dosegale efekt 20 do 30 m^ na dan v osniili urah. Zakaj ao rezultati tako nizki? Glavna krivda 2a to leži v dejstvii, da delavstvo, ki je bilo zaposleno pri teh motornih žičnicah, ni büo dovolj kvaJifidrano, ali pa ni imelo dovolj veselja do tega posla; dali smo jim tudi premalo vzpodbude. To velja predvsem za motorista. Motorist bi moral biti star šofer, ki bi takoj po sluhu spoznal vsako nepravilno del o vaji je motorja, ki motorja ne bi naprezal, ki bi zna] izvajati manevre pri vožiiji s previdnöstjo brez zaletavanja. Takih motoristov nismo imeli, Ponekod so zaposlili šoferje, ki so jih pri avtopodjetjib zavrgli zaradi nevestnosti, ali pa so zaposlili novince. Prvi so delali brez veselja, brez odnosa do motorja, drugi so se komaj učili in je bil rezultat tega učenja, da so bolj aJi manj pokvarili zaupane jim naprave. Resni šoferji se nažim vabilom niso odzvali, ker so pogoji življenja v gozdu težji, ker smo jim nudili manjšo plačo, kakor so jo prejemali pri vožnji s kamioni, ker je zjutraj treba pešačiti v hrib k motorju itd. Upajmo, da se bo položaj izboljšal, ker smo v decembru priiedili tečaj za vodilne delavce. Napačno bi büo. stališče, da žionice tipa Wyssen ne ustrezajo našim razmeram, Ce je žičnica montirana na pravem mestu, če ni predolga (njen glavni namen je vendar zbiranje lesa, ne pa prevažanje!), če jo imajo v rokah sposobni delavci, se dajo z njo doseči prav zadovoljivi rezultati. Edino žičnica v Museniku v Mežiški dolini je nekega dne v 12 urah zvozila 70 m® lesa, kar je za zičnioo tc vrste lap rezultat. Tudi^ sicer je dobro funk-^ cioniraLa. Take (Jelavce, ki znajo čuvati in pametno uporabljati ljudsko imovino, je treba pohvaliti in nagraditi Prvi neuspehi nas torej ne smejo ostrašiti. Delavci pri žičnici tipa Wyssen morajo biti čim bolj stalni. Novembra 1949 sva s tovarišem Sotoskom razpravljala o teh žičnicah z avstrijskim gozdarskim strokovnjakom dr, Pestaiom, docentom za prometne naprave na Visoki šoli za kulturo zemljišča na Dunaju. Dr. Pestal ne more "prehvaliti rezultatov, ki ao jih dosegli v Avstriji in Švici z žičnicami tipa Wyssen, Seveda so zaposleni tam pri teh žičnicah sami kvajificirani ljudje. K temu moramo težiti tudi mi. 2ičnice te vrste imajo precejšnjo pomanjkljivost v tem, da zahtevajo pri manjših razponih 15% padca, pri daljših pa tudi 20%. Človek bi dejal, da je možnosl; uporabe teb žičnic pri nas skoraj neomejena. Dejan sito pa smo morali pri nas zavreči že več tras, ker nismo imeli dovolj padca. Podrobno sem opazoval oblikoviloat avstrijskih hribov in moram dejali, da sc precej razlikujejo od plastike našega terena. Avstrijski teren je veliko bolj razbit z mnogimi dolinami in dolinicami, medtem ko pri nas prevladujejo gorske verige z enakomernimi pobočji. V avstrijskih razmerah se zbere v kratkih jarkih z levega in. desnega pobočja precej mase. Iznad jarka se napne žičnica, kar je za tip Wyssen idealno. V našili razmerah pa na enakomernih pobočjih ni akumulacije lesa, ki bi večala kapaciteto žičnice, če mora namreč žičnica vlačiti les z leve in desne strani, je njena zmogljivost manjša, kakor če vlači les izpod vrvi navpično k nosilki. Moje mnenje je, da ne kaže kupovati novih naprav naenkrat v velikih količinah, temveč posamezno, da jih najprej dobro preizkusimo. Vsekakor potrebujemo nekaj žicnic tipa Wyssen, Id pa morajo biti montirane na ustreznih terenih in poverjene zaJiesljivLm delavcem. Uporabljajmo te žičnice na kratke razdalje za zbiranje lesa, ne pa za prevažanje s skladišč. V takih primerih napvavimo rajši navadne žičnice. Tudi žižnice te vrste morajo obratovati 10—12 ur dnevno, ne pa samo 8 ur. Ne obešajmo ria vrv bremena 3 težo, večjo od 1.5 tone, vfcndar pa tudi ne prevažajmo vej in tankih drv, če nočemo, da bo efekt dela majhen. Bolj kakor žičnice tipa Wyssen so nam potrebne izvlačilne motorne žičnice, ki bi bile neodvisne od padca kakor so to skiderji lažjega tipa in kahelni žerjavi lažjega tipa. Za spravilo lesa iz našib kraških jam (Ribnica, Kočevje, Novo mesto) potrebujemo vsekakor takšno napravo, ki bi izvlek mehanizirala in bi pri tem imela zadovoljivo kapaciteto, Taga vprašanja nam žičnica tipa Wyssen v danaSnji obliki ne bo rešila. Za trans por Ur an je na večje daljave bomo uporabljali navadne žičnice ali pa ceste, ne pa izvlaČilue motorne žičnice, katerim kapaciteta s trajisportno daljavo očitno pada. C. GRADNJA ŽIČNIC Tudi z rezultati, doseženimi pri gradnji žičnic, ne moremo biti posebno zadovoljni. Začnimo kar na začetku. Tri leta že g^ovoiimo o žičnih drčah in apuSČalkab. Kakšen pa je rezultat ? V treh letih sta bili zglajeni — reci in piši — le dve žični drči v Bohinju, spuščalka pa nobena, čeprav je dobro znano, da so te žičnice daleč najcenejše izvozno sredstvo, da za njihovo izkoriščanje ni potrebna nobena posebna kvalifikacija, da je njihova kajoaci-teta kljub temu precejšna (ok. 50 prm na dan). Spuščalke se dajo prirediti tudi za spuščanje hlodovine in tudi linija se da zakriviti (glej Članek o spuščalkah v peti štc-villd), Kjer obstoja možnost gradnje žičnih drč in spuščalk, razmetujemo denar, če jili ne z^adimo, temveč izvažamo les na kakšen dnig način. Zakaj strah pred temi žičnicami? Po eni strani res večkrat primanjkuje žičnih vrvi. po drugi strani pa je posredi tudi nasa starokopitnost. Branimo se novih stvari, ki ne prodrejo, če jih naravnoist ne vsilimo. Pomanjkanje žičnih vrvi in materiala za žičnice nas bo vedno dušilo, če ne bomo vzeh stvari resneje v roke. Menim, da je neobhodno potrebno, da se v Ljubljani ustanovi poseben servis za žičnice, ki bi moral imeti stalno v zalogri žične vrvi različnih dimenzij, različne koleščke, škripcev je, večja kolesa, vozičke, pritisne ploščice in vijake, svornike itd. Dokler tega ne bo, bo vsa naSa mehanizacija spravila ptič brez peruti. Mehanizacija spravila lesa je 909i-no vezana na žično vrv in zato je nujno, da imamo na razpolago žično vrv, če nameravamo mehanizacijo dvigniti. Napačna je trditev, da moramo naŠe vrvi standardizirati samo na spiralno vrv premera 20 mm in samo na vlaČUno pleteno vrv premera 13 mm. Pri spravilu potrebujemo najrazličnejše žične vrvi: pletene premera 6, 8, 10 mm za sestavljeno SkripČevje, pletene premera S, 10, 12, li, 16 mm za žične drče in spuščalke, pletene premera 9,10, 12 ram kot vlači I ne vrvi za Wyssen-Lasso.cable in za različne motorne izvleke, pletene premera 16, 18, 20, 22 mm za nosilko pri nibalkah, žičnicah tipa Wyssen itd. Če hočemo, da bodo naše žičnice bolj elastične, laže prenosljive, se moramo ravno ogribati spiralnih okornih vrvi jn jemati tudi za noßUke pletene vrvi, pa Čeprav 3o te nekoliko kratko trajnejše. Tudi nihalne žičnice, ki se na kratkih progah do 500 m izvrstno obnesejo, ne morejo prodreti. Koliko je takšnih terenov, kjer je treba spravljati hlodovino ali drva Čez kakšne jarke in se vlači les s konji najprej navzdol v jarek, od tam pa zopet navzgor. Z majhno nosilko, vlacilko in par kolesi bi bila niiialka zgrajena v enem tednu in bi n^n prihranila delovno silo, voznike in znižala stroške. Edino gradnja krožnih ziČnic se je razvila v kar zadovoljivem obse^. Pregovor pravi; »Kdor dela, tudi greši.« To velja tudi za gradnje naših žičnic, Začnimo kar pri trasiranju. Določevanje lokacij za gornjo in spodnjo postajo je pri ficnicah precej deJikatna. in odgovorna zadeva. Gornja postaja mora biti postavljena tako, da zajame 6im vec lesne 1; iCtJ-r-J^ o t • M 1 0 Usui vloltlt «fuiUna uo-dloZtao ioio Slika 1. mase. Pa tudi sam ožji prostor za postajo mora biti ugoden. Skladišče lesa mora biti nekoliko višje o3 postaje. Sploh nas mora ravno pri gradnji žičnic v,oditi zlato pravilo eksploatacije; les se mora vedno gibati navzdol, da se pri tem okoristimo z njegovo težno siio. Vsakega via-cen ja lesa navzgor se je treba izogibati, ker nam občutno- zviša transportne stroške. Nič manj ni važna izbira spodnje postaje, če se le da, mora stati spodnja postaja na nekoliko vzvišenem mestu, tako da ae prispeli blodi sami valijo proti niže ležeči kamionski cesti in da potrebujemo na skladišču čim manj delavcev. Spodnja postaja mora biti v bližini ceste. Pri tem je treba paziti tudi na možnost postavitve naravne rampe ob cesti v višini kamiona, v kolikor se tukaj v začetku ne predvideva gradnja Raine-rove rampe. Spodnja in gornja postaja pa še nista vse pri žičnici. NiČ manj ni treba paati na potek same trase, žičnica na sme imeti prevelikih razponov, Iteör £ucer zmanjšujemo s tem njeno nosilnost in prejudiciramo težavnost izvoza v vetrovnem vremenu. Izogibati se moramo visokih" koz, preostrih vertikalnih lomov vrvi. Ogibljinio se gospodarskih poslopij vsaj na 10 do 15 m. Izogibljijno se ostalih komunikacij, elehtrovodov. Kojie naj bodo razmeščene čim bolj enakomerno, ne pregosto. Trasa mora imeti dovolj padca, da bo žičnica mogla delovati samotež, četndi se bo javljaJa neenakoraemost v teži posamezni h bremen. Če ima trasa manj kakor &% padca, je bolje ze od vsega začetka predvidevati motorni pogon. Veasib se nudi možnost uporabe vodnega kolesa. Na daljših progah je treba predvidevati inter-medije, vmesna nakladališČa. Izogibajmo se kolen. To so glavna pravila, v praksi pa se javlja še nešteto možnosti, na katere moramo biti pozoraL Slika 2. Zelo lalilcomiselno je torej, če se delajo določbe o lokacijah v enem dnevu ali pa celo v enem popoldnevu, ne da bi se pri tem dovolj dobro preštudiral teren, še tako jasna trasa ima pogosto možnost kakšne malenkostne izboljšave, ki nato v precejšni meri vpliva na boljši izvoz in na pocenitev stroškov. Pri določanju lokacij ostanimo rajši dva, tri dni zunaj na terenu in projskt dobro premislimo, pa bo pozneje manj neugodnosti in več zadovoljstva. Logarjem se ne sme slepo zaupati, ker ne poznajo vseh potankosti žičnic; treba je na lastne oči pregledati teren in presoditi tudi možnosti spravila lesa do gornje postaje. Lesno maso, ki jo bomo pogekali, moramo krajevno točno določiti, ne pa da o tem osnovnem podatku na t-erenu šele ugibamo. Projektant mora dobro poznati tudi drugo vrste žičnic in druge transportne napi'ave, ker ni rečeno, da bi se morala povsod graditi ravno krožna žičnica. Včasih utegne biti kakšno drugo spravilno sredstvo bolj ekonomično. O vsakem takem ogledu je tieba sestaviti izčrpen zapisnik, Terene za gradnje žičnic bi morali pregledati in izmeriti že jeseni, da moremo Čez zimo napraviti potrebne načrte in pripraviti potreben material, ne pa da začnemo z delom brez predračunov in načrtov. Ali smo delali dosüimal tako ? Kako pa se gradijo .itaše žičnica? Prvo, kar bontio opazili, je dejstvo, da gradnje žičnic trajajo vedno dalj časa in da tudi gradbeni stroški neprestano naraščajo. Žičnica Ruše se gradi že deseti mesec.! Kaj je temu vzrok? Po eni strani nesrsčno izbrana trasa, po dru^i strani neprestani zastoji pri dobavi gradbenega niateriaia (pomanjkanje žičnih vrvi v jeseni), delo zaradi terenskih raznolikosti in pomajijkanja normircev še vednc ni normirano. Je pa šc neki drug, globlji vzrok, ki povzroča, da se naše gradnje žičnic vl^ejo toliko časa, vzrok, ki jemlje nadaljnji gradnji krožnih žičnic pri nas vso perspektivo, če ga ne bomo odstranili. To je naaireč dejstvo, da postajajo naše žičnice vedno bolj težke, vedno bolj okorne, vsKlno bolj drage. Začnimo kar pri volanih (kolutih). Trije koluti telitajq 1,000 kg! Premer imajo 1.30 cm, višina žleba, je 40 mm, čeprav bi zadoščal žleb 15 mm. Takšni volani so mogoče primerni za. stabilne žičnice, ne pa za gozdarske, ki morajo biti čira lažje in čim bolj prenosne. Pri primerni konstrukciji bi ti voJani lahko'tehtali tretjino sedanje teže_ Premer volanov se mora gibati, od 500—1ÜOO pri- čemer pomem premer pbsameme žice vlačilke v nun. Naša vlačijka premera 13 mm (ki je tudi pretežka), ima žice premera 1,4 inm. Če vzamemo sredino, to je 750 kar bi za naše gozdarske razmere popolnoma zadoščalo, bi bil volan premera 103 cm, z älebi visokimi 15 mm, z vložki iz konopljene vrvi zadosti velik. Nespametno je torej dslati poskuse z volani premera 180 cm, ki so za prenašanje v gozdu v strminah popolnoma nepripravni. Vzemimo za primer postaje. Delajo se izkopi, 10 m dolgi, 2,5 m široki, 2 m globoki, po največkrat v slcalnatih tleh. V te izkope se vgrajujejo piloti, ae vezejo a kleščami, križi, vse skupaj se zasiplje s kamenjem itd. Ne smemc se čuditi, če gradnja samo ene postaje traja po tri do štiri tedne. V takem primeru je iluzorno govoriti o prenosnih žičnicah, ker ta naziv ne soglaša" 2 dejanskim stanjem. Podobne žičnice lahko gradimo pri maaaii čez 10.000 m^. Koliko časa pa bomo se razpolagali s takimi scčišči? Mogoče še kakšno leto. Kaj bomo pa potem s takšnimi žičnicami? Pa četudi bi bila taka sečišča Še na razpolago, ali je potrebno, da občutno posegamo v lesno maso zaradi te^a, da bi krili stroške gradnje takšne žičnice, namesto da bi z lažjimi, cenejšimi žičnicami bolj narahlo segali v lesno maso in bi ae rajši Češče vračali na isto mesto? Vsak umni gospodar se bo odločil za drugo. Kako pa naj izgleda takšna lahka žičnica? Cisto gotovo je, da se mora gradnja postaje poenostaviti. Vsi glavni deli postaje, kakor so volan, vodUna kolesa in zavora, morajo biti montirani v železnem okviru. Pri prenosu se volani vzamejo iz okvira, tako da se cela postaja razdeli v 2 do 3 kose po 100 do 150 kg, Ogrodje je iz U-železa. Podobno postajo so nam leta 1948 izdelali v Milanu, vendar se niso popolnoma držali naših navodil; zato postaja ni dovolj razstavljiva in še ne pomeni idealne rešitve, vendar je že precejšen korak naprej! S tov. Kostiiapflom sva stvar premle-vala dalje in sva priila do istih zaključkov. Bistveni del vsake postaje je sidro, kjer je privezana nosilka. Ali je vsa ostala zgradba potrebna oziroma nujna? Ne! Kakor povežemo nosilko k sit^, tako lahko privežemo tudi železen okvir postaje s posebno vrvjo k aidm. Nosilka je napeta s 7.ODO do 10.000 kg, vlačilka pa le z 800 do 1000 kg. Ce upoštevamo komponente teže bremen, je razmerje še ugodnejše. Torej ni tO 2a sidr-o nobena posebna nova obremenitev, vsa dosedanja pilotaža postaje pa lahko odpade. Cc je kati, in skrajšati. Pri našem načinu to odpade; okvir se z vrvjo potegne maJo okvir privezan z vrvjo k sidru, ima še eno prednost. Znano je namreč dej-Et TO, ^a se nova vlačilka nekaj časa raztegnje in jo je treba večkrat prese-TÄzaj in vlačilka se ovtoniatično napne brez ki-a;jsanja in ponovnega spajanja. Po moji varianti bi se pod okvirom napravil majhen oder, ki se ne bi vkopaval v tla, marveč bo sajno spodaj malo podpiral okvir, da ne bi nihal v ■ Slika 3, zraku. Če bi se okvir poLegnil nazaj, bi se za njim lahho potegnil tudi oder. Oder bi bil primemo visok in nagnjen. Pred odrom bi se postavila okvirna lesena ko.^a, na katero bi se naslonila nosUka, pod tramom pa bi bilo vodilno kolo, ki bi držalo potrebno razdaljo med nosilko in vlačilko. Zavora je montirana na železneni okviru. Nakladalo in razkladalo bi se neposredno na vrv pred to kozo {SI. 1-—3). Največ časa bi vzela postavitev sidra (2 do 3 dni). Cela postaja pa bi bila postavljena v 4 dneli. Kostnapfl opušča tudi oder in okvirno kozo. Razdaljo med nosilko in vlačilko bi regulirali z jaliajočim vodilnim kolesom, ki visi na nosilki in ki je montirano neposredno pred železnim okvirom. Postaja torej niha v zraku. Mislim, da se v tem primeru pred vstopom vrvi v žleb volana ne bi montirala vodilna kole.^a, temveč spodnji in gornji valjček ia bi vlacilka med njima šla v Žleb volana. V tem primeru bi bilo torej treba postaviti samo sidro tn nič drugega. Koze na liniji bi bilo seveda treba postavljati. Za razvlačevanje vrvi pa bi brezpogojno ii p o rabi j ali motorna vretena, Skrajni Čas je namreč, da odpravimo dosedanjo sramoto, ko smo vrvi prenašali z ljudsko silo, s čimer smo ustavljali delo na sečiščih in i dni zadrževali po 50 delavcev, da so prenašali vrvi. Tri takšna vrete^ za razvlačevanje vi-vi so bila po našem naročilu izdelana v Avstriji in smo jih pred kratkim prejeli. So lahka, razstavljiva., z motorjem 6 HP, tako da 3e lahko prenesejo tudi v najbolj strme predele. Imajo silo 2.000 kg, brzina potega pa je le 6 m na minuto; to se pravi, da bo treba eno nosilko skoraj cel dan z motorjem vleči do goiTijs postaje Druga majhna pomanjkljivost je v tem, da je treba tanko vrv premera 9 mm prav talfo ročno prenašati. Vendar je ta vrv sedemltrat lažja kaior nosilka. Na ta dejstva je bilo treba pristati zaradi manjša teže in manjše cene. Seveda so motorji žičnice tipa Wyssen za razvlaČevanje vrvi pripra.vnejši in hitrejši, so pa zato tudi devctlirat dražji od teh vreten. Ce torej gradimo žičnico tia ta način, jo bomo lahko s šestimi delavci postavili v dveh do štirih tednih, oziroma gradnja žičnice bo stala 20.000 do 40.000 din. Tn se pravi, da se bo izplačalo postavljati tako žičnico že za dobrih 100 m' lesa, posebno če pri manjših količinah lesa uporabimo Kostn-apflovo varianto. To se pravi dalje, da bo mogla manipulacija graditi takšno žičnico iz lastnih obratnih sredstev in ne bo vezana na investicije. Za gradnje tudi ne bomo potrebovali posebno kvalificiranih delavcev, razen motorista pri vretenu in morebiti enega delavca, ki bo znal spojiti vlaČilko, Za nosilko bi se uporabljala laže prenosljiva pletena vrv premera 20— 22 mm. Kapaciteta taltšne žičnice bi znašala ok, 50 m." v osmih urah. Potreba bi bilo, da se izdela najprej prototip takšne železne postaje, ki bi se preizkusjl, nakar bi serijsko izdelali 50 takšnlli postaj. S takšnimi žičnicami bi neprimerno bolj umno in prožno gospodarili z lesnimi masami v gozdu. Menim, da ne bo odveč, če ponovno naglasim, da je potrebno skrbeü za mehanizacijo s.pravila lesa s občasno obstoječimi sredstvi, razpoložljive delovne sile. Kajti dobava materiala za gradnjo lalikiii prenosnih žičnic je možna in razen tega se gospodarsko izplača pobrati s takimi žičnicami v kratkem času tudi manjše množine lesa iz številnih jarkov in pobočij, MOTORNE 2ICNICE Vloga in pomen žičnic sistema Wyssen v našem gozdnem gospodarstvu sta bolj ali jr^j prikazana pod točko B. Švicarski Icabl-kraji se razliltuje od ■sistema Wyssen v toliko, da nima na vrvi posebnega zaustavljača, t&inveč se voziček lahko zaustavlja na poljubni točki nosilke, s Čimer je teoretsko ^ana možnost sortiranja lesa. Ce bi hoteli to dejansko izvajati, bi šlo v breme kapacitete kablkrana. Prototip Kostnapflovega žičnega žerjava se konstrukcijsko razlikuje od prvega in drugega, zahteva pa iste pogoje iJQ ima podobno delovanje. Vse te žičnice imajo v glavnem eno dobro in dve slabi strani. Dobra stran je ta, da Jes pobirajo naravnost od panja ter tako izločajo konja, kar je vsekakor pomembno dejstvo. Prva slaba stran je ta, da zahtevajo precejšen padec. Da se odstrani ta pomanjkljivost, je tov. Kostnapfl sestavil nov žični žerjav ä dvema zaustavljačema, enim spodaj in enim zgoraj, ter s še enim vretenom in s še eno vlačUko, s katero se lahko pošilja voziček tudi poravnem nazaj v gozd, oziroma poln voziček k spodnji postaji. To je bil važen problem, čigar rešitev smo že dalj časa želeli, kajti edino s tako žičnico bomo lahko zbirali les iz velikih kraških kotanj v Ribnici, Kočevju, na Rogu, na Menini. To spravilo je bilo do sedaj zelo težavno. Nova Kostnapflova žičnica se bo lahko dobro uporabljala tudi v gradbeništvu, pri gradnji hi dr o central itd. Tukaj moramo omeniti še izvlacüne žičnice (Idrija), kjer motorno vretenc vleče hlod po nosilki po strmini navzgor. V tem primeru moramo zopet imeti strmino, da steče prazen voziček nazaj v jarek in da p&tegue pri tem za sabo vlačilno vrv. Vse te motorne žičnice opravljajo koristno delo, vendar imajo še drugo napako, ki je v tem, da je njihova zmogljivost razmeroma majjina, saj znaša komaj '/3 do y^ mase, ki jo izvozi dobra navadna krožna ačnica. To je tudi popolnoma razumljivo. Voziček opravlja koristno delo samo, ko prevaža breme. Ko pa se vrača v gozd po isti poti, ne opravlja koristnega dela; to je izgubljen čas, ki nujno vpliva na zmanjšanje zmogljivosti žičnice. Pri krožni žičnici je proces gibanja drugačen. Breme se stalno pomilta v isti smeri dalje, kakor po tekočem traku, dokler ne dospe na končno postajo. Od časa do časa sicer postane, ko se na začetni postaji naklada novo breme, vendar se rdkoli ne vrača. Efekt taksnega gibanja je večja zmogljivost krožne žičnice. Logičen zaključek tega razglabljanja bi bil, da uporabljamo krožne žičnice tudi pri izvJekib in pri terenih z majhnim padcem. S am o te zna žičnica seveda v tem primeru ne prihaja v pošl.ev in je treba misliti na motorno krožno žičnico. Morda bo kdo dejal, kako naj primerjamo dosedanje težke motorne žičnice z lahkimi in gibljivimi izvlačilnimi napravami. Tudi mene je nekaj časa mučilo to dejstvo, ker res ne kaže gradiU postaj za izvlek nekaj desetin m^ lesa iz kakšnega jarka. Pa vendar je tudi tn rešitev. Cela postaja, ki naj bo sestavljena iz motorja, prestavj majhnega dvožlebnega volana z zavoro in kontravolana, naj bo montirana na železnem okviru, vse skupaj pa na saneh. Razen tega potrebujemo še en volan z okvirom za nasprotno postajo, nekaj vozičkov in vrvi. Način gradnje bi bil torej sledeč. Celo postajo na ftaneh odvlečemo k projektiranemu razkladaLišču ob cesti, kjer jo z vrvjo zasidramo (priveze-mo h kakšnemu močnejšemu drevesu) in končna postaja je gotova. K nasprotni postaji odnesemo preostali volan 2 okvirom, ki ga tam prav tako privežemo Ii kaltemu mocnejšeoiu drevesu. Sedaj rastegnemo dve nosilki in jih napnemo. Če je linija lixatka, se tudi nosilka lahko zasidra k zdravim štorom, v nasprotnem primeru se postavijo sidra. Po potrebi postavimo še kakšno kozo, raztegnemo, napnemo in spojimo vlacilko, razmestimo vozičke in motorna krožna žičnica. je gotova. Vse to se da postaviti v nekaj dneh, posebno če upoštevamo, da izvlačilne iičnice navadno niso dolge. Namesto kompletne postaje z volani na saneh bi zadoščalo tudi motorno vre ten o, podobno motornim vretenom za razvlačevanje vrvi, ki smo jih kupili v Avstriji. Tako vreteno ima konkaven vitel, ki ima v sredini najmanjši premer, proti levi in desni strani pa vedno večjega. V našem primeru bi ta konkavni vitel postavili navpično. Okoli vitla se dva do trikrat ovije via-Čilna vrv, samo toliko, da dobi trenje in da ne drsi ter se nato vlacilka vrača v polje. Prvi navoj se navija vedno na gornji strani, kjer se vitel Šii-i. Navoji zaiadi strmine oboda vitla drsijo navzdol proti najožji sredini Ln delajo prostor za nov navoj. Če vitel poženemo, se bo začela gibati tudi vlačilka, ki bo na Uniji vlekla za sabo tudi breme, bodisi navzdol ali navzgor. Vreteno 5 konkavnim ^ntlom bi imelo pred prvo varianto to prednost, da bi bilo nekoliko lažje, vendar pa bi se v tem primeru zaradi drsenja na konkavnem vitlu vrv nekoliko bolj obrabljala, kar pa v takih primerih ne more igrati nikakšne vloge. Tudi ta vitel bi bil na saneh. Prej omenjeni avstrijski vitel se v tem primeru ne bi mogel uporabljati, ker Irna premajhno brzino, kajti brzina vlačilke bi morala znašati 1,3 do 2 m/sek in bi moral biti torej motor močnejši. Teoretično mora imeti ta način vsekakor večjo zmogljivost kakor vsi prej omenjeni načini uporabe motornih Žičnic. Potrebno je čim prej zgraditi prototip in ga preizkusiti. Seveda ta žičnica ne odvaža lesa od panja, kakor tudi motorni vlačilci ne, temveč odvaža Jes z manjših skladišč ok. 100 m^ Pa saj ni vedno potrebno, da bi se mora! les ravno vlačiti od panja. Po kraških kotlinah ae les itak zbira na dnu kotline, v jarkih pa na dnu jarka, od koder ga nato lahko izvlečemo s tako krožno motorno žičnico. Ker taikšna žičnica ne bi bila vezana na padec, imela pa bi precejšno zmogljivost ter bi se hitro premeščala iz enega kraja v drugega, bi mogla v gozdni eksploata-ciji odlično opravljati svojo nalogo. B, GOZDARSKI STROKOVNJAKI IN ŽICNICE Pri nas v eksploatacdji so gozdarski strokovnjaki marsikje potisnjeni v ozadje, Ce je les že odkazan in se vrše navadni nianipulativni posli, je nekaJto razumljivo, da za ta posel gozdarski strokovnjaki niso nujno potrebni. Tudi pred vojno so vršili sečnje različni main ipu lan ti in lea ni trgovci, ki so dosegli taJto v organizaciji.sečnje in spravila kakor tudi v finančnem ozini lepe uspehe. Seveda pa so äli' ti uspehi navadno na rovaš devastacije gozda, že težja napaka pa je, če se zapostavljajo gozdarski strokovnjalri v politiki gradnje gozdnoprometmh naprav, kjer je že poti-ebtio širše goidai'-ako obzorje, smisel za odpiranje gozdov, simiseJ za uporabo najcenejšega, najbolj prožnega načina epravila lesa ix gozda, Padla je krilatica, da gozdarji na tam mestu niso potrebni. Posledica tega je, da se žičnice gradijo zaradi žičnic, namesto da bi se pravočasno in na najbolj ekonomičen način reševc.la vprašanja eksploatacije. Poglejmo si v očil Gozdarski strokovnjak je moral razen bioloških predmetov obdelati tudi enajst predmetov s področja geodezije, telmike, mehanike, vodogradenj, gradnje prometnih sredstev Čisto gotovo jiTi je obdelal kompleksno v povezavi z ostalimi prednieÜ, kakor so gojenje, urejanje, izkoriščanje gozdov itd. in je torej popolnoma verjetno, da bo na prometna sredstva gledal marsikje drugače kakor gozdarski nestrokovnjak. Dalje moramo ugotoviti, da se ^zdnoprbmetne naprave, specialno Žičnice in ostala mehanizirana sredstva po konstrukcijski liniji ne obdelujejo dovolj sistematično, Čeprav se že iz te razprave ^ddi, kako obširao je to polje in do kakšnih uspehov lahko pridemo po tej liniji, HeŠiti je treba še mnogo neznank, ugotoviti kup podatkov (koeficientov trenja), izdelati množico novih konstrukcij itd. Tem nalogam bomo morali posvetiti več pažnje in več kadra. Posebno sodelovanje strojnikov in gozdarjev utegne biti na tem polju koristno. Še bolj pereče je morda vpr^anje obdelave vloge gozdnoprometnih naprav a splošnega gospodarskega vidika. Manjlcajo nam analize, rentabil-nostni računi, zanesljive statistike, na katere hI se lahko opirali. Ne moremo podati dokončne slike o pomenu in rentabilnosti drč, plavljenja, splav-Ijanja, o odnosu ceste do žičnice, kje se neha prednost prve in kje se začenja prednost druge, v kolikšni meri delujejo posamezna trensporlna sredstva na odpiranje gozdov. In vendar bi moralo biti nekje mesto, kjer bi bilo mogoče dobiti odgovor na ta vprašanja. Mogoče ae je ta razprava bolj raztegnila, kakor je bilo prej mišljeno, vendar se je nabralo nekaj vprašanj, o katerih je bilo treba povedati jasno besedo. Nekatere ideje mogoče se niso do kraja obdelane, vendar so nas razmere silile, da jih objavimo predčasno, ao pa vsekakor na pravi poti, * IZVADAK Jesmo 1i s a žičarima zašli u ičor sokakt Autor izvodi kritičnu annlizu dosadanje lokadje, gradnje i iskoriäcavknjn iičara. Na temelju veceg broja konkretnih prirnjera daje sugeslije 7>a radonalizo-ciju rada na postoječim ziCsirama te ukazuje nu put i način za uzguj profesionalnih radnika za žičare. Dalje, zorno prikazuje razlike u rougučnosti upotrebe Svčara tipa Wysscn u Sloveniji i Svičarskoj odnosno Avstriji radi posebnosti i različitosti reljeiä planin a. Za visinske platb-e predlazc motorne žičare za vudu. na primjcr ski dere i njihove modifikacije Autor se naročito salaže Ka upotrebu žičnih spuštalica. Predlaže takodjer gradnju poscbnog tipa lake žičare te daje dctaljne podatke za njenu konstruk-ciju i gradnja, L) zadnjem poglavlju dokazuje ncoiphodnost .sudjelovanja §umarskih Struč-njaka pri trasiranju, gradnji i eksploataciji žičara. SUMMARY What is Wrong with Oiir Fiiriicular Railways? The author gives a čritical analysis of the location, hitherto prectised, of the building and use of funicular railways. Büsed on observatictis of many objects he proposes, for the funiculars aJ-ready existing, more efficient working ■wethods, and shows how well skilled workmen can be trained to managers of fun:cular railways. In his report tbe various possibilities are considered of using fimiculsr railways, Type Wyssen, in Slovenia and Switserland or Austria on account of the special and varying shape of mountains in Slovenia. Formhigh woodland regions S-pecial mo tor-funiculars i. g, skidders and cable crans are proposed. The iiiitfiOT proposes the building of several slide ways and gravity cables. He furthermore gives details about the construction ajid building of a special light type of fijniculars. In the last chapter the urgency is fcrnphas-ized of cooperation of forestry exports at planning, building and use of funitrulars, RESUME O Ü en sont les cables portants? L'rtuteur donne d'abord une analyse critique de la loevilisation, construction et de Temploi du cible portant en Slovenie, A la base des constatations pour bcaucoup d'exemples eoncrets, ;J propose pour les cables port ants, qui sont eti fonction, une tneilleure organisation du travail; il indique aussi des modes et voies, comment 61ever des travailleurs professionnels en bons maitres dc cable porta nt, Ensuite, I'auteur montre d'linc maniüre tržs elaire les differentes possibHifcs de J'eniploi du cable portant ne type Wyssen en Slovdnic et en Suisse ou et> Autriche ä Vegard de k configuration pai-ticulicre et differertte des coll in es et montagnes slovenes, II propose, pour les terrains avec des plateaux boisžs, des cables po.-tants extraetoire ä moteur, p. e, des skidders et des eii'ines i eäble. L'auteur propose la construction d'un plus grand nonibrc de cP.hlas portants giissoircs et ecaux ä descendre, Ensuite, il donne des indications detaillces pour la construction et I'installation d'un type special de cable portant leger. Enfin, l'auteur documenle la necessite dc ia participütion plus active des forestiers professionnels au tracement, 4 la ccmis t ruction et ä I'cmploi des cables portants ZELENA DUGLAZIJA Karol Rakušček (Maribor)' Naša doba zahteva vedno večjo porabo lesa, ki še vedno narašča. Brez dvoma je potrebno stremeti k čimprejšni vzpostavitvi pravega razmerja med gozdno površino in zalogo ]esa. Za dosego tega cilja je več možnosti, Elia na]izdatnejših bo gojenje in pospeševanje hitro rastočih domačih in tujih drevesnih vrst. Od mnogih tujih vrst iglavcev, ki so jih pri nas zaČelt gojiti pred kakimi 60—SO leti, zasluži zaradi svojih odličnih lastnosti posebno pozornost zelena duglazija. Temu drevesu so v glavnem namenjene te vrste. V Sloveniji je največja skupina zelene duglazije, ki je obenem ena najlepših v Jugoslaviji na Pohorju (»škrbsovo« na Rdečem bregu). Drevesa, zasajena leta 1889 v nadmorski višini 800 m, imajo letos premere do 75 cm in višino do 36 m. Sadike so odgojili iz semena, uvoženega iz Amerike, Z negovanjem nasada so dosegli odJiČne uspehe, Slika 1. Desetletni nasad zelene duglazije na ■vzhodnejii in jugovzhodnem pobočju Rdečega brega na Pohorju (Foto: J, Urbas). V letih 193i duglazije 1945 so zasadili na površini okrog 6 ha čist nasad zelene s triletnimi sadikami, odgojenimi v lastni drevesnici iz semena nabranega na drevesih posajenih leta 18S9. Drevesnica je bila v isti nadmorski višini kakor matična drevesa (800 m). Odlične prednosti tega drevesa so dobro znane v Dravski dolini in na Pohorju, Ko sva z logarjem v septembru J.949 kontrolirala čiščenje mladih nasadov in naju Je vodila pot tudi mimo navedene kulture 2elene duglazije, ni biio izrazov navdušenja ne konca ne kraja. Navedena čista kiijtura zelene duglazije je na vzhodnem in jugovzhodnem pobočju v bližini Petrovega vrha, v nadmorski višini okrog 700—750 m, v katastrski obČim Rdeči breg. (Sliki 1 in 2.) Tla so globoka, sveža in humozna. 2 merjenjem smo ugotovili, da so vse sadike te kulture pognale leta 1949 v viäino nad 100 cm, po večini 100—160 cm, najdaljši poganjek pa je meril 168 cm! (Sliki 3 in 4.) Slika 2. Detajl iz desetletnega nasada zelene duglazije na Pohorju (Foto: J, Ürbas) Znano je, da je bila kaljivost semena zelene duglazije, uvoženega iz Amerike, razmeroma nizka. Kaljivost semena z dreves, zraslih iz uvoženega semena, pa je bila še nižja. V letih 1946 in 1947 je zelena duglazija v našiii krajih povsod dobro semenila, vendar je bilo seme iz nižinskih predelov 100% gluho, prazno, iz višinskih pa le deloma kaljivo. Mogoče sta bili vzrok temu nenavadna vročina in suša teh let. Zgoraj navedena čista kultura, ki je bila odgojena iz doma pridelanega semena, je zelo pomembna z dveh vidikov: 1. zaradi preučevanja in dognanja, kako se obnesejo čisti sestoji te vrste glede na prirastek, vejnatost itd.; 2. ker je pričakovati, da bodo ta drevesa, prilagojena novim rastiščniin razmeram, dajala normalen semenski obrod z normalnim odstotkom kalji-vosti. Omeniti bi bilo še, da je višinski prirastek zelene duglazije na Pohorju tudi na slabüi tleh v vsakem primenj veiSji kakor pri vseh drugih drevesnih vrstah enakega rastišča, če ima drevo dovolj svetlobe. Glede kakovosti lesa so mnenja različna, posebno pri mizarjüi, ki les obdelujejo. Nekateri trde, da je lea boljši, drugi, da je slabši kakor smrekov. Ta ocena pa se nanaša najbrž samo na težje ali lažje mehanično obdelovanje, ne pa na trdnost in druge tehnične lastnosti. Lea zelene duglazije ima rdečkasto, meoesnovemu lesu podobno barvo. Uporabljajo ga tudi za pohištvo, posebno lep in primeren pa je za obijanje sten in stropov. Slika 3. Merjenje dolžine poganjkov zelene duglflzije {Foto: J. Urbas) Petletni plati nam nalaga dolžnost gojenja in pospeševanja hitro rastočih drevesnih vrst in pretvorbo čistih sestojev v mešane. Doraslih skupin in tudi posameznih dreves zelene duglakje, ki bi obrodila kaljivo seme, je pri nas razmeroma malo; zalo je tudi količina semena zelo omejena, Četudi bi izkoristili vsak stori. Zato je potrebno najti možnosti za dobavo semenja tudi iz inozemstva, ker imamo dokaze, da daje duglazija tudi iz uvoženega semena odlične uspehe, Duglazija je v mladosti precej občutljiva za mraz, posebno v odprtih legah, in rada pozebe zlasti v drevesnicah. Ima pa to dobro lastnost, da na videz suha sadika zopet oaeleni, če jo nismo presadili. - Mladi, navadno vitki in nežni poganjki so zelo elastični, da jim sneg prav nič ne škoduje. Na sliki štev. 3 vidimo, da je bdla duglazija zaradi merjenja poganjka upognjena v vodoravno lego; ko smo jo izpustili, se je takoj vzravnala, ne da bi bila utrpela kako škodo. Pač pa duglazijo moker sneg potlači, posebno v strmih legah in na rahJih tleh. Na ta način je letošnjo zimo napravil sneg precej akode. Potlačena drevesca je treba zravnati in jih privezati h kolu, IZVADAK Zelena duglazija Autor se ^alaže za unoŠcnje zelene duglarije radi njcnog velikog prirasta iva sva staništa, koja njoj odgovaraju, Kao primjer navodi vrlo uspjelu kulturu adenc duglazija na Rdečem br&gu na Pohorju, ZAKON O GOZDOVIH* I. Splošne določbe 1. dien Vsi gozdovi v Ljudski republiki Sloveniji so ne glede na lastnika namenjeni Splošnim koristim ljudske skupnosti in so pod posebno skrbjo in nadzorsU'om države, ' . 2. člen Za gozdove veljajo po tem zakonu tudi; L zemljišča, ki niso trajno prikladna za drugo vtsto kulture kot za gojitev gozda^ 2. zetnljišča, ki po svoji legi, obfikovitosti, fmkaimh in kemijskih lastnostih ter po klimatičnih razmerah najbolj ustrezajo narodnemu gospodarstvu in dni-gim splošnim koristim, če imajo gozdno kulturo O sporih, ftli je 5teti določano zemljišče za gozdno zemljišče po tem zakonu, odloia minister za gozdarstvo .v sporazumu z ministrom za kmetijstvo. 3. člen Zboljišanje in razvoj gozdarstva ter goidnega in tesnega gospodarstva ureja državni gospodarski plan Ljudske republike Slovenije v okviru sploänega državnega gospodarskega piana v skladu z nalogami in s proizvodno zmogljivostjo gozdov, V ta namen se izdelajo gozdni gospodarski načrti, 4. Elen Organi, pristojni za gozdarstvo, gozdna gospodarstva ter drugi orgarJ in podjetja upravljajo gozdove po gozdnih gospodarskih načrtih, v okviru splošnega državnega gospodarskega plana za zboljšanje in pospe.šcvflnje gozdarstva in lesnega gospodarstva. 5. člen Zaradi smotrnega gospodarjenja Z zadružnimi in znsebniini gozdovi na-d-zoruje-država gojitev in izkorištianjc teb gozdov, I 6. člen Gozdni predeli s posebnimi naravnimi lepotaini in gozdovi zgodovinskega ali znanstvenega pomena se lahko z zakonom Ljudske republike Slovenije razglasijo za. narodne parke. Narodni pnrki se upravljajo po posebnih predpisih, II. Varstvo in gojitev gozdov "7. člen- Gozd se sme krčit! in spremeniti v drugo vrsto kulture samo z dovoljenjem pristojnega državnega orgaria, in sicer zaradi potreb splošnega gospodarskega nap-redka, zarad.i trajnega boljšega gospodarjenja, zaradi potreb državne varnosti in državne obrambe ali zaradi otemeljenlh gospodarskih potreb lastnika. Uradni list LRJ, 103/20—1950. Ii KrEitev ali spremembo gozda v drugo kulturo dovoli minister gozdarstvo v sporazumu z ministrom za kmetijstvo in s Komitejem za vodno gospodarstvo, Za krčenje gozdov in opustitev gozdne kulture za potricbe draavne varnosti jn državne obrambe, zlasti v državnem obmejnem pasii, «^alje za krčenje gozdov in opustitev gozdne kulture ob vodah, ki se uporabljajo »a plovbo, veljajo zvezni predpisi. '8. Ele.n Označba kulture pri itadružnih in zasebnih zcmljiSiib, ki so v zemljiških knjigah in katastrskih opcratih označena kot gozdovi, se sme sprenieniti samo na podlagi pravomocne odločbe gozdarskega organa pti pristojnem okrajnem (n^iestnem) izvršilnem odboru, Ce zemljiškoknjižno sodišče aJi katastrski organ ugotovi, da je t)ilo zadružno ali zasebno zemljišče, ki je po njegovih uradnih podatkih oisnačeno kot gozd, spremenjeno v drugo vrsto kulture, mora to naznaniti organu, navedenemu v prvem odstavku tega člena. 9. Člen Pustošenje gozda jc prepovedano. Za pustoSenje gozda se iteje vsako dejanje; s katerim se slabi rodovitnost gozdnega zemljišča ali zmanjšuje gozdni prirastek ali ogroža trajnost ßozdne proizvodnje, obstoj aJi gojitev gozda. 10. člen Ce se na gozdnem drevju pojavi Škodljivi mrčes ali nalezljiva bolezen, mora pristojni državni organ pa tudi posestnik :gOzda takoj ukreniti vse potrebno, da se nalezljiva bolezen ali škodljivi mrčes zatre oziroma prepreči širjenje. Posestniki gozdov morajo takoj priglasiti pristojnemu gozdarskemu organu okrajnega (mestnega") izvršilnega odbora, če opazijo Škodljivi mrčes aH nalezljivo bolezen v svojcni gozdu ali na svojem gozdnem drevju izven gozda. Pristojni gozdarski organ organizira in nudi pomoč posestnfkom gozdov, ki z lastnimi sredstvi ne morejo zatreti ali preprečili nalezljwih bole.zni ali Škodljivega mrčesa. Ce se pojavi škodljivi mrčes ali nalezljiva bolezen v večjem obsegu, lahko vlada LRS odredi, da morajo vsi prebivalci v ogroženem okolišu, ki so za to sposobni, sodelovati pri akciji za zatiranje škodljivega mrčesa oziroma nalezljive bolezni. 11. člen Pasa in žirjenje v lastnih in služnostnih gozdovih sta praviloma dovoljena. V gozdovih, ki so pod upravo republiških organov, dovoli, kolikor nc gri; za že pridobljene pravice, pašo in žirjenje minister za gozdarstvo; v gozdovih, ki 30 pod upravo ljudskih odborov, pa poverjenik za gozdarstvo okrajnega (mestnega) ljudskega odbora. . ' Na zemljišča, ki so določena za pogozdovanje ali pomlajen je, v gozdnt nasade in v mlade gozdove se živina ne sme spuščati. Kjer je nevarnost, da bi se s pa'5o ali žirjenjem delala pomladku ali gojitvi gozda škoda, pristojni gozdarski organ pašo oziroma žirjenje lahko prepove. Paša koz v gozdu je prepovedana. ' '■ -i 12. Člen Planine iznad gozdne vegetacije in planinski pašniki se ne smejo razširjati v Skcvdo gozda, tzjcai« sme dovoliti vlada LRS, Če je to v korist narodnega gospodarstva. > 13. člen Pridobivanje Stelje v gozdovih z grabljenjem, s koinjo ali s kleščenjcm se sme izvajati le na načiu, ki ne ogrožs proizvodne sposobnosti gozdov. U. člen Zaradi varstva gospodarskih zdravstvenih in drugih .^plolnih koristi ali koristi posameznikov se smejo določeni gostdovi razglasiti za stalne ali začasne varovalne gozdove. 15. čleu Za varovalne gozdove se smejo razglasiti: 1. gozdovi, ki varujejo zemljišča usadov, izpiranja ali kruŠenja, gozdovi na strmih obronkih aU bregovih voda, gozdovi, ki varujejo vodnogospodarske in energetsko-tehnične naprave pred zaprodenjem, gozdovi na zemljiščih, ki so izpostavljeni vetru, ter gozdovi na kraških tleh; 2. gozdovi, ki v hudourniških in padavinskih območjih energetsko važnih vodotokov zadržujejo naglo odtekanje vode in s tero varujejo izvirke in zemljišča poplav in plazov ter cnakoinernost vodnega pretoka; 3. varovani gozdni pasovi {^roti vetru, pesku in vodij 4. gozdovi na zgornji meji gozdne vegetacije; 5. gozdovi, ki se uporabljajo v zdravstvene namene in 6. gozdovi, ki so pomembni za obrambo države. Gozdovi, ki so bili do uveljavitve tega zakona razglašeni za varovalne, ostanejo Se nadalje varovalni. 1Ö. člen Gozdove, navedene v 1. do 5. točki 15. člena tega zakona razglasi za stalne ali začasne varovalne gozdove minister za gozdarstvo v sporazumu s predsednikom vlade LRS. Za razglašanje v 6. točki 15, člena navedenih gozdov za varovalne gozdove, veljajo zvezni predpisi, 17. člen Krčenje in sečnja na golo v varovalnih gozdovih sta prepovedana, 18. člen Sečnjii gozdov je dopustna samo na tak način, da ni v škodo umnemvr pomlajanju in gojitvi gozda. Načeloma sta dovoljeni prebiralna sečnja in oplodna sečnja. Sečnja na golo je dovoljena le na majhnih površinah, ki omogočajo naravno pomlajanjc, 19. Jlen Sečnja drevja in piedejovanje lesa v gozdovih se mora opravljati na način ■ in v času, ki je v skladu z načeli racionalnega izkoriščanja gozdov in s posebnim ozironi na pomlajanje in varstvo gozdov. Natančnejše predpise o dovolitvi sečnje ter o načinu in času izkoriščanja gozdov izda minister za gozdarstvo. v državnih gozdovih, v gozdovih na krasu Jn v varovalnih gozdovih, v zadružnih in zasebnih gozdovih pa, koKkor ne gre za. lastne potrebe zadružnegil □ziroira zasebnega kmetktga gospodarstva, se drevje ne sme podirati dokler se ne.odkažejo drevesa z žigona sečnje, če naj se poseka gozd do golega, pa ne, dokler se za sečnjo določeni deli ne zaznamujejo. 20. člen Minister za gozdarstvo lahko določi, da se smejo določene redke ali zredčenc vrste dreves sekati samo z njegovim dovoljenjem. 21. člen -■ V prvih dveh mesecih od zadetka vegetacije se gozdovi ne smejo redčiti in čistiti. 22. Člen Gozdni proizvodi se smejo spravljati iz gozda in splavljati snmo tako, dn te ne dela gozdu škoda. Lastnik zemljišča mora dovoliti spravljanje goadnih proizvodov čez svoje zemljišče, čo to ni mogoče opraviti i\a drug način ali v drugi smeri ali Če bi drug liačin ali druga smer bila nesorazmerno dražja. Če se stranki ne sporazumeta, odloči o dovolitvi zasilne poti gozdarski organ okrajnega (mestnega) izvršilnega odbora. Lastnik zemlji.sča ima prav-co da povračila Škode, ki pri tem nastane, O sporih za odSkodnino odloča sodišče. 23. člen Zaradi čim umnejSega izkoriščanja proizvajalne sile zemljišča se iTiorajo predvsem pagozditi goljave, kraške in druge goličave ter zemljišča, ki po svoji legi, oblikovitosti, fizikalnih in kemijskih lastnostih ter po klimntičnih razmerah najbolj ustrezajo narodnemu gospodarstvu in drugim splošnim koristim, če imajo gozdno kulturo. 24. člen Posestnik gozdnega zemljišča je dolžan pogozditi goljave, na katerih je bil nekdaj gozd, in vsa v 2. členu tega zakona navedena zemljišča, in sicer v roku, ki ga v okviru splošnega državnega gospodarskega plana določi gozdarski organ okrajnega (mestnega) izvršilnega o^jbora. Poseke, ki so nastale po 1. januarju 1947, je treba pogozditi, kolikor niso naravno pomlajene, in s'ccr najdalje v treh letih po opravljeni sečnji, če jc ta rok že potekel pa najdalje do konca leta 1952. Ce posestnik v določenem roku zemljišč po določbah tega člena ne pogozd;_ napravi to gozdarski organ okrajnega (mestnega) izvriilnega-odbora na njegove stroške, 25. Člen Država podpira pogozdovanje zadružnih in zasebnih zemljišč, navedenih v 23. in 24. členu tega zakona, teir zboljševanje zadružnih in zasebnih gozdov na način in ob pogojih, ki jih predpi.se vlada LRS z uredbo, 26. člen Gozdovi, ki so. zaradi čezmerne sečnje, klpščenja, objedanja brstja ali paše spremenjeni v grmišča, in gozdovi, ki so zanemarjeni in v rasti zaostali, se morajo obnoviti oziroma zholjšati. ■III. Uprava gozdov in nadzorstvo nad njimi ' 1 ■ 27. člen Minisfet- za gozdarstvo vodi in nadzoruje vse gojtdarske organe na .območju Ljudske rejpublike Slovtinije, vodi gozdna gospodarstva republiškega pomena ter daje ljudskim odborom navodila za upravljanje gozdov in gozdnih gospodarstev, ki so pod njihovo upravo. ■ ' 26. dien Ljudski odbori upravljajo gozdove, ki so pod njihovo upravo in lesne industrijske naprave lokalnega portienaN praviloma po gozdnih gospodarstvih, skrbijo za pogozdovanje, za gojitev in vsT&tvo gozdov in za melioracijo gozdnih zemijiSč, skrbijo za preskrbo ljudstva z gozdnimi proizvodi; urejajo pašo in zirjenje; skrbijo, da se v gozdovih ne dela äkoda in da se nepravilno in protipravno ne izkoriščajo; neposredno nadzorujejo zadružne in tiste zasebne gozdove, ki niso pod posebnim državnim nadzOTStvom. .n, . = , 29. člen Gozdove v lokalni upravi, ki izjemoma niso v sestavu gozdnega gospodarstva, upritvljajo kot posebne gospodarske enote ljudski odbori po svojem organu za gozdarstvo -neposredno. • 30. člen Tenneljni organ za upravo državnih gozdov je gozdno gospodarstvo, . Gozdno gospodarstvo je državno gospodarsko podjetje, ki se ustanovi po predp sili «ploänega zakona o državnih gospodarskih podjetjih. Gozdna gospodarstva so republiškega ali lokalnega pomena. , 31. člen Naloge gozdnega gospodarstva so predvsem obnova, gojitev in varstvo gozdov, urejanje in izkoriščanje gozdov in nadzor ii^d izkoriščanjem gozdov, če jib ne izkorišča samo, melioracija gozdnih zemljiäe, graditev in sodelovanje pri obnovi iti graditvi gozdnih proinctnih sredstev. 32, člen Izkoriščanje zadružnih in zasebnih gozdov je pod nadzorstvom okrajnega (mestnega)'izvršilnega odbora. - . 33, elen Zadružni gozdovi in varovalni gozdovi zasebnikov so pod posebnim državnim tT^zo rs tv om,'" Kot ptaebno dräavno nndzorstvo je miäljeno nadzorovanje del, ki so v zvezi z obnovo, gojitvijo, ohranitvijo, varstvom in izkoriščanjem gozdov ter s pogozdovanjem in melioracijo gozdnih zemljišč. v Posebno državno riadzorstvo izvaja pristojni okrajni (mestiii) izvršilni odbor. -" ■■ Stroäke državnega strokovnega nadzorstva nosi država, kolikor se ne dajo poravnati iz rednih dohodkov gozda. 34. člen 'Zaradi udeleižbii ljudskih VmoŽio pri' upravi, povadigi, gojitvi, varstvu in iz-ItiSVilcatij^' gozdov se ustanovijo pri krajevnih in okrajnih (niestnih) ljudskih odborih gozdarski sveti. v gozdajski svet pridejo predstavniki go^tinih gospodarstev, lesnoindustrijskih podjetij, zadrug, sindikatov in drugih množičnih organizacij in tudi posamezni državljani. ' Gozdarski sveti delajo pod vodstvom izvršilnega odbora. 35. člen Za potrebe znanosti in pouka sine minister 2a gozdarstvo določene državne gozdove ter objekte in naprave na njih izročiti gozdarskemu oddelku agronomske in gozdarske fakultete in drugim goiidarskim šolam in zavodom v uporabo aH v sporazumu s predsednikom vlade dati v «pravo. 36. Člen Za čuvanje gozdov skrbi gozdna ljudska miÜca. Za opravljanje nalog pomožne tehnične gozttne službe skrbijo logarji po posebnih predpisih, 37. člen Zairadi pravilnega in racionalnega gospodarjenja z gozdovi se lahko izvrši arondacija in komasacija gozdov in gozdnih zemljišč, in sicer praviloma v obliki zamenjave. Natančnejše določbe O arondaciji in komasaciji gozdnih .zemljišč predpiäe vlada LRS i uredbo. IV, Kazenske določbe 38. Člen Kaznivo dejanje stori in se kaznuje z odvzemom prostosti do treh let; 1. kdor pustoši gozd ali gozdni nasad ali seka do golega v varovalnih gozdovih, 2. kdor brez dovoljenja krči gozd ali beli drevje, zato da bi spremenil gozdno zemljišče v drugo vrsto kulture; 3. kdor protipravno poseka v gozdu eno ali več dreves v vrednosti nad 1000 dinarjev ali si protipravno prilasti podrta drevesa, obdelan ali izdelan les v vrednosti nad lüOO dinarjev ne glede na to, ali je na kraiu obdelave aH na skladišču v gozdu; 4. kdoi požkoduje ali uničuje gozdno drevesnico; 5. kdor brez posebnega dovoljenja seka gozdna drevesa, katerih sečnja je po posebnih predpisih prepovedana. Ce so posledice kaznivega dejanja posebno hude, se' kaznuje ttorilec z vzemom prostosti do petih let. 35. Člen Prekršek stocj in se kaznuje s poboljševalnim delom do dveh mesecev in z denarno kaznijo do 3000 dinarjev ali z eno do teh dveh kazni: 1. kdor ne pogozdi v določenem roku; 2. kdor nc ukrene, kar je predpisano za zatiranje in preprečitev nevarnosti po Škodljivem mrčesu ali nalezljivih boleznih na gozdnem drevju; 3. kdor protipravno poseka v gozdu eno ali več dreves v vrednosti ne nad 1000 dinarj'ev'aU si protipravno prilasti podrta drevesa, obdela-n ali izdelan les v vrednosti ne fiiid 1Ö00 dinarjev ne glede na tO, ali je na Icraju obdelave alL n;i skladišču v gozdu; 4. kdor poškoduje gozdne poti, objekte in naprave ter druge priprave, ki SO v zvezi 7. njimi; 5. kdor poäkodujc ali uniči mejna ali gozdnogospodarska znamenja; 6. kdor se ne ravna po predpisih gozdnega gospodarskega načrta; 7. kdor seka na golo brez poprejšnjega dovoljenja, če jc tako dovoljenje predpisa.no. 40. 61en ^ Prakršek stori in sc kaznuje s poboljševalnim delom do tridesetih dni ali r. denarno kaznijo do 1500 dinarjev: 1. kdor goni na pašo ali na iSirjenje v nasprotju z dolo£bami tega zakona ali z drugimi predpisi pristojnih državnih organov; 2. kdor poškoduje stoječe drevo z zasekovanjem, presekovanjem, žaganjem, narczovanjem, trganjem, sekanjem iveri, vrtanjem, klesčenjem. sekanjem vrhov ali na drug način; 3. kdor V nedovoljenem ceäu seka, predeluje les v gozdu ali ga svravija, \t. gozda. 41. Člen O kaznivih dejanjih iz 38. člena tega zakona sodi okrajno sodišče, stopnji je pristojen izvršilni odbor okrajnega oziroma ,nestnega ljudskega odbora. V. Prehodne in končne določbe 42. Člen Dokler ne bodo izdelani gozdni gospodarski načrti, se izkoriščajo državni gozdovi in gozdovi pod posebnim državnim nadzorstvom na podlagi letnih planov za sečnjo in pogozdovanje. 43. člen Minister za gozdarstvo je pooblaščen da izda: 1. predpise o napravi in potrjevanju gozdnih gospodarskih načrtov (4. člen); 2. predpise o postopku za izdajanje dovoljenj za krčitev gozdov ali za spremembo gozdne kulture v drugo kulturo (7. člen); 3. predpise O ukrepih za zatiranje in preprečevanje škodljivega mrčesa ih nalezljivih bolezni na gozdnem drevju (10. člen); 4. predpise o paši m žirjenju v gozdovih (11. člen); 5. predpise o pridobivanju stelje, v gozdovih (13. člen); 6. predpise, o načinu sečnje ter načinu in času izkoriSČanja gozdov (IS it> 19, člen); 7. predpise o spravljanju ksa iz gorda, o spravljanju lesa in o zasilnih gozdnih potih (23. člen); 8. predpise o obnovi in zboljšanju zanemarjenih in v rasti zaostalih gozdov (26. Člen). 9. pn potrebi druge natančnejše predpise za izvajanje tega zakona, kolikor za to ni pooblaSčena vlada LRS. 44. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v sUradnem listu LRS«, ZAKON O DELAVSKIH SVETIH" I. ukAZ Na podlagi 6. to£ke 74. 81 ena ustave FLRJ v zvezi z 9. tpčko 6lcna zakonu o Piezidiju Ljudske skupšEine FLRJ raiglaša. Prežidij Ljudske skupäcinc FLRJ temeljni zakon o gosporfarjenju z- državnimi gospodarskimi podjetji in z višjimi gospodnrskimi združenji po delovnih kolektivih, ki sta ga sprejela Zvezni svet in Svet narodov Ljudske skupSčiiie FLRJ na svojih sejah dne 27, junija 1950 in ki sc glasi: Zato, da bi se postopno izvedlo gospodarjenje z državnimi gospodarskimi podjetji'in z višjimi gospodarskimi združenji po delovnili kolektivih po socialističnem načelu, da marajo Z družbeno proizvodnjo gospodariti neposredno proizvajalci, in zato, da. bi se demokratična načela ljudskega samoupravljanja dalje razvijala. izdaja Ljudska skupSčina Federativne ljudske republike Jugoslavije TEMELJNI ZAKON O GOSPODARJENJU Z DRŽAVNIMI GOSPODARSKIMI PODJETJI IN Z VIŠJIMI GOSPODARSKIMI ZDRUŽENJI PO DELOVNIH KOLEKTIVIH 1. Temeljna načela 1. člen S tovarnami, rudniki, prometnimi, prevoznim.!, trgovinskimi, kmetijskimi, gozdnimi, komunalnimi in drogiiyii drSavnimi gospodarskimi podjetji kot splošnim ljudskim premoženjem gospodarijo v imenu družbene skupnosti delovni kolektivi v okviro državnega gospodarskega plana in na podlagi pravic iri dolžnosti, dolo čenih z zakoni in drugimi pravnimi predpisi. Delovni kolektivi izvajajo to gospodarjenje po delavskih svetih in po uprav, nih odborih podjetij ter po delavskih svelih in upravnih odborih viäjih gospodarskih združenj v katerih je združenih veČ gospodarskih podjetij. 2. 6ten Delavske svete podjetij in delavske svete viSjih gospodarskih združenj volijo in razrešujejo delovni kolektivi. V manjSih podjetjih je delavski svet ves delovni kolektiv, , 3. člen Delavski svet se voli za eno Isto. Delavski svet in njegovi posamezni člani se lahko odpokličejo tudi pred potekom časa, za katerega so bili ^oljeni. i. člen Delavski svet kot predstavnik delovnega kolektiva voli in razrešuje upravni odbor in izvaja druge z zakoni določene pravice. Uradni list FLRJ, 391/43—1950. , ,.5.. clen Upravni odbor gospodari 2 gospodarskim podjetjem i>ziroina. z vi&jtm gospodarskim združenjem ter odgovarja za svoje delo delavskemu svetu in pristojviiro državnim organom, upravni odbor podjetja pa tudi upravnemu odboru višjega goapodarskeg združenja. ; Gleda na to odgo-vornost dela upravni odbor na podlagi zakonov in drugih pravnih predpisov, na podlagi sklepov svojega delavskega sveta ter naJogov in navodil pristojnih državnih organov oziroma upravnega odbora viljega gospodarskega združenja. 6. člen Upravni odbor se voli ža eno leto. V novi upravni odbor se lahko voli največ ena tretjina članov upravnega odbora prejšnjega leta. Nihče ne sme biti član upravnega odbora zapovrstjo dalje kot dve leti. Člani upravnega odbora v času trajanja mandata opravljajo naprej svoje tedne dolKn&sti in zadeve v podjetju. Za svoje delo v upravnem odboru č!ani nc prejemajo plače. 7. člen Članu upravnega odbora ne more biti odpovedana delovna pogodba oziroma služba, dokler tra.^a njegov mandat, ravno tako ne more biti brez svojega pristanka premeščen. 8. člen Proizvodnjo in poslovanje podjetja vodi direktor podjetja, delo in poslovanje viäjega gospodarskega združenja vodi direktor ztäruienja. Dokler zakon ne bo drugače določil in zaradi pravilnega strokovnega vodstva podjetja in viSjega gospodarskega združenja postavlja direktorja pt)djctja upravni odbor višjega gospodarskega združenja, oairoma pristojni državni orga.n, če podjetje ni v združenju, direktorja višjega gospodarskega združenja pa postavi pristojni državni organ. Delavski, svet ali upravni odbor podjetja lahko predlaga zamenjavo dirtsk-torja podjetja. 9. Člen Direktor je po svoji službi član upravnega odbora. Direktor podjetja je za svoje delo odgovoren upravnemu odboru podjetja, upravnemu odboru in direktorju višjega gospodarskega združenja, kakor tudi pristojnemu državnemu organu. Direktor višjega gospodarskega združenja je odgovoren upravnemu odboru in pristojnemu državnemu organu. 11 Delavski svet podjetja 1Ü. Člen Delavski svet podjetja šteje 15 do 120 Članov. Število Članov delavskega sveta vsakega podjetja določajo pravila podjetja, tn to po velikosti in strukturi podjetja. Volitve v delavski svet so v začetku vsakega leta. Vlada FLRJ lahko določi za posamezne veje gospodarstva drugi čas za volitve delavskih svetov. V podjetjih, ki imajo manj kot 30 delavcev in uslužbencev, sestavlja delavski svet ves delovni kolektiv. 11. tlen Delavski svet podjetja se voH po splošni, enaki ir neposredni volilni pravici 3 tajnim glasovanjem. Volivno pravico za volitve ddavskega sveta imajo dclavci, ki so po veljavnih predpisih sklenili s podjetjem delovno pogodbo, kakor tudi tehnično in inženirsko osebje in drugi uslužbcnci podjetja, 12. člen Delavski svet podjetja se voli praviloma na podlagi enotniti kandidatni)» list 2a celo podjetje. " i Pravico predlagati kandidatne liste ima sindikalna organizacija oziroma določeno Število delavcev in uslužbencev, 13. Člen V podjetjih, kj imajo do 500 ddavcev in uslužbencev, lahko predloži kandidatno listo ena desetina delavcev in uslužbencev, ki imajo glasovalno pravico, toda Število predlagateljev ne sme biti manjše od pel, V podjetjih, ki. imajo nad 500 delavcev in uslužbencev, lahko predloži kandidatno listo tolikäno število delavcev in uslužbencev, kolikor znaša število članov delavskega sveta, ki se naj izvoli. , Med predlagatelji morajp biti sorazirtemo zastopani posamezni ialoccoi obrati in enote podjetja., 14. Člen Kandidatno listo je treba vložiti pismeno. Imeti mora imena toliko kandidatov, kolikor se voli članov delavskega sveta. Kandidatno listo podpišejo predlagatelji. 15. člen Ki.ndidatne liste morajo biti razglašene v podjetju najmanj pet dni pred dnevom volitev. Ifi, člen Vo-litve za delavski svet vodi volivna komisija, ki jo postavlja sindikalna organizacija. Voli sa na vojiščih. Volivna komisija določi volišča in postavlja volivne odbore. 17. člen Voh se z volilnimi listki. Na vsakem volivnem listkn so napisana po vrsti imena kandidatov, ki se predlagajo na ustrezni listi. 18, filen Vsak volivec dobi toliko volivnih listkov, kolikor kandidatnih list je predloženih, I Vsak volivec ima pravico, da ime katerega koli predlaganega kandidata na kandidatni listi prečrta in namesto njega vpiše ime drugega kandidata izmed delavcev in uslužbencev podjetja, ki imajo volilno pravico. Volivne listke tistih kandidatnih list, za katere volivec nože glasovati, položi- na, določeno mesto v tistem posebnem prostoru, v katerem izpolni volivni listek. Voltvnt listek kandidatne liste, za katero volivec glasuje, pregane in vrže-pred voUvnim odborom v volivno skrinjico. 15. člen Za Člane delavskega svota BO izvoijeni tisti kandidati, ki so dobili največje število glasov na kandidatni listi, za katero je glasovala večina delavcev in uslužbencev. 20. žlen Delav&ki svet izvoli predsednika izmed svojih Članov. Predsednik delavskega sveta ne sme biti Član upravnega odbora. 21. Člen Predsednik sveta sklicuje zasedanje delavskega sveta in mu predseduje. Zasedanja delavskega »veta so najmanj enkrat vsakih sestih tednov. Predsednik mora sklicati zasedanje delavskega sveta, ce to zahteva upravni odbor podjetja, sindikalna organizacija, ena trctjnia Članov delavskega sveta ali direktor. 22. člen Delav.^ki svet odloča veljavno, če je na zasedanju navzočih vec kakor polovica Članov. Delavski svet sklepa z večino glasov navzočih članov. 23. Člen Delavski svet podjetja: potrjuje temeljne plane in zaključni račun podjetja; sklepa o go.spodarjenju s podjetjem in o izpolnjevanju gospodarskega pla-na; voli. razrešuje in menja upravni odbor podjetja ali njegove posamezne člane; izda pravila podjetja, ki jih potrdi upravni odbor višjega gospodarskega združenja oziroma pristojni državni organ; pretresa poročila o delu upravnega odbora in sklepa o odobritvi njegovega dela; pretresa posamezne ukrepe upravnega odbora in sklepa o njih; razdeljuje oni del akumvJacije, ki ostane na razpolago podjetju oziroma delavskemu kolektivu. 24. člen Sejam delavskega sveta morajo prisostvovati direktor iti drugi člani upravnega odbora. Vsak član delavskega sveta ima pravico, da postavlja vprašanja upravnemu odboru in direktorju glede njunega dela, Upravni odbor in direktor morata odgovoriti na zasedanju delavskega sveta. Ill, Upravni odbor pcrdjctja 25. člen Upravni odbor podjetja ima skupaj z direktorjem 3 do II članov. Število članov upravnega odbora vsakega podjetja določajo pravila podjetja, po velikosti in strukturi podjetja. Upravni odbor podjetja se voli iz vrst delavcev, tehničnega in inženirskegSL osebja in drugih uslužbencev podjetja, ki imajo volivno pravico. Najmanj tri četrtine članov upravnega odbora morajo biti ddavci, ki delajo ■neposredno v proizvodnji oziroma v temeljni gospodarski panogi podjetja. 26. člen Delavski svet Izvoli upravni odbor, brž ko se konstituira. Člani upravnega sveta se Volijo na podlagi kandidatnih list s tajnim glasovanj em. Hkrati s člani upravnega odbora se voli tudi določeno število namestnikov. Pravico predlagati kandidatno listo ima d&sctina članov delavskega sveta. .Mandat članov upravnega odbora podjetja traja do izvolitve novega uprav-■negft odbora. Upravni odbor in njegovi posamezni Člani sc lahko zamenjajo tudi pred potekom Časa, za katerega so izvoljeni. 27. člen Upravni odbor podjetja: sestavlja predloge za temeljne plane potljetja; sprejema mesečne operativne plane; skrbi za pravilno poslovanje podjetja; sestavlja predloge «s notranjo organizacijo podjetja in za sistemizacijo 'delovnih meat; sestavlja predloge za pravila o delovnem redu v podjetju in izdaja ukrepe za utrjevanje delovne discipline; odloča o postavljanju uslužbencev na vodilna mesta v podjetju; odloča o ugovorih delavcev in uslužbencev proti odločbam o odpovedi in o notranji razdelitvi dela; izvaja ukrepe za pospeševanje proizvodnje podjetja, zlasti za raciorializacijo proizvodnje, povečanje storilnosti dela, znižanje proizvodnih stroškov, zbolj--äanje izdelkov, za varčevanje, zmanjšanje odpadkov in izvržkov; odloČi o delovnih normah v podjetju; odloča o imenovanju udarnikov In o rac'onaiizatorskih in novatorskih predlogih; izvaja ukrepe za strokovni napredek delavcev in uslužbencev podjetja kakor ■tudi za njihovo pravilno razporejanje na posamezna delovna mesta; skrbi za pravilno uporabo predpisov o delovnih odnosih v podjetju, o plačah, dninah in napredovanju delavcev in uslužbencev, o delavskem varstvu in socialnem zavarovanju, kakor tudi o izboljšanju žlvljenskih pogojev delavcev in uslužbencev v podjetju; razporeja po načrtu dopuste delavccv in uslužbencev v podjetju; ukrepa o varstvu in pravilnem uporabljanju splošnega ljudskega premoženja, s katerim podjetje gospodari; ukrepa o razkrivanju, preprečevanju in odpravljanju äkodovanja, potrate In drugih oblik brezvestnosti do splošnega ljudskega premoženja. Upravni odbor je odgovoren za izvršitev plana in za pravilno poslovanje podjetja. 2S. člen Upravni odbor voli izmed svojih članov predsednika. Direktor nc more biti predsednik upravnega odbora. Predsednik uprnvnega odbora vodi seje upravnega odbora in. pripravlja skupaj 2 direktorjem dnevni red sej. 29. člen Upravni odbof podjetja dela kolektivno In sklepa samo na sejah, Seje upravnega odbora sklicuje predsednik. Predsednik mora sklicati sejo upravnega odbora na zahtevo direktorja alt posameznega člana upravnega odbora. 30. čleh Upravni odbor podjetja sklepa veljavno, če je na seji navzočih ve£< kot polovica njegovih Članov. Upravni odbor sklepa z večino glusov navzočih Članov. 3]. Člen Clatii upravnega odbora imajo zä čas, ki so ga zamudili z delom v upravnem odboru, pravico na odškodnino v viSini izgubljenega zaslužka. 32. Člen Upravni odbor podjetja ima pravico in dolžnost, podati pristojnemu državnemu organu svoje ugovore in pripombe na odločbe, naloge in navodila upravnega odbora višjega gospodarskega združenja^ glede katerih misli, da niso v skladu z zakonom ali da so škodljivi podjetju; ne more pa zadržati njihove izvedbe, dokler pristojni državni organ ne izda svoje odločbe. 33. člen CUn upravnega odbora podjetja, ki se tie strinja s sklepom upravnega odbora, Uhko sporoči svoje pripombe upravnemu odboru viSjega gospodarskega združenja oziroma delavskemu svetu podjetja. Clan upravnega odbora lahko samo na seji upravnega odbora in deliivskega sveta razloži svoje pripombe o delu direktorja. 34. Člen Člani upravnega odbora morajo varovati državno in uradno tajnost. Za svoje delo v upravnem odboru so člani odgovorni kakor uradne osebe, . 35. clcn Da bi se preučevala posamezna vprašanja in da bi se pripravili predlogi v zadevah iz področja upravnega odbora podjetja, lahko ta ustanovi posebne komisije iz vrst deUvcev in uslužbencev podjetja. IV^ Direktor podjetja 36. člen Direktor organizira delovni proces podjetjs in neposredno vodi izvajanje piana in poslovanje podjetja na podlogi aakonov in drugih predpisov, sklepov upravnega odbora podjetja, nalogov in navodil pristojnih državnih organov, upravnega odbora m direktorja višjega gospodarskega združenja. Direktor je neposredno odgovoren za izpolnjevanje zakonov, drugih pravnih predpisov in nalogov pristojnih državnih organov ter skrbi, da. se v podjetju uporabljajo. 37. člen Dir&ktor podjetja sklepa pogodbe in razporeja obrätna sredstva v okviru gospodarskega plana in po sklepih upravnega, odbora podjetja. Pogodba je Veljavna, ko jo direktor sklene. Direktor zastopa podjetje pred državnirni orguni in v pravnih raimerjih do posameznih fizičnih in pravnih oseb; lahko pa pooblasti kako dnigo osebo, da zastopa podjetje v določenih pravnih zadevah. 38. člen Direktor podjetja sprejema delavce na delo in pOvStavlja uslužbcnce v podjetju, izvzemši tiste, za katere posebni predpisi določajo drugaSe, ter izdaja odločbe o njihovem delovnem razmerju s podjetjem. Direktor podjetja izdaja odločbe o odpovedi delavcem in uslužbencem, v kolikor ta pravica ni na podlagi sploänih predpisov prenesena na druge osebe v podjetju, Proti vsaki odločbi o odpovedi ali o premeititvi na drugo delo imajo delavci in uslužbenci pravico ugovora na upravni odbor pf>djetja, ki izda dokončno odločbo. 39. člen Direktor podjetja razporeja deUvce in uslužbence pri zaposlitvi in jim določa delo. _ Delavci in uslužbenci podjetja so odgovorni direktorju za svoje delo v podjetju. Direktor podjetja- skrbi za. disciplino pri delu in pri poslovanju v podjetju. 40. člen Če direktor m sli, da sklep upravnega odbora nasprotuje aakonu, pravnim predpisom, planom ali nalogim pristojnih državnih organov, mora o tem brez odloga obvestiti upravni odbor viSjega gospodarskega zdruiEenja oziroma pristojni državni organ ter začasno zadržati izvajanje sklepa, dokler upravni odbor višjega gospodiirskcga zdruzenjü oziroma pristojni državni organ ne izda dokončne odločbe. Upravni odbor višjega gospodarskega združenja oziroma pristojni državni orgm mora izdati svojo odloSbo takoj, najkasneje pa v 10 dneh. Direktor podjetja lahko iz področja upravnega odbora ukrene vse, kar jc potrebno za izvršitev plana in za pravilno delo podjetja, če upravni odbor sam tega ni pravočasno ukrenil. Direktor mora o storjenih ukrepih obvestiti upravni odbor podjetja na pni seji. V Delavski svet, upravni odbor in direktor vi,sjega gospodarskega združenja 41. člen Delavski svet višjega gospodarskega zdrzenja volijo delovni kolektivi vseh združenih podjetij sorazmerno svojemu stalezu. Delavski svet višjega gospodarskega združenja ima 30 do 200 članov 42. Člen Upravni odbor vi.šjega gospodarskega združenja ima skupaj z direktorjem 5 do 15 članov, Naimani tri Četrtine članov upravnega odbora morajo biti delavci, ki delojü neposredno v proizvodnji oziromar v temeljni gospodarski panogi posameznih podjetij. 43. člen Direktorja višjeg^i gospodarskega združenja postavlja Prezidij Ljudske skupščine FLRJ, oziroma prMidij ljudske skupščine ljudske republike uziromj ljudski odbor. _ 44. elen S posebnim zakonom se bodo izdali predpisi o načinu volitev, o področju in deiu delavskih svetov in upravnih odborov višjih gospodiirskih združenj, kakor tudi o položaju in pravicali direktorja. VI. Predhodne in konenc dolofhe 45. Člen Vlada FLKJ bo skupno 2 vladami ljudskih republik iii centrilnim odborom Zveze sindikatov Jugoslavije »jkrenila, da se izvedejo volitve v delavske svete in .upravne odbore podjetij .takoj, ko bo stopil ta zakon v veljavo. 46. člen S posebnimi zveznimi in republiškimi zakoni ter predpisi vkde FLRJ iti na podlagi načel te^a zakona se bodo izdali nadaljm predpisi o delavskih svetih in upravnih odborih podjetij in viSjih gospodarskih združenjih. 47. člen Do izdaje lakoiiov, navedenih v prejänjem Členu, lahko vlada FLKJ z uredbo izda predpise o delavskih svetih in o upravnih odborih vi.šjih gospodarskih združenj, vlada FLRJ In vlade ljudskih republik pa predpise za izvajanje tega zakona, 48. člen Ta zakon se, smiselno uporablja tudi za gospodarska podjetja družbenih organizacij. Vlada FLRJ lahko izjemoma predpiše, da se za posamezna vojaško-gospo-darska podjetja postavijo organi delovnih kolektivov za' gospodarjenje s podjetjem drugače, kakor pa je predpisano s tem zakonom, in hkrati določi njihovo področje V podjetjih, ki Se nimajo svojih pravil, določi Število čl »nov upravnega odbora delavski svet. 49. člen Predpisi temeljnega zakona o državnih gospodarskih podjetjih in drugi predpisi prenehajo veljati, kolikor nasprotujejo temu zakonu. 50. Člen Ta zakon dobi veljavo osmi dan po objavi v »Uradnem listu Federativne ljudske republike Jugoslav:je-i. U. it. 1488. ' Beograd, 2. julija 1950. Prezidij ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije Sekretar: Pre.dsednik: Mile Peruuičič s. r. dr. Ivan Ribar s. r, NEGOVANJE MLADOVJA Ing. Mirko S \i š t e r š t č (Ljub)janu) Negovati gozdno miadje pomeni, gojiti ga tako, da se Čim iiaravneje in uspešneje razvija, da je mladje krepko, odporno in pravilno raslo. To •dosejramo s čiščenjem, trebljenjem in rahljanjem mladja. Čistiti mladje v strokovnem izrazu pomeni, drevesn« vi-ste, ki jih hočemo gojiti, braniti in osvobojati. da jih v razvoju ne ovira in ne zaduši drugo rastje, kakor nezaželene vrste drevja, grmovje, gozdni plevel {srotoot, bršlin, robidnica, praprot, trava i. p.). Kadar mladje davijo in tlačijo bršlin, srobot iu druge ovijal ke, ga otrebimo s tem, da drevesca sprostimo teh rastlinskih udavov. Če je pa taka mladje pregosto, ga prerahljamo, se pravi izsekamo ali iiire-šemo toliko mladja, da se more mlado vladajoče drevje^ ki predoČuje bodoči glavni sestoj, neovirano in pravilno razvijaü. Pod strokovnim izraiiom mladje pa razumemo vse gozdno drevje v prvem debelinskem razredu, torej drevje (debelca) do 10 cm prsne debeline. To je mlad sestoj, ki Še ne daje ali le izjemoma daje gospodarske koristi ter ga negujemo zaradi dosege hitrejše in bolje gospodarske vrednosti v bodočem sestoju. Zato je gospodarsko in gojitveno docela napačno, ce bi v mladju iskali neposredne gospodarske koristi, kar se le preČesto dogaja z ogljarjenjem in sekanjem kolja, letvic in letev (hmeljevk) i, p. Ko pa mladje vrašča v TI. debelinski razred (11—20 ctn 0) in pregosta zarast ovira vladajoče drevje v razvoju ter je odmirajoči sestoj neposredno gospodarsko izkoristljiv, začne redčenje. Redčenje je likrati že gospodarski poseg v sestoj, medtem ko je čiščenje, trebi j en je in rahljanje pretežno osiroma zgolj gojitveni ukrep, če namreč gojitvene posege vežemo z gospodarskimi, je velika nevarnost, ker se po navadi zgodi, da trenutna ugodna gospodarska korist pohabi mladje in s tem vrednost bodočega sestoja.. (Og]jarjcjije v bukovem mladju,) Pri vseh negovalnih ukrepih v mladju ne smemo nlkoU pozabljati, da je gozd po naravi uravnovešena življenjska skupnost značilnega rastlinja in živalstva vseh razvojnih" stopenj, v kateri po svoji telesni masi prevladuje gozdno drevje. Gozd že milijone let ustvarja življenjske in razvojne pogoje neštetim bitjem, dasfci višjejnu živalstvu in človeku Drevesne vrste pa imajo vsaka svoje življenjske značilnosti in življenjske pogoje. Zato iščejo tem ustrezna rastišča, oziroma jih ustvarjajo, pa se jim tudi prilagojajo. Pri tem zopet potrebuje odrastlo drevje druge pogoje kakor mlado. Zato mora gozdar nenehno opazovati razvoj in življenje gozda od semena do zrelega drevja in pri svojih gojitvenih posegih posnemati naravo. To pomeni za razvoj gozda, zla-sti mladja, ustvarjati Čim bolj naravne pogoje. ČloveJi mora ustvarjajoče nai-avne sile zajeti in tako usmeriti, da cim bolj delajo v njegovo korist — ne da bi pri tem rušil njihovo ravnotežje. V nai-avi ima nami'ec sleherna stvar in še tako neznatna življenjska stanica ali drobec mrtve gmote svoj pomen, svoj obstojni vzrok in svojo nalogo (funkcijo). Z odvzemanjem (uničevanjem) posameznih delcev kompliciranemu naravnemu mehanizmu.^ ki ga tako -okrnjujemo in habimo, sproščamo z neznatnimi vzi-oki končn,o velike po-.slcdice, ki se kažejo zdaj v odmiranju kake živalske vrste, zdaj v uniču- jočih poplavah ali pustoeenjih po plazpvili, zdaj v izauaevanju, zakraše-varju ali v propadanju gozdov, zdaj v pojavih bolezni ali v odmiranju posameznih dreveaiiih vrst i, p. V inaJem ae to godi v gozdu, kadar pos^eznira drevesnim vrstam, posameznim sknpinam ali tudi posameznemu drevju pokvarimo njegove življenjske pogoj&. Ne smemo pozabiti, da se drevo obnaša in razvija drugače, ce stoji samo, če je v družbi s sovrstniki, dnigače, Če živi v skupnosti z raznim rastlinjem in drugo vrsto drevja, drugače v svetlobi, V senci, drugače v gneči, drugače na slabih ali dobrih tleh, v vlagi ali sušnih okoliščinah, drugače v mrazu, drugače v milem podnebju itd. Gozdno drevje je predvsem navajeno na gnečo, na boj za prostor, ^e trdoživo in prilagodljivo v svoji skupnosti, toda večkrat občutljivo in neodporno iz\'en nje, Se stoji samo. Zlasti je to v mladosti kakor pri vsakem. SUka 1. Po plevelu zastrt nstsiid (Ori^,,) Živem bitju, dokler ni pri polnih močeh za obrambo svojega življenja. Nekatero mlado gozdno drevje je močno občutljivo za svetlobo, toploto in vl'Bigo. Stojim trdnost raznega drevja je dokaj različna za pritisk vetra in snega. Zato si pomaga s skupno obrambo v sklenjenih sestojih. Gimbolj pa je sestoj gost, tem manj je posamezno drevo samostojno, tem bolj je odvisno od skupnosti. V gosti zarasti se pa preoblikuje tudi oblika drevja, kar izkoriščamo v večji tehnični uporabnosti lesa. Deblo je manj vejnato, bolj stegnjeno, bolj valjkaste oblike in ravnejše. Ce poznamo lastnosti posameiaiih vrst drevja v vseh starostnili dobah od semena, kaličev do zrelega drevja ter opazujemo ter razumevamo njihovo, rekel' bi, samovzgojo v naravi, nam tega ne bo težko posnemati. Jedro je v tem, da izbranim drevesnim vrstam nudimo čim bolj naravne razvojne pogoje, to je, da Jih toliko podpremo, da v boju za obstanek zmagujejo. Za lažje razumevanje gojitvenih na/čel si zamislimo najpreprostejši primer smrekovega nasada na poseki s povprečnim metrskim razmakom sadik. "V nekaj letili, ko si sadike okrepe poškodovane koreninice^ in jih iic zamore razni naravni pojavi, začno krepko rasti in se koŠatili, ker iraujo na vse strani dovolj prostora. Toda tudi gozdni plevel fmalinje, robida, praprot, trava i. p.) in grmovje si opomore in ker mnogo hitreje raste, v nekaj letih zagrne smrekov pomladek v nepregledno goščavo, v kateri, mlado srarekovje utone in le sem in tje še temen vršič moli iz svctlozclcne ./džujigle« fsl, 1.), V to pestro in sočno mladje grmovja, zeliŠc in trav na-grnejo domače in divje rastlinojede živali, ki si za začimbo in boljšo prebavo privoščijo mehkih, slastnih smrekovUi poganjkov, ki so polni dišečega soka in v njem raztopljenih mineralnih soli. ZJasti srnjad in jelenjad lada grize ta to slaščico. Navadno ni to omembe vredna škoda, slasti če je mladje v gošči drugega rastja, v katerem živali ne najdejo vsake smrečice. Več trpi nasad prva leta, ko stoji razgaljen in osamljen ter zlatozeleni poganjki že od daieČ vabijo, kakor pozimi samotni temnozeleni iglasti grmiči g sočnim popjem. Pa tudi to ni nesreča, če srnjad poščiplje vrhove in popje ped in več visokim sadikam. Smreka in tudi drugi iglavci so tako trdoživi, da iz rezervnih popkov požene nove in še krepkejše odganjke ' Včasih je taka. po divjadi zmanjšana površina zelene površine drevesca še kar dobrodošla. Sadika utegne po saditvi močno okrnjeno najnežnejae korenje s kosmati nami, ki so edino odločilne za razvoj rastline, na nov» primerno razviti in vzpostaviti potrebno ravnotežje med obršo in korenino. Sicer se lahko zgodi, da sadika zaradi prevelikega izparevanja vode, ki je okrnjena korenina ne more nadomeščati, pogine — se posuši. Če pa ne pogine, se često več let bori, da vzpostavi ravnotežje, kar se kaže v hiranju sadike, bledozeleni barvi, v kratkih, drobnih iglicah in majhnih, slabotnili odganjküi. Zato'je napačno mnenje, če divjad popase smrekovo mladje in pošČipJje vrhove in poganjke, da je mladje že zapisano smrti. Tako ostriženo mladje krepkeje odganja in v nekaj letih nadomesti navidezen zaostanek ter navadno prehiti nepoškodovano mladje. To delamo sami pri presajanju sadnega drevja, ko porežemo dbršo na minimum in tako okrnjeni korenini nudimo priložnost, da se najprej sama eopet okrepi ter tako vzpostavi življenjsko ravnotežje med nadzemcljskini in podzemeljskim delom rastlinskega telesa. Čim mlajše je drevje, tem bolj trdoživo je v tem pogledu.= Če je na primer pri ped visoid smrekovi mladici debelce odšelpnjeno-tako nizko pri tleh, da ne ostane nič rezervnih (preventivnih) popkov, potem je seveda rastlina uničena. Mlada drevesna rastlina ima pa tako popje skoraj do korenske nabrekline, to je odebeline, M loči nadzemski in podzemski del. Čim starejše oziroma večje je drevo, tem bolj odmira od spodaj navzgor to popje, ker s starostjo peša tudi življenjska sila. Iz povedanega nam bo jasno, da gozdno drevje ni navajeno na lagodno življenje, temveč da je zmožno premagovati velike ovire in težave v svojem razvoju. Posledica tega spoznanja je, da si pri gojenju in negi gozdov ' Smrekovih sad'k s poškodovanimi' koreninicami sploh iie sinemo saditi, ic zaradi tega ue. d.i obvurujemo nasad pred rdcto gnilobo! — Uredništvo. > Tak a primerj.-jvii smrečič s sidnim drevjem ni umestmi, DoikazuJio ii^ splošno Knano je, da ima smreka mtd vsemi drevesnimi vrsta,mt najmanj.šo reye-neracijsko sposobnost, lejia je skrbeti, da ostanejo smccčice nepopirizcric m ncivškudovane, — Uredništvo, oziroma mladja lahko prihranimo mnogo dela in stroškov, če znamo nta-ravne sile skladno naravnavati, da delajo za nas. To stvarno pomeni, da pomagajmo v omenjenem primeru smrekovemu mladju s trebljetijera in čiščenjem Ic v toliko, da ga drugo rastje ne zaduši. Ker smreka v mladosti prenaša mnogo zastrtja in gneče, — kar dejansko za svojo zaščito celo potrebuje — vsako posamezno sadiko oprostimo le toliko, da ima smrečica prost vi'h in največ zgornjo tretjino vaj. Drugo je, če so razne ovi-jalke (srobüt, bršlin) pTokrile obršo in zadrgnile deblo v svoje vrvi. Drevo oprostiti takega udava je pogoj. Če pri starejšem drevju ne moremo potegniti ovijalk raz drevo k tlom, jih na deblu presekamo najbolje tako, da en del ovijalkine vrvi izsekamo, da bolj za gotovo prestrižemo vse njene življenjske niti. Sli'ka 2. Uitrexno otrebljün nysad (Orig ) Če je dru^o rastje in grmovje mladje močno preraatlo in stisnilo, je "mladje tako nesamostojno, da mu ne smemo vzeti stranske opore. Zato razno grmovje in postransko drevje v višini zgornje tretjine mlatfja zasekamo, da se obesi z vrhovi navzven k tlom. S tem oprostimo zgornji de! obrše mladja premočnega pritiska, stranska opora pa ostane neoslabljena .in okolico pri tJeh a tem še zgostimo, da ne raste trava in drug plevel (si. 2.). Načelno vodilo naj bo vedno in povsod, da gozdno z&mljišče ne sme biti nikoli golo oziroma zarastlo s travo, temveč vedno, le s kakršnimkoli gozdnim rastliinjem, grmovjem ali drevesnimi vrstami, ki so pionirji gozda (leska, vrba, trepetliko, breza, jelša, negnoj i. p.). Trava spreininja kemično in fizikalno zgradbo gozdnih tal in s tem njihovo delovanje. Travna, ruša s šotasto steljo odmrlih trav prekine naravno zvezo z nižjimi plastmi zemlje, v kateri se ravno razvija drevesno korenje. Prezračevanje tal (dostop kisika) se zmanjša, kar ovira oziroma ustairlja organsko življenje nižjega živalstva in gliv. Dokler gozdno rastlinje zopet ne predela tal v gozdno zemljo, gozd slabo uspeva. Za gozdna tla je značilna zmerna plast razkrajajoče se stelje, plast rahlega humusa in sveža m«hka prst nad prvotno nerazkrojeno zemljo oziroma hribino. V ohranjeni naravni gošči rastoäe mladje je nele varno pred stranskim in vrhnjih pritiskom vetra in snega, temveč je tudi zavarovano pred mrazom fpozebo) in sončno pripeko. Če okrog mladja, počistimo in posek am o vse razen smrekovega mladja, kakor se to še prečeato dogaja, vzamemo temu mahoma njegovo privajeno okolje, zaščito in oporo in ni Čuda, če. mladje nevajeno samostojnosti in neutrjeno zboli, se v rasti zrnaliči, poleže ali podleže (si. 3.). Mehko lubje sonce opeče podobno kakor našo kožo. Gosto raslje^okrog drevesca je zanj približrio to, kar človeku za njegovo telo obleka alt zavetna soba. Najbqlj očitni so pojavi nepravilnega čiščenja v bukovem mladju, ki je neprimerno bolj občutljivo zlasti za mraz in pripeko kakor smrekovo mladje. Tam sonce nežno lubje naravnost požge, da nastanejo mnoge rakaste tvorbe, ki zmanjšajo ali uničijo tehnično vrednost zrelega lesa. .S):kj .1. Ncustrcaiio otrcbljcn iinsati (Ori^,) Nega bukovja je poglavje zase in smo nad njim do sedaj največ grešili. O tem glej razpravo i^Nega bukovja« v oLesU';! 1949, št. 3—i. Pri bukovem mladju, Id naj bo ctrn gostejše, je trebljenje oziroma čiščenje najbolj kočljiva zadeva, še bolj rahljanje, to je odvzemanje bukovega mladja, če je domnevno pregosto. Takoj naj poudarim, da bukovo mladje v prvem debelinskem razredu (1—10 cm P) ni nikoli pregosto! Nega bukovega, pa tudi drugega mladja v tem debelinskem razredu je kaj preprosta, ker po pravilu ni potrebna. To se pravi, pusti gosto naravno mladje, df^ se bori in raste. Cim gostejše je, tem prej zaČne borba za obstanek, tem prej začne naravno izločanje, da se uveljavi najboljše naed najboljšim, f.labothejše pa podleže in pogine.' Gozdar mora samo paziti, da pooeže v mladje tam, kjer je to zaradi pritiska snega, vetrn ali drugih vzrokov poleglo, ali se nagnilo, da ustavi ta pojav, ker vitka visoka debel ca takemu sinanskemu tlaku ne odolevajo in če pomagata še veter in sneg, se pole-ganje širi podobno, kakor padajo postavljene in sprožene domine. V takem primeru je treba potlačena in nagnjena gnezda skrbno izsekati. Ne smemo ^ To navodilo velpi k zj buiiovo mladje, ki je poverjeno oseh ju z nczadosl-rum strokovnim znanjem gojenja gozdov. Sicer pa moremo s smiselnim rahljanjem ost vari ti naravne^ pogoje zu liitrejšo rast bukovega mladja ob isfločanju die-vesc slabe kvalitete in ob i^točasne-ro d^-igu dr^vcsc, ki bodo zrasle v drevesa dobre kvalitete. — Uredni.^tvu, lin preprosto vse pri Üeh iasekati iii potlačiti k tlom. Kjer st debelca le bolj ali manj nagnjena, je koristne, da jih odsekamo ali zasekamo v primerni višini, tako da preostali krni, ki niso obteženi z obršo, ostanejo kot opora mladju, obrše pa pokrijejo tla, da zadržujejo rast plevela^ ohranjajo vlago in branijo pred pripeko (si. 4.). Najnevarnejše za bukovo mladje ter kasnejšo kakovost in delež tehničnega lesa je ogljarstvo Nevestni ogljai-ji, ki niso stalno pod nadzorstvom in hočejo večji zaslužek, mahnejo po na.iboljŠem in ko odidejo, ostanejo za njimi razvaline nekdaj bujnega in najboljše obetajočega mladja. Če je mladje v povprečni debelini doseglo zgornjo mejo prvega de^ belinskega razreda (lOcra0) in je naravno izločanje že živahno, tedaj lahko s prvim previdnim redčenjem posežemo v mladi sestoj. Redčenje je drugo razsežno poglavje v okviru gojenja in nege gosda. Slika 4. Otrt'bjjeno biikovn inLidjc, ki jt mest-uma polegla (OrijJ.l Če pa vendarle gremo v mladje, tedaj moramo odvzeti v načelu le tisto in toliko sovladajoče^a drevja, da vladajočemu, lepo raslemu drevju omogočimo bol ji in normalnejši razvoj. Zato predvsem odvzamemo vladajočemu sloju vse poškodovano, pohabljeno ali slabo vzraalo drevje, da tako zboljšamo kakovost bodočega sestoja. Ogibati se moramo presvetlitvi sestoja spodaj s tem, da bi odstranili podrast, vmesni (obvladani) sestoj kot polnilni in vzgojni sestoj. Ta daje glavnemu sloju oporo ter zgodaj s stranskim zastrtjem in pritiskom trebi od -spodaj navzgor vodilna debla vejevja. Hkrati s pritiskom in zastrtjem pri tleh onemogoča razvoj plevelu, zlasti travi, S tem zadržuje speče (rezervno) popje na deblih, da ne ozeleni ill ne požene vej ter se drevje spodaj ne okošati (ne razveji) Kar velja za bukovo mladje, ki je v taki obliki naravna tvorba čistiti sestojev, velja vse in podobno tudi za mladje drugih listavcev ter za iglavce. Pri iglavem mladju, zlasti smreki in jelki, ae včasih zgodi, da je tako goato, da se vanj naseljuje plesen ijn gniloba, ker 'se ne more pre-zraČevati in tudi pole ga. Tedaj ga p r er ah I jamo a tem, da manj razvitemu raiadju poatrižemo oziroma posekamo vrhove ali posamezna drevesca ali v skupinah isrežemo m izsekamo. Tako sklep prerabljamo, da se mladje zraSi in v razvoju rte zastaja, najkrepkejŠim pa damo možnost boljšega raz\'oja iri hitrejšega izločanja (selekcije). Podobno v drevesnicah p reg os te semen k e izstrižemo ali postrüemo. Iter bi z ruvanjem poškodovali koreninice preostalih (bi jih dvignili in potrgali), hkrati pa odvzeli puščenim vajeno zaščito. Z vsemi opisanimi vzgojnimi posegi pravzapra-v reguliramo zgolj svetlobo. Menjava svetlobne stopnje v mladju in sestoju ter v gozdu sploh je dejansko jedro in smisel gojitve in nege. Svetloba je v rokah gozdarja sila, ki zapoveduje lesu rast ali nerast! Če sedaj preidemo k negi rnladja v mešanih gozdih, je problem v "bistvu podoben, Ee ne enak. Pri tem si moramo biti na jasnem le glede oblike mešanosti, to je inešanost posamič ali v skupinah. Pozabiti ne smeroo, da odraslo drevo savzema prostor več desetin kvadratnih metrov. Ce je n. pr. na površini 30 m- na stotine raznovrstnega drevesnega naraščaja, bo v zreli dobi drevja tam moglo stati in živeti le eno drevo. Če hočemo torej odgojiti mešan sestoj v skupinah, mora površina mladja ene drevesne vrste zavzemati več sto ali več tisoč kvadrattiih metrov. Skupinska mesanost je naravnejša in nudi posameznim skupinam drevesnih vrst, zlasti onim, ki imajo drugačne lastnosti kakor temeljna (glavna) drevesna vrsta, ugodnejSe pogoje za razvoj in obstoj. Vzemimo samo senčne in svetlobne drevesne vrste Jasno je. da bo posamezno svetlobno drevje.senčnemu drevju podleglo zaradi zastrtja, ako se s hitrejšo rastjo ne bo moglo izviti in po vzpeti z vrhom nad duši ji vi sklep in pritisk, V večji skupini pa bo ogroženo le obrobno drevje in gozdar bo imel mnogo manj dela, da ščiti skupine pred utopitvijo kakor pri reševanju tisočev posamič stoječega drevja, ki bi klicalo na pomoč. Če razumemo načela gojitve v čistih in enomernih gozdib, bo toliko manj težkoč pri mešanih in ncenomernih gozdih. Slovenija ima nadvse ugodtia rastišča za mešane gozde vseh vrst drevja in tudi izredno ugodne pogoje za naravno pomlajevanje. S tem je že tudi nakazana naravna zgradba gozdov, od oplodnega do prebiralnega sestoja. Naši gozdi se lahko do neznatnih izjem naravno pomiajajo. Naraščanje umetnega pomlajanja je znak strokovnega neananja ali slabega gozdnega gospodarstva. če že moramo kje poseči po umetni pogozditvi, poskusajmo najprej s setvijo. Pri tem moramo vedeti, kakšne rastne pogoje treba tej ali oni ■drevesni vrsti ustvariti ter kako in kdaj je treba sejati, da bo uspelo. Zato skrbno opa^ujmo, kjer nastaja naravni pomladek, kako' to narava snuje. Tudi to je poglavje zase. Na posekaJi se navadno in najprej našele gozdni pionirji, ki sem jih že prej omenil. Ti brž zavarujejo tla pred podivjan jem oziroma zatravlje-njem, da se more prijeti naletelo seme zelenili vrat drevja. Včasih se celo zgodi, da sem in tja prevlada pionirsko drevje, brezaj trepetlika, jelŠa. Sprejmimo to in negujmo ta sestoj, ki nam daje dragocen les, in pustimo, da pod njim životarijo smreka, bor, jelka itd. Ker je to mliadje še razvoja zmožno, odprcimo posajneznim ali skupinam navzgor z izsekajijem pionir-■skega drevja. Redko se dogaja, da bi to svetlobno drevje pretežno zamo- rilo trdoživo senčno drevje. Tudi ima to dvakrat večjo obhodnjo in medtem' ko svetlobno drevje postopno gospodarsko izkoriščamo, dajemo čakajočemu senčnemu podstojnemu drevju možnost razvoja. Ne smemo pa pri tem zamuditi sečnje dozorevajoČega. svetlobnega drevja, ce ga je senčni sestoj otovladal, ker mah^i listava hitro odmro in atrohne. V oplodnih gozdih morajno zastor semenjakov pravočasno odstraniti. Če redke semenjake iz kakršnega koli vzroka ne kaže posekati, jih zama-jimo (zasekamo), da se posule, in če so prckosati, še oklestimo spodnje,, široke veje. To je včasih na mestu v mladem bukovju, kjer je bilo pospravilo zamujeiio. V bukovem, kakor žito gostem mladju, 1—2 m visokem, naj nas pa ne skrbi, Če smo s pospravilom senoenjakov uničili tudi i:ri Četrtine mladja. Tam, kjer bi nastale večje luknje in gazi v mladju, uničena debelca čim "bolj pri tJch gladko odsekamo ali odrežemo in tako mladje obnovimo. Bukovje bo veselo in bujno pognalo ia štoiičkov ter bo rastlo, kakor da se ni nič zgodilo. Če je zaradi napačne gojitve med eemenjaki žc letevje, ki bi se pri sečnji semen jakov uničilo, kaže vse skupaj pospiaviLi. .4ko pustimo tako razgaljeno, redko ali v skupinah stoječe (bukovo) letev je brez zaščite in opore, ga bosta podrla aii upognila sneg ali veter, če" ne bo v velikih lokih samo klonilo z obršo k tlom, povrhu bo pa sonce opeklo nežno Jubje. Pri oblikah prebiralnega gozda negovalni posegi v opisanem smislu: po pravilu odpadejo in je sem in tja potrebno le trebi jen je ali kako rahljanje v večjih skupinah- 12VADAK N J e g jI mladiki! Autor /iiliyatii pniktične znhvate njegovan;n mludikLi: naročit« prorc;d.ii-Vkinjc, pnjiiračivijujc i CiS^tMije kod smreke i bukve. Naßla.Hije, da ac inogu činiti velike grt;ike ots.branjivanjein svcga if o ni je smrs-ksi ili kojM clrugii glAvna vrsta drvela, jer tirno mladik gubi pvtporLi s straue. Jednaku opoüorava na nesmotreaost ^eišde^ja« mla-diika, kod kojeg^ vade najlepša stübalca bukve za paljenje ugljfl ili smreke hrrteljsko kolje, Kroz sav olasnak sc provkči temcljtm misiio. da sn poluči prorodna raviio-težii štimskb fia jed nice dovod jen jem p-ravilns količine svijstia u sastojiiie, RfeSUMe Sur la C Ii It LI rc gozdnate travnikea in povejmo, kaj nam vedo o tem povedati domačini in tamkajšnji okrajni gozdar tov. Franc Lcban, Na splošno moramo pritrditi, da ima jelša na omenjenih*tleh dobro rast in da se dobro prilagodi raznim oblikam tal vse do 800 m nadmorske višine, Drevesa rasto v razdalji povprečno 7—8 m vsaksebi. Pogozduje se-v pomladanskem času umetno s sadikami v jamice. Največ pa se obnavlja, jelševje naravno s poganjki iz panjev in korenin, Jelševe sadike goje v bližnji gozdni drevesnici pri Breginju in. jih skrbno negujejo. Za saditev uporabljajo dveletne do triletne sadike. Uporabljajo pa tudi sadike iz naravnega jnlaja. Kjer obstaja že staro jelševje, nastaja gozd nizke gojitvene oblike, imenovan štorovec. Iz vsakega štora požene več mladik, ki. jih po prvem letu otrebijo in puste v rasti le po eno najlepše debelce, da se razvija v drevo. Na vprašanjCj zakaj gojijo jelšo na svojili senožetih, odgovargajo Bre-ginjci, da imajo pri takem načinu gospodarjenja velike koiisti, ma eni strani od gozdnega, drevja, na drugi strani pa boljši donos trave. Te koristi so naslednje: 1. Jelševje, gojeno na aenozetih, krije vso domačo potrebo po drveli za kurjavo v Breginju. 2. S fclešč&njera zelenega vejevja pridobivajo za živino izdatno steljo, ki daje tudi odlično gnojilo. 3. Na senožetih, ki so porasle z jelševjem. se pridobiva obilna in dobra krma, povprečno za eno tretjino več kakor na eoaWh tiiavniških površinah, ki niso zarasle z jelševim drevjem., S kleščenjeni. stelje na mladih drevesih začno nekako v starosU 8 let, Nr noladih drevesih oklestijo samo veje in šele na drevju, staj-era okrog 12 let, klestijo tudi vrhovino. Kleščeoje se ponavlja na enem in istem drevesu vsaka tri do Štiri leta. Drevesa zrastejo do 12 m visoko in dosežejo v prsni višini debelino do 35 cm. Dobro oblikovana drevesa dajo tudi po en hlod 4 m za tehnično uporabo. Vendar je tehnično uporabljenega lesa bolj malo, ker ae ves porabi le za kurjavo. Zgoraj opisani način gojenja jelše na senožetih Üreginjske okolice nam dokazuje; 1. Da ima jelša veliko sposobnost prilagoditve na razna zemljišča, tudi na takšna, kjer tega ne bi pričakovati glede na doslej splošno razširjeno mnenje o zahtevah jelše do tal. 2. Jelša v veliki meri popravlja tla fizikalno in kemijsko ter zato močno vpliva na boljšo rast travniške vegetacije. IZVADAK r r i d o ) n z a k j o li e ii ii. g o r s k i ir, s i e n o k o s ii m. a kod B r c j» i ii .j ii Autor prikazuje dosada razrnjemo miailo p^jKiiatu priiapudljivoar cnic johu,^ {Alnus glutiuösa) na razna staništa. svj&ža i vlažna tla Pfckmurjfl uz riiMrajemo mjilo nborina, Šljunk(j\'ita. tla na Krajijakom polju i pjesbüvitu lloviistii suha tla ■na kraS-kom vapncncu u okolici Kobarida, Sft praiktitinini prinijtrimii dokazuje ptwrpdnc i neposredine koristi johe uzrast mladih snstojriia drugih vrsta drreča i nD' povccanjc prihodu knnt i po-ŠJ im sjcnokoSitma, . R£SUMe Sue le dc\'&loppeme)it del'aune dans It^s prairies iiiontagn;irdes des SregiTij (Alpes Jubiienncs) L'äuteur trai.te de la capadte d'aiccomodation de l'dune (.\lnus glutinosn). ■encore trop ipeu noiiinuc, ä diverses stations: solis fr.ais et humides de Prekmurjc a prčcLpitatitins rda.tiveiTierht faibies, sods caillouteux des plaines de Kranj, suis sablonneux-argileu^ et sees sur le calcaiiire des environs de Kobarid. fl demoixtre, sur quelques exempliis cüficrets, les avaji-tagc^ dii'ccts et indirect-s dt l'aune pour le dcveloppement des jtunes peuplememits d'autrcs esse-nces forc-Rtierea ainsi bien que pour Tangrncntaton du fmn et du pSluragc da-ns le« prairies-montagnardes- ^ \ l I ROBINUA^ lil«, Laüar V u i i iS 11 (B^OSrad) rzvoR Domovina robiiiije (Robinia pseudoaccacia] je Severna Amerika V .Evropo jo je prinese) Robin, vrtnar francoskega kralja Henrika IV, Od tod tudi njeno znanstveno ime robinija. Drevo, ki je tri in pol stoletja bilo le okras parkov in vrtov je postalo danes domača drevesna vrsta po vsej Evropi. OPIS Seme je v siroku; je ledvičaate oblike, temnorjave barve in se blešči. Poganjki so gladki in ^oli, paliatje se pretvarja v bodljikave, olese-nele ti'ne. Listje je drobno, eliptično, in perasto. Lističi na vejici se vrste izmenično in menjajo svojo lego po sončni svetlobi. Cvet je bel; raznieačen je na peci ju v obliki grozda in zelo diši. Cvete v aprilu ali maju. Plodniea in stročnica sta goli. Debla v sestojih so ravna in dosegajo višino tudi Čez 30 metrov. KJE USPEVA Robinija uspeva v blagi klizni, po navadi tam, kjer rasteta vbiska trta in domači kostanj. To je drevo nižav, uspeva pa tudi po bregovih, dokler ji še pri ja klima. Na severnem Madžarskem dobro uspeva na južnih gorskih obronkih do 770 m višine. V nižinah s sui'ovo in vlažno klimo ne uspeva, pa tudi ne tam, kjer pada moker sneg, ki jo lomi. Za dobro uspevanje aaiiteva sipka, lahka, globoka in topla tla. Posebno ji prijajo rahla ilovnata tla, bogata hranljivih snovi, uspeva pa tudi na raztresenih postnih peščenih tleh. Robiniji ne ustrezajo težka ilovnata tla, pa tudi nc Itisla humozna tla, ali plitva skalnata, vlažna tJa, izpostavljena poplavam ali Ua z visoko vodo kakor tudi ne izprana tla. ' Dobro prenaša floiično pripeko, toda je občutljiva glede slane, posebno šc glede pozne pomladanske slane. Slaoa škoduje le neolesenelemu vrhu ^ Robinija je luja drevesna vrsta, ki pj jc v mnogih prtidelih Evrop»; na.slii svojo novo domovino. Posebno se je udomačila v Vojvodini, kjer je danes mnogo gozdov robinije v Listih in mešanih sestojih. Mnenja slovenskih gozdarjev so deljena Eni gledajo nanjo b simpatijo in bi jo hoteli vpeljati tudi tam, kjer ji ni mesta, drugi pa vidijo v njej gozdni plevel, nevaren ostalim rirEvesnim vrstani) vsiljivo tujko brez domovinske jjravice. Da bi pripomogli k lazčiščeiiju tego vprašanja, smo naprosili ini^. Laztirja Vujičiča, gozdarskega strokovnjaka, dobrega poznavalca robinije, ki ima z njo ^■celet^e lastne lakuänje, da nam napiäe Članc-k O robiniji. Prepričani smo, da bo ta članek našel pravilen od-mev jn dal pobudo za pravilno gojenje robinije V mcSanih sestojih tum, kjer ji tla in podnebje prijajo, UrcdniStvo mladega poganjTca, medtem ko sama rastlijia zaradi svoje izredno močne izbojne sile ne trpi mnogo. Robinija ima torej precej velike zahteve glede tal in pravtako tudi glede podnebja. Tako v Sloveniji uspeva le na precej oiTiejenem področju. GOJITVENE LASTNOSTI Robinija zahteva mnogo svetlobe. Zaradi redke krone ne varuje tal in jih tudi ne more popraviti, ker ima razmeroma malo listja, ki je lahko in ga v^ter na delec raznaša, Na dobrih tleh, kjer ni potrebno po-boljsanje zemlje, ae robinija lahko goji v čistih sestojih. Toda pod njo ae na tleh zaradi močnega priliva svetlobe in sonca rada razraste kopriva in drugi plevel. Ge pa ao tla slaba in jih hočemo pod robinijo popraviti, vnašamo v robinijeve gozdove spodnji sestoj lipe, gabra, bukve, klena, bresta in bezga, ki tla s r-vojim listjem popravljajo, debla robinije pa čistijo vej. Med drugimi drevesnimi vrstami robinija ne uspeva dobro, debla postanejo kakovostno slaba, kriva, vejnata in pogosto bolehajo, posebno za gnilobo posušenih (odmrlih) vej. Izjemo dela do neke mere zmes robijiije in amerikanskega c;eha (Juglans nigra), pri čemer oba še dobro uspavata. V mladosti prodirajo: korenine robinije globoko v tla. šele pozneje se raz-■viliejo stranske žUc, ki se spuščajo dalač od debla in ki ženejo poganjke posebno £e jih ranimo, Robinija obrodi senienje vsako leto in zelo zgodaj. Že 4—5 letna drevesa dajo odlično seme. Seme dozori navadno konec oktobra aJi v začetku novembra, odpada pa pozimi, najbolj v febinarju in marcu veter r a znaša seme v stročnicah 20—30 in še veČ metrov daleč od drevesa. Seme ostane kaljivo 4—5 !et Kaljivost doseza; 65% pa tudi do 75%, ODGOJ Sestoji robinije se odgajajo naravno ali umetno. Naravno se odgsjajo tako, da se ob poseku izsekajo vsa drevesa iz zemlje, nakar pomladek iz preostalih in ranjenih žil (korenin), nekaj pa tudi vzkali iz odpadlega semena ob sečnji. Take gozdove oziroma kulture spopolnjujemo s saditvijo enoletnih in dvoletnih robinijevih sadik za glavni sestoj in s sadikami lipe, bukve, gabra, klena in bresta, ki počasi rasto za spodnji sestoj fpodrast). Uspehi takega pogozdovanja so naravnost odlični Obnova gozda s sečnjo dreves nad zemljo ne daje dobrih uspehov, ker se poganjki iz panja pod vplivom vetra lahko odlomijo. Poleg tega pa jih le malo požene in to samo neposredno na rabu panja. Razen tega pa sO' debla iz panja pogosto kriva in pri tleh napadena od gnilobe, ki se Širi iz starega panja. Umetno se odgajajo sestoji robinije s tem, da posejemo semena alf posadimo robinjeve sadike. Sejemo s sejalnim strojem ali ročno v vrste, oddaljene 1,5 do 2 metra, ah pa na široko iz roke. Sejemo naeseca maja v dobro izorana., pobranaoa; in obdelana tla. Pred setvijo poparimo seme z vrelo, pravkar z ognjiišča: I li, vzeto vodo. Parjenje traja 5 minut 2a hektar je potrebno 7 do S kilogramov semena. Sadike sadimo 1.—Z letne v , vrste, oddaljene 1,5 da 2 roetra, sadike v vrsti pa na razdaljo 0^5 do 1 meter, Sadllce po izvršeni saditvi odrežemo v višini 10 cm nad zemljo. Iz takih panjičev poganja novo drevesce robinije. Tako setev kakor saditev dajeta dobre uspehe. V dobro obdelani zemlji se lahko po setvi ail saditvi robinije posejejo (ali poaade) nizke okopavine (krompir, Čebula, pesa, repa in podobno) in ko negujemo okopavine, očistimo tudi v robinijevih vrstah travo in plevel. Tako se prihranijo stroški rednega okopa van ja, v gosto obljudenih krajih pa tudi stroške setve. Ce je v sestoju robinije potreben tudi .spodnji sestoj, tedaj posadimo med vrste robinije v istem ali naslednjem letu sadike lipe, klena, bresta, gabra, bukve in bezga v medsebojnem razmaku 2—3 metrov. Robin i ja preide s svojo hitro rastjo v gkvni, ostale vrste pa v spodnji sestoj. Umetno pogozdujemo z robinijo površine in zemljišSa, kjer prej ni bilo gozda ali pa je bil gozd drugili drevesnih vrst. Sejemo oziroma sadimo robinijo na gosto tako, da dobimo že takoj v začetku čim bolj gost sklep in čim lepša debla. Vsa slabša, tanjša in poUačena drevesa se postopoma sušijo tako, da robinijevih sestojev ni treba redčiti. Potrebno je le pobrati posušena robinijeva drevesa, v kolikor je to za lastnika gozda ekonomično. KAKOVOST ROBINIJEVIH SESTOJEV Uspeli robinijevi sestoji so dobre in lepe raso, poluolesnih debel, z malim padcem premera in z malo krono. Povprečni letni prirastek robinijevih sestojev je na dobrih tleh 9,5 do l-i m^ na 1 ha. Skiipna lesna zaloga robinijevega zrelega gozda pri 40 letih starosti znaša čez 400 m' na ha. Slftrost sestoja let Sred [ija višina ni Srecinj?! prsna debel. Cd) Puciet pi e« mera i^o 1 m doT-iine Število dreves Temelj-nica m' letui p«-!' mstflV m' Skupna Ifsna /.fl-log J m' 6 10,& 5.2 0.5 6.128 12.9 ]3,S 82,6 n 11,9 7.4 0,6 3 960 14,S 12,— 107,5 12 15,7 10,4 0,6 2 832 22,1 13,6 19H,5 16 18,0 U,4 0,6 2 200 33,4 16,5 217,3 21 21,6 18,2 0,7 1,656 25,3 14,6 30e.- 25 22,0 15,0 0,8 1,062 24,7 12.4 310,9 28 25,0 22,5 0,9 712 29,1 11,3 316,5 38 26,1 23,7 1,0 624 30,3 9S 372.7 43 29,5 29,5 1,0 ; 440 31,4 9,6 1 411,8 Podrobne podatke kaže priložena tabela. Podatki se nanašajo na J lia,. dobil pa sem jih na podlagi raziskovan j 1937. leta v robinijevih sestojih v Kozarcu, okraj Beli Manaatir v Baraaiji, na državnem posestvu Belje V 43 letnera gozdia je bilo še spodnjega sestoja {klena, lipe, gabra in bresta) skupno 368 dreves, s temeljnico 4,2 m- in lesno zalogo 23,6 nv^ kar je le treba prišteti k podatkoin iz gornjega pregleda. OBHODNJA Glede na namen, ekonomičnost in rentabilnost bi bilo treba gojiti ro-binijo v dveh obhodnjah. fte hočemo iz robinijevega sestoja dobiti kot glavne Sortimente drogove za električne in telefonske napeljave, bjneljevke, stresne konstrukcija, jamski les, stebre za agräje, cestne branike in vinogradniško kolje, zadostuje 30 letna obhodnja. Če nameravamo iz sestoja dobiti kot glavne Sortimente žagarske hlode, 1^3 za kolarje in gradnjo mostov, pragove in doge, mora biti obhodnja za robinijo 40 let. UPORABNOST ROBINIJE Robinija v cvetu je odlična paša za čebele. Čebelarji točijo v tem času dva- do trikrat med iz panjev. Med robinije je odlična in zdrava hrana, Robinijev cvet se uporablja v lekarništvu kot zdravilo. Robinijev les uporabljamo v domačem gospodarstvu; dalje nam služi za hmeljevke, telegrafske in telefonske napeljave, stebre aa ograje, jamski les, cestne branike in železniške pragove (v ta namen tešemo hlod samo z gornje in = spodnje strani), Robinija daje tudi dober les za kolarje in gradnjo mostov, manjSib ladij, rečnih prevoznih spla.vov in čolnov; iz njega izdelujemo manjše sode in vinogradniško kolje; je pa tudi odlično kurivo. Prav tako služi žagan les kaj različnim namenom. Robinijev les je dolgotrajen in žilav, ima ozko beljavo in je v vodi dva.- do trikrat trajneši od hrasta. Pred vojno so v Vojvodini za elektriGne in telefonske napeljave rajši uporabljali robinijev les Itot pa impregniran les iglavcev. Tudi kolarji so raje uporabljali robinijev les kot jesenovino. Zelo ga cenijo tudi kot kurivo, ker gori celo v surovem stanju. SORTIMENT! Ob sečnji robinijevih sestojev je treba paziti na to, da dobimo čim večji odstotek tehničnega lesa, ker je les za kurivo pač mnogo cenejši. Podatki iz prakse kažejo, da mora biti tehničnega lesa pri robiniji 70 do 72% in tudi več, kuriva pa do 30%, kamor prištevamo tudi približno panjevine oziroma podtalnega dela drevesa. Popolnih uzanc za robinijo še do danes nimamo, ker se robinijevine zaradi razmeroma malih gozdnih površin a to drevesno vrsto ne javlja v trgovini v večjih koliČnah. Robini jo izdelujemo v naslednje soitimente: A) Tehnični les Sovt'rnent Dolžina od — do v m Dolžina od - do v etil 1. Hlodi 1, II in II! 1-. 2,0 več 20 in več 2 Kratki hlodi na ibice OS - O.M 30 in več a. Piloti /.a mostove 5.0 ii> veL' 20 Iti več jf. Dolg les za ladjedeJstvo 5.0 in več 30 In več 5 Hlodli zn prage 1.4 l.g;t,8;2,2 '2.5 20 in več e. Hint'ljevke in telefonski ft rogov i . 5,5 in več 10 tia tenkem kraju 7. Drogovi za ekklnčne napeljave 7 5 ill več 12 na tcnkeiii f;r;iju 8. Dragov! za ograje m tioinače potrebe 1,9 in več H tli več 9. Hlodi 7,<\ cestne braniki* 1.« in vuC 20 - 25 10 .lahistij le.s 1.1 - 7Ü S - 25 11. Cepaiitcc za teiinično uporabo in oblice 7.a vinogradniško kolje 1.2; 1,5, 1.7 B m več B) Drva 12. cepljena poleaa L, U. in III. ir. J 3. okrogla polena L in U. r. j4. kratka polena (kosi Jtrajši od 1 m) krajši od 1 m) 15. nasekana polena 16. panji (podtalni deli debla in korenine) 17. i ver je (odpadki pri tesaaiju) 18. fašine {drobiž povezan v snope, dolžine 1,0 do 1,5 m in s premerom okvog 30 cm) 19. lubje (odpadlo pri manipuladji, prodaja se navadno po vozu ali bremenu) Kakšen delež imajo pri tem posamezni sortimenü, je odvisno od starosti in kakovosti sestoja, načina izkoriščanja lesa in izdelave sortimentov po trenutni potrebi in povpraševanju. Pri sečnjah, ki sem jih vräil na državnem posestvu Belje, pri gozdni upravi Beli ManasUr v Baraniji, sem dobil naslednje odstotke udeležbe: tehnični sortimenti, kakor so navedeni pod točkami 1—10, so bili zastopani s......................55—58% cepajiice in oblice za vinogradniško kolje s .... , l-J—15% drva pod točkami 12—15 ................20—22% panji 3 približno.....................&% ROEINIJA IN OSTALI LISTAVCI Če primerjamo robinijo S hrastom, jesenom, gabrom, brestom in v neki meri tudi z bukvijo ter ostalimi listavci, ki rastejo na tleh, kjer uspeva "tudi robinija, vidimo, da ima robinija v času svoje zrelosti, ki jo doseže nekako s 40 leti, lesno gmoto, debelino oz. prsni [jremer, povprečno višino in povprečni letni prirastek 2—4 krat večji, kakor naštete drevesne \TSte v isti starosti. Medtem ko robinja dozori za sečnjo v 30 do iO letih, jesen, brest iii gaber dozorijo š.ele v 80 do 120 letih, hrast" in bukev pa komaj v 120 do 160 letih, kar pomeni, da bomo posekali robinijo dvakrat do petkrat v času, ko bomo ostale vrste posekali samo enkrat. Ko sem stvarno obračunaval poseke na Belju v letih 1938 in 1939, sem ligotovil, da je vrednost poseka na panju i2 letnega, sestoja robinije bila približno enaka vrednosti poseka na panju mešanih sestojev fhrasta, bresta in gabra), starih 110 in 125 let, kL so rastlii na zemljišču iste bonitete kakor robinija. Medtem ko je donosna vrednost relativno gozdnega zemljišča III, ka-tastralnega razreda pri robiniji bila pozitivna In približno enaka prodajni vrednosti zemljišča istega katastralnega razreda (10.409 dinarjev za 1 ka-tastralni oral oziroma 18.101 dinar za 1 hektar), je bila pri navedenih mešanih, trikrat starejših sestojih negativna (za 1851 in 2;513 dinarjev pri 1 hektarju). Medtem ko je zemljiška renta v navedenem sestoju robinije bila pozitivna (723 din na 1 ha) in približno enaka čistemu donosu kmetijskih povrsiD istega katastralnega razreda, je bila pri navedenih mešanih sestojih zemljiška renta negativna (za 75 in 101 dinar na 1 ha).- ZAKLJUČEK Iz gornjih navedb in podatkov o robiniji pridemo do naslednjih sklepov : 1. Robinija je drevesna vrsta, ki jo laže in hitreje gojimo kot vse druge gozdne drevesne vrste. 2. Robinija raste nekolikokrat hitreje kot pa vse vrste trdih listavcev. 3. Robiuijev les ima širšo uporabo kot pa veČina drevesnih vrst. 4. Na vlagi in v suhem je robinija trajnejša kot pa vsi domači gozdni listavci in v tem pogledu celo tekmuje z impregniranimL iglavci. 5. Robinija je tudi v pogledu denarnega efekta najrentabilnejša gozdna vrsta in se po rentabilnosti približuje kmetijskim kulturam. 6. Robinija s svojimi koreninami odlično veže tla ob cestah in železniških progah ter na hudourniških področjih. T. Robinijev cvet je kot postranski proizvod zelo koristen, ker daje 'odlieno čebeljo pašo in ga uporabljamo tudi kot zdravilo. Zaradi n^tetih lastnosti je robinija zelo koristno drevo. Zato jo je treba gojiti povsod, kjer ji tla in podnebje ustrezajo. Nekateri gozdarski strokovnjaki v inozemstvu in pri nas so zelo ne-raspoloženi nasproti robiniji. Zamer ja jo ji, da močno izčrpava tla, da se strašno širi in da sama. od sebe osvaja sosedna gozdna in kmetijska zemlji-ŽČa, da jo je nemogoče izkrčiti, da robinijev sestoj sploh ni podoben gozdu, kratkoinalo, da je robinija neviajen ^gozdni plevel«, ki ga je treba zatirati. Ruhiiiijev gu/ri sredi voj vodniški h }>oli tnjlge; M.itigtifcn suma i šumskc pjnvreck- za g. 103S, Beoiäraid, 1939^ Tako gledanje ne prenese dokumentarne kritike. Na take prigovore bi lahko odgovorili z vprašanjem: Ali je me^ gozdnim drevjem neka vrsta, ki iz tal ne črpa koli Si ne hrane sorazmerno s proizvedeno lesno gmoto? če daje robinija 3 do 4 krat večjo lesno gmoto v primeri z ostalimi listavci, je tudi umevno, da mora črpati 3 do 4 krat večje količine hrane iz tal. Da bi preprečili izčrpanje taJ pod robinijo, moramo uporabljati goadtio gojit^ vene ukrepe, in sicer uvajati polnilni sestoj gabra, klena, bresta, lipe, bukve in bezga v robinijev glavni sestoj, o čemer je bilo žs govora. Med vsemi drevesnimi vrstami, ki uspevajo na rastisčih robinije, je robinija najbolj svetlobna vrsta. Robimjevo drevo ne more zadušiti soseda drugih drevesnih vrst, če je ta enako visok ali viiji od nje. Nasprotno pa Tobinija. ne uspeva pod nobeno drevesno vrsto, ki daje malo več sence, in tudi ne pod hrastom, V senci rohinija hira, boleha, se suSi in propada. Zaradi tega nt robinije nikjer kot polnilnega sestoja, ki bi uspeval v senci drugovrstnega sestoja, temveč se pojavlja vselej le kot glavni sestoj s polnilnim sestojem drugih drevesnih vrst ali pa brez njega. V reiešaneiu sestoju sosedi n:: d vlada j o robirujo, Če jo prepustimo njeni usodi, med te ni ko sama ne more zadušiti svojih sosedov. Pred desetletji je v strokovnih gozdarskih krogih vladala gonja proti bukvi, Češ da je bukev »gozdni plevel«, ki ga je treba cim prej zatreti. Danes je bukovina vsestransko uporaben les, Cas je dokanal, da inasprot-niki bukve niso imeü prav. Robuiija je »ekspresno« drevo, ker se lahko in naglo goji tei' raste pri nas 3 do 4 krat hitreje kakor vsi ostah domači trdi listavci. Dosedanja izkustva so dokazala, da nasprotniki robinije .nimajo prav. Seveda je tjeba robinijo gojiti !e na ustreznih rastiščih, na pravilen način in v primemo dolgih obhodnjah. IZVADAK B a ß r e ITI t» .-\utcir prapürutii uzgoj bagrcmd na ocliäOViirjjuciin podrucj-'m-i radi iijcnufj tir^oß nista, velikog pritiosd i syestrant u potreb i v ost i drvet s. Za odiiViiiije plc>rf-nosLi tla preporuča ^a tizgoj podsrtojnc s.istüjijie lipu, grab, bukvu, klen, btijest ba^gu. Po jvjtorovirii iskiistvim^i je ntiofioiit' uiga-jati bagrcmovc sasto>hic tiiko, dii ii; usčuva piodncvst tla. Na dobroni tlu iznosi popretni prirast P,.'i—H iiu pu ha, dok drvna. ntiH.sa 40 3Ddišnjc sastojme iznosi preko 4rt0 m.^ po ha. I'usbotak tch-ničkog drveta za sjccu j;rclih sastojinu jc tukodjcr velik: imosi 70-■'/'2%, RESUME L n r o b i ii i C r L'a.utciji- riicommaiidi; lü culturc du rohinier (Robiu.rt pseucioacacia) siir le.^ terrains corrtispoindmLs, ä ciiise dc sa crtjissancc ripidc, du rciidciTient t res haut en matižro llgneusc ct de 'lutiHti tres vastc de son bois. Afin de consorvcr la fertilitč du fo), i1 est rcctjinmnndable de cul t iver, soubors. k tilleul, Ic tlurmü. le hetrc, Turme, It surcü^i et d'autrcs essencca t'euiliJncs, D'apres lea cxperiei;w;s faitcw par I'auteur. il est possible de üoltivcr itü ptuplernents du robiaier sans d mitiuer la fertilite dii sl>I. Sur uii sol ton, I'flccrois-semeiit moyen sc monte a —14 m" pa,r btctar'e, tandis que la production en bois d'un peuplomenl dc 40 ans depassc 400 m" par hectare. Le poiircentage du bois dc conatriictioii des peuplcments miJrs est :;iussi Wen haul (70—72%), J RACTONALIZAOUA POGOZDOVANJA Ina. Madisliiv B ü 1 t rö m (Lj(.ib1j;l;ia) Praksa pogozdovanja že davno pozna sadilnike vseh mogočih oblik, k: delo olajšajo in pocenijo. Sadilniki so v rabi že nad ICO let, posebno na. peaženih tleh bivše Vzhodne Pruske, Čeprav mnogi gozdarji, tudi v inozemstvu, z nezaupajijera gledajo na te priprava, češ da je sajenje i. njimi reprirodno, se ]e ti vedno bolj uveljavljajo, kakor lahko zasls^dujeino iz^ strokovne literature USA, SSSR, Nemčije, Poljske, Češkoslovaške. "EvSnade itd. V Črni gori jih s pridom uporabljajo že 30 let in jih eedaljr; bolj uvajajo. ' V Sloveniji sta jih dva moža uporabljata že dolgo vrsto let z naj-lioljšim uspehom. Lopatasti sadilnik višjega logarja. Josipa ^tukla Josip Stukl je prišel leta 1934 kot logar na Cigonco pri Slovenski Bistrici. Tam je našel zarjavel sadilnik izven uporabe. Začel je z njim delati od leta 1931 naprej na Cigonci in deloma tudi na Pohorju, 00 leta 1945 je posadil s temi sadilniki S'i.— ha Leta 1946 je posadil........23,— ha Let.a 1947 je posadil........19,50 ha Leta 1948 je poaadU........36,— ha Leta 1949 je posadil ....... 27,— ha Leta 1950 je posadil................20,50 ha Skupaj , . , 180,— ha V osmih urah pos-adi.io 2 dobro delovno silo na navaden nač.Lu 150 do 200 sadik, s sadilniki pa 300 do 400 sadik. S slabšo, ne-izvežbano delovno silo pa iia navaden način 120 do 150 sadik, s sadilniki 250 do 300 3a.dik. Uporaba sadilniäta daje tako pri dobri kakor tudi .pri ^iabšL delovni sili sigurnejši uspeh za 30%, še večji pa v sušnih letih. Sadilnik je primeren za vse vi-ste sadik, tako iglavcev kakor listavcev, starih 1 do 4 leta. Raba aadilnikov se izven revir.ja nadlogarja Štukla ni razširila, . Za delo na kamnitih in težkih glinastih tleti sadilnik ni uporaben. Odstranitev manjšega. plevela se lahko izvrši s sadilnikovo lopato. Na močno zapleveJjenih tleh pa je potrebno predhodno izseči plevel z ostro Tnotiiko in prirediti ciste krpe, kamor pozneje posadimo sadike. Višji logar Josip Šlukl fPotc: V. Beltrami Stukiovi lopatosti sadilnÜci 7a lažje tertre brez prehorlne (>h-d^^l^lvü ta.l, fFi>to; V, Beltram) Tmot^kem in v Supetru na BraČu (1910—1§18). Uporala-Ijal .Ith je nadalje v okraju Litija (1932—1938), na vele-posestvu Rudeža v Ribnici (1940—1945), po osvoboditvi pa v ve^ii'jih Ribnica, Ortnek in GrČarice (1945—1950). Pi^ed letom 1945 je z njimi zasadi! 185 ha, pozneje 36,5 ha površine. Ce vzamejiio za pogozdovanje z iiavadnini orodjem indeks 100%, tedaj se pri dein z drogovi doseže 130—140%. Uspeh dela je pa razen večje storilnosti (za tudi večji za 30%, pri nevajeni delovni sili (prostovoljna delovna sila, Šolska mladina itd.) pa še neprimerno boljši, v primerjavi z navadnim načinojn sia-ditve. Za delo s sadilnim drogom so primerne 2—3 letne sadike. Starejše sadike ne pridejo v Prednost sadil ni k a je, da napravi v tleh klinast aasek, brez ma-janja sadilnika. Lopata je iz želesa, vzvod in ročici pa leseni. Celokupna dolžina znaŠa okrog 105 cm. t Burnikov sadilni drog Sadilni drog je originatoa zamisel višjega gozdarskega tehnika Rafaela Bumika. Orodje je sila enostavno ter na prvi pogled ne daje posebnega vtisa. Za izdelavo sadil-nikov ustrezajo 65 mm cevi starih lokomotivskih kotlov, ki jih kovač na enem kraju zasilji. V cev se vsadi lesen drog. Dolžina sadilnika je okrog metra. Burnik je zaČel uporabljati sadilne drogove že leta 1910 iti sicer v Višji gozdarski tehnik Raf:iel Burnik in ■\'išji logar Franc Skulj na kraSki poseki, kjer so sc Biiniikovi sAdilniki Doscbno dobro izkazali. (Foto: V. Bcltram) J poštev zaradi močno razvitih korenin. Posebno priporočljiva je saditev podtaknjen cev. Delo s sadilnim drogom se vrši tako, da se na;)prej z motičico očisti teren, z drogom napravi jamica, potrebna za saditev, vanjo postavi sadika,, katere korenino izravnamo po potrebi s paličico, ki ima na spodnjem kraju malo rogovilo. Nato zasujenio sadiko s prstjo iz bližine, sadiko dvignemo na potrebno višino, z ene strani pa vtaknemo di'zalo mo tiči ce poševno do dna jamice in pritisnemo z držalom prst do sadike tako, da jo dobro utrdimo. Nastalo praznino zapolnimo s prstjo. Okrogli sadilnik je priporočljiv za saditev na kraškem terenu, uporaben pa je tudi v boljši zemlji, razen v f.eiki, zbiti ilovici. Pri delu s tem sadilnikom se ko-renijie sadike lepo razvrstijo med prstjo, s kat.ero smo jamicd sasnli, cesar pri navadni sad»; t vi ni mogoče doseči. Posebno lepi uspehi pomla-dajiske saditve iz leta 1950 so bili vidni po prestani veliki suši 1050. i. v revirju Ortnek, gozdnega gospodarstva Kočevje, na zelo zaplevcljenili starih posekah, kjer se ]e od 25.00Ü posa-.tenih triletnih pre^ajenk in dveletnih semenk kljob suši prijelo 95% sadik. V oddelku «Šobac istega revirja pa smo na goli kraški poseki od 6.00*0 posajenih smrek našli le eno suho. Povprečen prirastek teh sadik iznaša 4 om. Storilnost dela je bila za 50% kot pri saditvi na navaden način. Ugotovljeno je, da je jesenska saditev talto z ilopatastim kiaicor z okroglim sadilnikom manj ogrožena po sreži kot navadna saditev, kjer na obdelano tlo v večji meri deluje mraz. Spomladi 1950. i. je gozdno gospodarstvo Kočevje uporabljalo že 42 sadilnih drogov. Uiirniljovi sadilni drogovi, dolžine cca. I m, sunAnji preme.r cevi mm. Uporaba lomilnih drojfov pri pogozdovanju golega Krasa — domtffIe4c gozdarskega tehnika Matije Sibenika Sef sekcije za pogozdovanje in melioracijo Krasa v Ilirski Bistrici Matija Šibenik je preizkusa na kamnitem kraSkem terenu jekleno JomUne drogove, premera 32 mm, dolžiiie 160—170 cm, teake okrog 8.kg, splošno Jinane pod imenom »brehJtaaige«. Delo z lomilnim drogom je povsem enako kakor pri Burnikovem sadil-ntku, ki je na takem težkem in kamnitem terenu neuporaben. 50--60cm globoko luknjo zasiijemo s prstjo iz bližine. V razrahljani prsti posajena sndika ali pa iz semena vzklila semenka brez težave naglo prodira v globino 23. potrebno vlago. Orodje je torej uporabno za Saditev in setev. Čeprav lomilni drogovi v široki praksi na ta način še niso preizkušeni, ni dvoma, da je to orodje zelo koristno in dobro uporabno. Po izvršenih preizkušnjah storitaost pogozdovanja — priprava jam obenem s setvijo ali. saditvijo — ob uporabi droga je k r a t n a v primerjavi z doslej navadnim delom ob kopanju jam. Vseh 5 sekcij za pogozdovanje Krasa je zato že opremljeno s skupno 200 drogovi, V primer-u močne zapleveljenosti pri pogozdovanju Kraaa je seveda potrebno najprej odstraniti plevel, nakar se uporabi lomi)ni drog. Zasajanje težkih ali močno zaplevel.jenih tal Predhodna obdelava terena Na takem terenu je potrebna posebna tehnika dela, a ko hočemo z majhnimi stroški imeti dober uspeh. Pripravo težkih tal izvršimo tako, da zemljo dobro razrahljamo, za-pleveljenih pa na ta način, da plevel temeljito uničimo, V ta namen pripravimo zemljo že pozno poleti ali v jeseni z obdelavo jam, ki jih takoj zopet zagrnemo s prstjo. Čez zimo prst premrzne. se zdrobi. V tako pripravljeno prst na pomlad posadimo sadike, toda ne na obibajen način. Spomludi' posajena triletna snuekii je kljub veliki suši do jeseni li^po udtJnala. (Predel »SQba« revirju Ortnek na Dol.) (Fpto; V. Beltram) Delo •/ lopa ta Stirn sacfilnikom v kij ein te reu u, 2ijsck (Itro) m saditev (v siv-dini). Zu predhodno »bddan iii saditev pripravljen teren so uporabni i'OCni ^adiinjki iz alLiminija (desno). Tchnikji dela je jstn kjikor pri loprtfasleiii sudil- niku. (Orlg.) lo ■ Delo s prstjo. sadilnimi drogovi na go-:idnateiii kjiniiitem terenu. Sadika se nasipa a Zasuta sadika se prilisiic 7. zemljo od strani s poinoCjo dr5aifi motiCicc fOrig) temveč z enoroČnim sadilnikom, s kateriin gre delo lahko in hitro od rok, podobno kakor pikiranje sadik v drevesnici. Tako saditev razdelimo v dve fazi: poznopoletno (jesensko) in pomla-da^isko, kar je tudi zaradi pomanjkanja delovne sile umestno in potrebno. Predhodno obdelavo tal že davno uporabljata kmetijstvo in sadjaz-stvo, čedalje bolj pa tudi napredno gozdarstvo, ker je ta ukrep važen pogoj za napredovanje posajene sadike in za dober uspeh v primexu suše. Ročni sadilnik naj bo iz aluminija, da površina ne rjavi in da ostane nar povržini vselej gladek. To je važno, ker bi hrapava površina sadilnika ob izvlačenju iz zaseke ruaila za seboj v jamico prst. IZVADAK Kacioiializiicija pusumljövaiijLi Kod vjcstatkog poštunljavnuja treba koristiti sadiÜce, nlat koji sl' u praksi pokazao dobar. Je-dna od tih je lop^itas.ta sindMica, kakva se nalazi u upotrebi 16 goilina, podesna za lake šumste terenej a povečava efokt rada za 100% (sl. 2). J. U kamenitom ali lakäem terenu Krasa pod Sumom odlična je pokiga (sl. 4), okovana M)—65 mro Starim djevimti lokomotovskih kotlova^ ispitana u 40-oo-dišiijoj upotrabi. Posadjena biljka nalaiti se svoj'm žil jem u prii-odnijciTn položaju ^pego kod otviSne siidnje. 3, Umjesro ohič-nDg kopanja jttma krumprim golom Krasu prave se 30—'iO cm dubokc rnpe po'mocii ohiČnih čelifiiiih polugi>. diwine j'Ocni, ilcbljiiic 32 nnn, (ežhic S kg. 4. Na teškjjn glinastirn tLima preporučujc se prcthod&a pri.prema terena, n. pr, kipanjc (stovremeno zagrtanje janiiL preko Ijcta i proljettia si^dnja kratkojn ničnom sadilicom i/ aluminijs (sl. ft dcsim). RtSUMf La rationalisation d ti r e b o i s e ni c ii t A 1'occs^ion du rcboiscment artiBciel. il faut se scrvii des outils, cjni ont fait leurs preuves dans la pratique, Ce sont: I La hotie i Forme d'une pelle,^ employe il v a 10 ans, tr^s utilisable aux triwaux sur les terrains forestiers-Itgers, augmeiitont Tc-ffet du travail des 100% (photo n, 2), — 2. Un deuxieme outil, arme des vieux tuyaux de locomotive ä 60—65 m/ra, (iptouve pendant «ne pratique de 40 ans, tst convcnahie surtout sur (e Karst pierreujc boise. Les plants-plajntes au moy&n de cet outil {photo n. 4), sc trouvent avct leurs racincis dans une Situation- pkis naturelle que ceux plantds d'habitude. — 3. Au lieu de crouser-des,,trous au moyen d'u7ie ipiochc ordinaire, on crcuse, sur Ic Karst nu, des trous de 50—60 cm de profoitüeur moyenivmnt un levicr d'aotcr ordinaire d'une l-ongucur-de 170 cni et d'une čpaisseur de 32 cm, .pesant 8 kg. 4. Dans.les tetr.ains arg^leux. compacts, une preparation prčalabie du sol est ä rccominander, p. e, cn crcusant et en ct>mblant les trous, peixdant l'eti, et en plajitant, au priiitemps, Ics plants; au moyen d'une houe courte d'aluminium (photo n. 6 ä drotte). GOZDARSKA IN LESNA POSVETOVALNICA ODGOVORI 3. Bri^diii sistem dela Pri brigajinem sistemu dela se delavni prooes razčleni v posamezn^-operaeije, od katerih vsako izvršil je določena skupina delavcev, kot sestavni üel briigadc. Z razčlenitvijo v posamezne operacije ae stvarno vrši delitev dela. Delavce se razdeli v posamezne skupine po njihovi kvalifikaciji in praiksi in z ozirom na težo dela. V brigadnem sla teran opravlja vsak de--la,vec vedno isto delo z istim orodjem, valed česar 3e tudi nekvalificirani delavci iii novinci hitio izvežbajo v zaupaiiera jim delu. Vsakdo dela po svojem znanju in sposobnosti ter s tem doseže največjo produktivnost dela in istočasno najvišji zasluzek z ozirom na svoje manje. Brigade se formirajo po poaamezjiih fazah procesa in morajo obsegati najmanj eno delovno fazo. Našteli bomo par brigad, ki se lahko formirajo za gozdno eksploatadjo i brigade ra sečnjo z ročnim orodjem brigade za sečnjo z motorkaml brigade za iavlačenje brigade voznikov brigade žični carjev brigade traktoristov brigade ogljarjev brigade tesačev pragov (pi'agarjev) brigade tesaČev gred (tramarjev) brigade kamijonskega prevoaa brigade železniškega prevoza briigade splavarjev itd. Organizacijska oblika brigad je zelo različna, od majhnih, ki se delijo na skupine n. pr. brigada za sečnjo, ki ima skupino zs' podiranje, skupbio za kleščenje, skupino za bejjenje ia skupino za razžagovanje, pa do velikih sestavljenih brigad, ki se delijo na desetine. Majhne brigade vodi brigadir, velike brigade pa vodi komandant brigade. Pri velikiih brigadah, ki ae^ delijo na desetine se lahko tvorijo štabi brigad, 'ki so sestavljeni iz komandanta, desetajrjev, ekonoma itd. Na čelu desetin so desetarji. Komandant brigade odnosno brigadir ima sledeče dolžnosti; 1. pravilno delitev dela na sJcupine odnosno desetine 2. praviLno nagrajevanje delavcev v brigadi 3. oskrbovanje in vzdrževanje orodja 4. redno preskrbo brigade 5. evidenco o izvršenem delu 6. poročanje itd. Po tem kako povezuj« brigada med seboj posamezne opei*acije v de--lovnih fazah, imamo dve vrsti brigad in sicer horicontalne brigade in vertikalne brigade. Horicontalne brigade ao sestavljene aH iz saJinUi podiralcev, ali samih ^klcstilcev, samih voznikov itd. Taka brigada da na več področij dela svoje člane za izvršitev operacij. Hori con talne brigade podii-alcev samo podirajo, brigudc klestil cev samo klestijo, lupilci belijo, brigade razzagovalcev raz-žagujejo, vendar pa niso grupe posameznih brigad med seboj povezane niti časovno niti prostorno. Normalno pri sistemu horicontalnih brigad nimamo povezave med delovnimi operacijami, evidenca je zelo težavna in komplicirana, ker se mora voditi za vsako operacijo posebej. Vtrtikailna brigada obsega eno delovno fazo, ki je razčlenjena ria več -operacij. Lahko pa povezuje tudi večje število delovnih faz med seboj. Ima, mjnogo prednosti pred horicontalnimi brigadami, predvsem v enostavni evidenci uspeha brigade, ker nam zaključna operacija da podatke za vse prejšnje. Posamezne operacije se izvršujejo ena za drugo, dokler prva ni končana se ne more začeti z drugo in tako naprej. Te brigade delajo torej po vei-ižnem sistemu, ker so skupine povezajie ena z drugo Časovno in krajevno. Če združuje vertikalna brigada veČ delovnih faz med seboj n. pr. sečnjo, spravilo, žičničarje, nakiadalce, šoferje itd. torej vse faze od poseka pa do oddaje lesa na žagi se razvije delo take vertikalne brigade lahko po potočnem sistemu organizacije dela, kjer hlodovijia, ko pade. teče (kot potok, ki se nikjer ne ustavi) neprekinjeno skozi vse faze spravila in transporta, Potočni SL^tem predstavlja najvišjo organizacijska obliko dela, ki popolnoma sliči na trakovni proizvodni sistem v industriji. Pri potočnem sistemu odpade vskladiščenje med posameznimi fazami, l^r masa teče skozi posamezne faze. Zmanjšuje administracijo na minimuni, statistika je enostavna, kolikor kubičnib metrov hlodovine je prešlo dnevno na žago. toliko jo je .šlo skozi vse faze dela. pri tern pa vemo koliko delavccv je zaposienih v vsaki fazi. Doseže se maksimalno JzkorisČanje rochanizi-ranih sredstev, ker je cel traJi (potok) prei'acunan v zvezi z kapaciteto strojev in delavcev. Produktivnost se poveča za 10- 30%.' Velika pi-ednost potočnega sistema dela je posebno v te ni, ker posekan les ne leži v gozdu, ampak se spravi takoj do predelave, kar jc posebno važno za bukev in rezo-nančoi les. Pri nas imamo vsled zastoja posekanega lesa v gozdu letno ogromno škodo, ker les prepefi in razpoka. Ne moremo govoriu kot vidimo o verižneni in potočnem brigadtiüm sistemu, ajnpak samo o verižnem in potočnem sistemu organizacije üela. Če govorimo o brigadah pa govorimo samo o horicontalnih ali pa vertiifjihiiii brigadah. O potočnem sistemu dela bomo pisali se podrobneje. Mi:ll-i;iil p L' n y ti v 13, JHJini za smrekovo luiije J^lnoge male žage — veneeijanske so nekdaj imele posebno pripri-.vo za drobljenje smrekovega lubja. To so bile stope na vodni pogon, podobne tistim za luščenje prosa, samo so bile težje in so bile drugače okovane. Zdrobljeno lubje se je odpremalo dalje v vrečah ter se je na ta način boLje izkoriščaj prevozni prostor. Danes imajo mnogo nepotrebnih venecijank. Ali ne bi kazalo nekatere od njih, ki imajo ugodno lego in zadMtno vodno, moč, opremiti s stopami za drobljenje lubja? Na ta način hi se ustvarile tudi zbirališča za lubje. Dr. ino, fl, Pipan 1. Lega hloduv v polno.tanneuiku Lega z debelim koncem naprej je praviloma edina pravilna in sicer za vse vrste jarmcniJtov: 1. Listi laže žagajo in dajo bolj gladko žagajao ploskev, če žagajo v smeri rasti, ker zobje prerezujejo branike v smeri iz zgodnjega lesa v pozni postopoma iz mehkega v trd les. 2. Listi zaža.gajo v naslednji hlod bolj hladni, kar je zelo pomembno, ker listi najraje zahajajo pri začetku Žaganja novega hloda, 3. "Zgornji valji se spuščajo vse nižje, z njimi tudi vzvodne utež), ter Rp ne bo zgodilo, da se prevrnejo in poškodujejo jarmenik (stari tipi jaiTTienjikov). 4.. Obrezilne In kratke deske lahko primeimo z roko, da se ne zagozdijo in tolčejo med listi in po registrili. Daljši kosi izpadejo sami, ker so na širšem delu, ki je še prišeJ iz jairncnika težji. Vse ostale desike vklešČimo s Čeljustjo vozička in ni veČ nevarnosti, da bi se katera deska lahko zagozdila med liste. Narobe pa pri žagaJijU s tajikim koncem naprej se vsedeja odžagaid krajmki in postranske deske na spodnji valj, ker pa imajo koren as to obliko, čeprav je koreničnik zgoraj in spodaj ob tesan, tolčejo po registru in prilogah, poŠkodujoč jih, obenem se pa tudi deske razbije jo. Vezanjg nloda z verigo v tem primeru' ne bo dosti pomagalo, 5. Če gre hlod skoš jarem S tankim koncem naprej in se zgodi, da med žaganjem hlod iztiri iz pravilne smeri, mora pomočiuk jarmeničarja tesati debeli konec hloda v samem jarmu, čeprav velikost tega konca odgovarja svetH širini \aima. Ce posnamemo, so prednosti lege hloda z debelim koncem naprej naslednje: lažje žaganje (manjša poti'osnja pogonske mooi), bolj gladka ža-gena ploskev, manj&a. jievarnost pri delu jarmenicrjev, ma.njša nevarnost poškodb na jarmeniku in veČja storitev, ker so manjše Časovne" izgube pri čiščenju listov od zagozdenih tresk Ln eventualnem obtesavanju deiielega iconca hloda.. Kot glavni vzrok, da pri nas žagajo hlode s tankim koncem naprej navajajo negotovost usmeritve tankega konca k ozirom na sredi™] razporeda listov. Siceil se pa pomočnik jaimeničarja lahko privadi da namesti sredino tankega konca tako da gre nalivčno skos;! sredino rzporeda. So pa tudi različna pomožna sredstva. Najenostavnejša je, Če ai na vozičku za. pritrditev hloda označi sredino ra&poreda listov in pri vkleščenju tankega konca hloda namesti središče tankega čala iiata^nčno nad to označbo. So pa tudi modernejša sredstva kakor ii, pr. svetlobni usmerjevalec. lii y z v e'z no zagotovljeno .preskrbo (Ur. 1- FLRJ štev. 17-159/49), jc bil ustanovljen poseben potrošniški m zre d gozdnih del3vce\ — G D (goitdni). V tej nvczi je treba omejiiti tudi ministrska navodilo dne 23. februarja 1040 o razvrstitvi p o t r o S ii i-kov v potrošniške razrede (Ur, I. fLRJ Štev. 17-1 öl/40) Gfispoct-fl'rski.) pomemben jc miniistrski pravilnik dne 10. murüa l''4y o-v it z v r s t t t v i del v g o'-! d n i proizvodnji (Ur, I. KLRJ Štev. 2fi-2H/40). Po navedenem pravilniku, ki je izciim v zvez; in na püdUgv uredbe o pKičrth deUvcev jn uecneev i' gozdni proizvodnji, se dela v gozdni proizvodni; razvr-iieivjo v 8 skiip;n, Domala vsaka skup in ii loei delil pri izkoriščan ju gozdov od j^ozdnokulturniii in gozdnovarstvenih del osirom^i del pri Lirejiinjo ftaksacij ) Soxdov, Pravilnik razločuje 8 skupin del pri eksploutaciji gozdov. 6 skup n (![}zdi)okulturn(h del, 4 skupine de) pri vürstvu in 2 vrati del pri urejanju gozdov. Pravilnik vsebuje še pomembno določbo, da sme voditelj podjetjp, kjer krt ko delo v fiozdni proizvodnji ni predvideno v pravjlpiku, v soglasju i republi-,wkim ministrom v.a go/dtirstvo, naknadno razvrstiti to delo v tisto skupino, v katcru so razvrščena ,nujsorodnejä;\ dela. O vsnki raki razvrstitvi jc trehu ubvcstit; zvezno ministrstvo za gozdarstvo. Tu d' je ta pravilnik izreeno rn^ve-Iji^vtl pravilnik z dne 21. maja 194S o razporeditvi dtl v gozdni proizvodnji v skupine, objavljen v Ur I 1-LRJ stev 4.v34f)/4Ä. /Ca lesno industrijo bo pač pomemben min'strski pravilnik o organi-/aciji in dolu komisij za delovne norme v lahki industriji fUr 1. PLK.I Stev, 27-227/49). Pravilnik je datiran z 8. 2. 1949 Nfadaljnji predpis je vladna u r c d b z dne aprila 1040 o zatiranju gobavca (Ur, I, TLR,! .Štev. 20-237M9). Po navedeni uredbi, ki velja za kmetijski in gozdarski sttktor, morajo poslovati vsi gospodarski sektorji, zasebni, zadružni in državni. Uredba vsebuje tudi dnlznosti in pooblastila driiavriih organov zaradi uspešnojšcgd izvrševanja njenih predpisov. Ta uredba je bila dopolnjena s 13, členom uredbe z dne 10. oktobra 1940 o prenosu pristojnosti na oblastne ljudske odbore (Ur. I, FLRJ Stev. 87.6W49). V nadaljevanju našega pregleda je treba opozoriti tudi na vladno u r s d b o z dne 4. aprila 1940 o sprcrnembah in dopolnitvah uredbe o ustanovitvi instituta Ka pogoztlovanje in melioracijo kr^sa (Ur, 1. PLRJ štev. 31-260/49), ki je v nekaterih členib spremenila prvotno uredbo. Tz gozdLiovarstvenib razlogov je izdano ministrsko navodilo z dne 12. Ill, 1949 o varstvu gozdov in go/dnega drevja pioti škodljivemu mrčesu in nalezljivim boleznim (Ur. 1. FLRJ štev. 32-274/40), Tona vodilo predpisuje med drugim dolžnosti lastnika, posestnika ali upravitelja, gozdaj dalje pa tüdi podjetnika sečnje in izvoznika lesa iz gozda v pogledu, vai'stva gozdov proti škodljivemu n^rčesu in nalezljivim boleznim Dalje pvcpo- vcdujc prevoa pu tudi priivzemanju ntobeljcncgii i^lastiiga ali brestovega Iesü-/.unflj guzda na skladišča, žage in podobno. V interesu vurstva gojtdov prcdpistije pfi<;abae ukrepe pri gospodarjenju 7. rto^clovi; lesnoindustrijsko panogo .ic pomcmhnn ministrsko navodilo.;: tlnc-2(i. februarja 1049 o n ti Č i ii o določanju d c 1 o n i h norm v lahki industriji po tehnični in izkustveni .m[;torfi (Ur. I. TLRT. šlcv, 33-281/49). V pogledu ;üvrSevaniii lova je trebiv omeniti ministrsko odredbo z dne 3 aprila 1940 o i a v r š e v :t n j u 1 (.i v s k e p r ii v i e e v obmejnem p ii s u (Ur. 1. FLKJ štev. 34-293/451, V zvezi z uredbo o delovnih normah jc i^.dan ministrski pravilnik dne 11. aprila 1949 u organizaciji, sestavi in delu komisij delovne n o r.m e v gozdarski stroki (Ur, 1, FLR.l štev. 3fi-3t>3/-19). t'o-navedenem pravilniku se ustanovijo kojnisije za delovne norme pvi sploSnih dri.ivnih in republiških gozdnih niiinipulaeijrth, podjetjih, upravah in gospodarstvih, ki so pod operativnim npravni;« vodstvom republiških mnistrstev zn gozdarstvo in lesno industrijo ter zvc/.iiegn ministrstva /a gozdarstvo, kakor tudi pri teh satiiib ministrstvih. Konnsijc so posvetovalni argani navedenih ornimi-iraci,jskih enot. L'ravilnik predpisuje todi sestav, naloge in post-opek komisij. Na podlagi uredbe (; jilaCah delavcev in, ueenecv .v gozdni proizvodnji je i/Jan ministrski p r (i v i 1 n i k z dne 13. aprila 1949 o d o I ž n o s t L h in višini dodatka b r i g a d i t j » v 0 o ;{ci n i proizvodnji (Ur. I, FLRJ .n:i podictjit i;i zadruge odkupujejo od mulih in sredujili individuulnih kmetijskih gospodurstev med drugim tudi goždnu semenje, in tor Smj bor, beli bor, jejka, smreka, domu či kostanj, naViidnl oreh, navadni in ameriški jesen, javor, robinija, S'ibü!' in lipa. Zaradi iivajanj« go/dnotchnienili del in isaradi riidzora v tfu/dovili vseh treh lastninskih kategorij (državni, zadružni in zasebni sektor") je bila izdana vlrtdna uredba 7. dne 23. julija 1949 ci o r g a n 1 7 a c i j i p o in o ž ne gozd-jii o t e h M i e o e službe (Ur, I. FLR J stev 64037/49). Po tej uredbi se pri vseh državnih gozdnih gospodarstvih, pn potrebi pu tudi pri krajevnih in okrajnih (rnestniVi) ljudskih odborih ustanovi poniožn;i gozdnoiehnična služba. Organi te službe so logarji in vi.šji logarji. Ta služba ,se opravlja po logarskih okoliših (rajonih), ki jih doloma gozdno gospodarstvo ali pristojni ljudski odbor. L'redba dclcičii dolžnosti logarjev v podrobnostih, med kateritri naj omenim zbirarije podatkov ^a planiraoje, nadziranje del v zvezi t gojitvijo, pogozdovanjem in zboljšanjem gozdov in gozdnih zemljišč, seivienarsko in drcvüstiisko službo, nadzorstvo v pogledu varstva gozdov, nadzorstvo nad izkoriščanjem glavnih in postranskih gozdnih proizvodov, skrb üa nejjo, varstvo in ^asCito divjadi in. preprečevanje kršitev predpisov o lovu, nadzorstvo nad pašo v gozdovih ter skrb za vzdrževanje vseh gozdnih gradbenih obje-ktov in promet.ni}i sredstev. Uredba prtdpisujc tudi sodelov.iinje logarjev z gozdno narodno milieu pri varovanju io /ašciti gozdov. Orga.ni pomožne goidnotehnione službe nosijo uniformo, Z ministrsko odločbo r. dne 27. julija 1949 o uvedbi obrazca za delovne pogodbe f gozdarstvu (Ur. 1. 1'LKJ Štev. 77-ö2,V49j je bil v gozdarski paniißi uveden enoten obrazce p.ismeiie delovne poyudbe z gozdnimi oclavei, , Z ministrsko o d I o t; b o z dne S. oktobra 194!i> o normativih z -i d. o bavo blaga živilske in lesne industrije državnih kmetij, ^kih posestev (Ur. I, FLK.I štev 87-Ö98/49) so bili doloSeni normativi za idtjbavo žuganega in «radbt-negu lesn, in to iglavcev ter mehkih in trdih listavcev. Po ministrski odredbi z dne 20. septembra 194^' o državni (vezani) ceni za r ii j e v o listje (Rhus cOTitinus), Ur, I, FLRJ štev. 81-6.^^/49, so predpisane vezane cene za tolden in presejan rujev list. Z vladno uredbo z dne 10. oktobra 1949 o prenosu pristojnosti naobUstne ljudske odbore (Ur. 1. TLR.r Stev, 87-690/49) je bil ,i,pre-menjen 2, odsiavek 24, i;lenii uredbe u plačah delavcev in učencev v gozdin proizvodnji (Ur, 1. FLRJ štev 44-335/48) V zvezi z lesno industrijo je treba opozoriti na rriinistrsko odločbo z ■dne Ö. sqotcmbra 1949 o uvedbi obraaea delovne pogodbe v lahki industriji (Ur, 1, FI-RJ štev. 87-699/49). Podrobnosti o uniformi organov pomožne gozdnotehnicne službe so predpisane v ministrskem pravilniku z dne 2. novembra 1949 o službeni oblek-i (uniformi) uslužbencev pomo/ne gozdnotehnient; .službe (Ur. 1, FLRJ štev. 96-746/49). Složbcna obleka, st prejme brez-plačno, V pravilniku je tudi določeno, kdaj postane obleka uslužbenČeva osebna last. r Presreti iiii gre m i uis trškega priivilnika z dne 30, avgusta 1949 o prt? nijskih dodatkih uslužbcnccv, zaposlenih v gozdni eks pi OB taci ji (Ur, 1. PLRJ Štev, 98-758/49), popravljenega s popravkom ha strani 1356 Uradnega iista FLK.T Stcv. 100/49 Navedeni pravilnik določa, za katere vrste ta dodatek pripada, Dalje, pa naveijujr njegovo dolotitev iia odstotek izpolnitve posame/nih predpisatiih nalog. iJa se prepreči slabilev gozdnega zemljišča, odnašanje zEinijc in slabitev rodovitnosti goidnih tal, je bila izduiift vUdnu odredba i dne 24, novembra 1949 u pvepovedi gole scönji.' gozdov (Ur. V FLR.I .?tev, 100-770/49). vcdena odredba prepoveduje gole sečnje gozdov, prodvidcv-.i pa določene iüjenie. V ta riHinen daje republiškim ministrstvom z>\ gozdiirstvo pooblustilo za izdajo' dovolj en j za gole sečnje, deloma pa tudi zviiinemii ministrstvu z.i gozdarstvo. Zveznemu resoru daje pravico za izdajo dovoljenja za sečnjo nad 250 ha po-^räine, republiškim pa iapod te površine. Kepubliskn ministrstva za gozdnrstvo-morajo voditi seznam gozdov, predloäetiih za golo sečnja, s potrebnimi podstKi in odločbami pristojnega ministra, L^n ministrski odredbi z dne 21. novembru 1949 o ureditvi prometa med kmečkimi obdelovalnimi zadrugami (Ur, 1. FLR,f Kfev, 100-780/49) si morajo kmečke obdelovalne zadruge, kadar prodajajo les, pri pristojnem" okriijnem ljudskem odboru prtdhodno priskrbeti potrdilo, da izvira les iz lastne proizvodnje. Z u k a Ä i) m z dne 14, decembra 1949 o pri,sto]nosti oblastnih ljudskih odborov yledc zadev, določenih v obstoje Si h za-k o 7! 1 h FLR.l (Ur. 1. l'LRJ štev, 106-802/49), so bili spremenjeni splošni zakoni o-Sjo^^dovih (glede riizglašanjii goxdov krajevnega in o.krajnega pomena za vnirovalne gozdove ter Za izdajanje dovCfljenj za sečnjo stoječega drevja v gozdovih krajev-i'tga in-okruincgü pomena v časti od 1. april.i do l.ok.tohra), splošni zakon o var-•SLvii go7,äov proti požarom (rai^iilasanje, kateri gozdovi krajevnega, okrajnega i\v mestnega pomena in kateri, važnejši zasebni gozdni kompleksi se štejejo za gozdove, ogrožene pu požaru, odreditev mobilizacije vsega zdravega prebivalstva od 16 let do 50 let ter vojtil in orodja) in temeljni zakon o ravnanju z razlaščenimi in zaplenjenimi gozdnimi posestvi (izdajanje odločb o odvzemu dodeljenega gozda in gozdnega zemljišča). V zvezi s predpisi o prejemkih državnih uslužbencev je bil izdan ministrski ]) r Ü v i 1 n i k z dne 9. novembra 1949 o dodatku za terensko delo gozdarskih uslužbencev (Ur list FLR.T št, 108-812/49). Ta pravilnik določa, katera so terenska dela, vsa ta dela pa razvršča v tri kategorije. Za vsako od teh kategorij predpisuje dalje tri dodatke, in tO posebnega za uslužbence 7.0 uslužbence 11, ter za uslužbence lit. in iV, vrste. Pravilnik tudi pooblašču icpubliškega ministra zu gozdarstvo, da izda odločbo o višini pavšalnega meseč^ nega dodatka za terensko delo voditeljem gozdnih uprav in njihovim poinoE-nikom, ki morajo zaradi opravljanja del s področja svoje redne službe potovati v mejah svojih terenskih enot. Dalje ga poo,bla5ča, da določi rajonskim Iogarjem„ čuvajem kultur, nadzornikom kultur ter lovskim čuvajem in natizomikoin, ki morajo v izvrševanju svoje službe prav tako redno potovati v mejah svojih terenskih .enot, višino pavšalnega inesečnegn dodatka za terensko delo mod liOO dr>> 1200 dinarjev, Za lüsnoiDtkistrijsko panogo je izdan ministrski pravilnik i dnt 15, decembra 1949 u dolžnostih in viSini dodatka predrftlavcev v lEsni industriji (Ur. list, Št. 108813/49), Tü pruvilnik, ki je podoben /.goraj omenjencmn priiviliiiku o dolžnostih in viäiiii dodatka brigadirja v gozdni protzvodnji, predpisuje riolžnusti preddelavcu v tesni ijiclustriji, dalje pa poseben dodatek s pogojem, da njegova skupina tzpoiiii normo oziroinu doloüeno nalogo v določenem čdsn. repi;bli.^k] predpisi Pü časovnem riwpüredü bi bilo treba najprvo umeiiiti k a k o n ü dne .j. januarja 1949 o dodatnem proračunu Ljudske republike Slovenije (Ur. list LRS Št, 1-1/49j v katerem sc pod strukturo invosticij in pri pro-Trjcunskih iadaitkih druge družbenokoristiie investicije omenja tudi miriistrstvo go'/sdfirslvo in lesno industrijo. Z vladno o d i o e b C v. dne 26. januarja 194^ o spremembi v I ii d n i; odločbfr o novi ureditvi gozdnih gospodarstev republi-■škega pomena (IJr. list LRS št. 4-iö/49) sta se spojili (fuzvonirali) fJo/djio ijospudarstvo K:ikck in Gozdno gospodnr.stvo Postojna v novo Gozdno gospodarstvo Posrojna. Gozdno güspodarsh'o Nazarje in Gosdno gospodarstvo Pelje sfa sc spojili v novo Gozdno gospodarstvo Celje, Dalje je bilo Gozdno gospodarstvo Podvellca odpravljeno.in. je bila zanj odrejeiiay likvidieijii, Njegovn osnovna in obratna srcdstv« sta prev/eli Co2dno gospodarstvo Maribor in Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradee. Koočno jc bila firma Gnisdno gospodarstvo Tolmin nadomeščena a firmo Gozdno gospodarsfvo Sv. Lqcij.i ob Soei. Sporazumno K ministrom za gozdarstvo in lesno industrijo LRS je bita izdana ministrska odločba z dne 37., januarja 1949 o zavarovanju skupine Martuljek {Ur. list LRS št. 4-18/49) po zakonu o varstvu kui-turnib sporrenikov in prirodn;h znamenitosti Ljudske r:."publike Slovenije, Z vladno n r e d b o z dne 8. februarja 1949 o ustanovitvi glavnih, d'rekcij min,istrstva Zi go/dnrstvo in lesno industrijo LRS (Ur. list LKS št. 6-23/'l-9) so bile pvi imenovanem ministrstvu ustanovljene naslednje glavne dirckcije; 1. Glavtu' direkcija za gozdno proizvodnjo, 2. Glavna direkcija Ka žagarsko proizvodnjo. 3. Glavna direkcija za lesno predelovalno industrijo, 4. Glavna direkcija republiških gozdar.skih i(,vtopodietlj in 5. G'avna. direkcija za promet z iwom. Pri navedenem ministrstvu Ka gozdarstvo in lesno industrijo LRS sta bili vladno uredbo z dne 8. februarja 1949 u ustanovitvi Uprave za n e d r S a..v no )csiio proizvodnjo ter Uprave an nil rodne park e (Ur list LRS št. 6-24/49) ustanovljeni imenovani upravi. Zaradi prevozov, ipotrebnih v zvezi z izpolnjevanjem plana' na področju gozdarstva in lesne industrije, je bila izdana vladna uredba z dne 22. rnaren 1949 o o b v e z n i h prevoznih storitvah v gozdarstvu i.n lesni industriji (Ur list LRS št. U-57/49), ki jc razveljavila prvotno vladno uredbo istega imena, izdano dne 16. septembra. 1948 (Ur, list LRS Št. 41-2I1/4S). Da se zagotovi regulacija Ljubljane kbt prestolnice Ljudske republike Slovenije, jc bila izdana vladna orftdba z dne 22, marca 1949 o ureditvi s e£ nje 11 n območju glavnega mesta Ljubljane (Ur. list LRS it. !!-38/49), Uredba uvaja potrebnost dovoljenj zii vsake sečnjo v območju prestolnice Ljubljane in oli obeh bregovih Siive ob mestni meji \\c glede na tO, ali gre za sečnjo gozdnih, sadnih in okrasnih dreves v gozdu in izven njega, na Ograjenih in neograjen^h prostorih. Uredba hkrati določa organe, ki so üa izdajo navedenega dovoljenja pristojni. Vsebuje tudi kazenske sankcije. Je pa v -loliko nepopolrva, ker jo pa njcticm uvodnem besedilii predlaga minister za gradnje, podpisal pa jo je minister za goüdarstvo in lesno industrija. Nacäaljc je treba v zvezi s predpisi O agrarni reformi omeniti na podlaf>i teh predpisov t/dano vladno uredbo z dne ."i. april«. 1949 o organih in po stopku za preiskniijc prilastitev državnih žemljišG, ledin in zemljiSČ bivših agrarnih skupnosti (Ur. list LRS št, 1 ker omenja tudi gozdove in gozdna zemljišča. V zvezi s predpisi o petletnem ptanu je bila iadana vhidnp uredba i dne 11. aprila 1940 o obvezni sečnji in oddaji lesa ter postranskih gozdnih proizvodov \ x nedržavnih gotdov (L'r, list LRiS Št, 12-67/49). Uredba vsebuje mdterialne in formalne predpise v zv&zi z obveznimi oddajami iesa iz nedrzuvnegii sektorja, ki so z njo našle zakonito podlago. I redbn je bila popravljena s popriivkum na strani 240 Ur. lista LRS št. 33/49. Na podlagi zveznega splošnega zrtkona o gozdovih je bila izd^iiiit miuisirska odredba z dne 31- marca 1949 o ukrepih proti škodljivemu mr č CS v) in nalezljivim boleznim na gozdnem drevju (Ur, list LRS št, 12-70/49). Pri tem je treba naglasiti, da velji odredba tako za državne kakor tudi za zasebne upiavitelje gozdov, dalje pa tudi za lastnike in posestnike nedržavnega sektorja ter da ne zadeva le gozdov in gozdnih zemljišč, marveč gozdno drevje sploh. Odredba vsebuje materialne in formalne predpise. Z vladno uredbo z dne 28, aprila 1949 o spremembi uiedbc u obveznih prevoznih storitviih v' gozdarstvu in lesni industriji (Ur. list LRS št, 15-81749) so bili izpremenjeni dotedanji prc.dpis! o pristojno,«! za izdajanje in o vsebini zadevnih odločb, V zvezi z lesno industrijo je treba omeniti vlndno odločbo z dne 4. muju 1949 osto)>njah planskega dobička (nižjega zneska dobička) državnih industrijskih proizvajalnih podje.tij lokal nega pomena za plansko Uto 1949 (Ur. list LRS št. l.v82/49). Z odlokom dne 6. maja 1949 Ljudske skupščine LRS o potrditvi uredb, ki jih je izdala vlada LRS na podlagi zakona o pooblastilu vladi LRS za izdajanje uredb na področju narfldnega gospodarstva (Ur, list LRS it. 16-85/49), sta bili med drugim potrjeni zgoraj omenjena uredba o ureditvi sečnje na območju glavnega mestfl Ljubljane in uredba o obvezni sečnji in oddaji lesa ter postranskih ßozd-nib proizvodov iz nedržavnih gozdov. Dotedanje lovske predpise je razveljavil za.kon z dnu II. maja H'49 o lovu (Ur. 1. LRS šf, l(i-9V/49)'' V zvezi z zgoraj omenjenioii prevozi so bila izdana ministrska n ii v o d i 1 a z dne 11. maja 1949 Ka izvajanje uredbe o obveznih prevoznih -Storiti'ah v.gozdarstvu in lesni industriji (Ur. list LRS št. lfi-90/49). Dodatno k temji^^gredpis^i jc treba opozoriti na ministrsko spremembo z dne 26. maja 1949 navodil za izvajanje uredbe o obveznih prevj/nih storitvah v gozdar.stvu in lesni industriji (Ur. list LRS št. 18 1 08/49). z 11. točko vliidnc u r e d Ii e / dne jiiniju 1049 o tem, k ü t t r ü in ITI e et ki sü bile s predp^isi vlade LRS dane v pri- stoinost republiških in lokalnih državnih organuv. preidejo v jjrisloinost obl ustnih ljudskih odborov (Ur. list l.RS St. 19-110/49) so bilt nckatRrc /adcve pristojnosti tsdäiije Uprave za. povzdigo gozdov pri ministrstvu za gozdmstvo lesno industrijo LRS prenesene \ pristojnost oblastnih ljudskih odborov. Z vidika ]esnC industrije ne gre prezreti ministrski- odločbe 21. TOajii 1549 o amortiiinciiskih stopnjah drždvnih it\dusti'ij^kni proizvajalnih podjetU lokalnega pomena in O razdelitvi nmortizaeije med splošni dr kav ni rtmoi-tizacijski ski.i d lokalnih industrijskih podjetij za leto 1949 (L'r. iist LRS št-19 116/49), ki omenja po-'iebej Äage in posebej drugo lesno industrijo. Podroeje gozdarstva zadeva nadalje ministrskii odredba 't. dne 1. juiiija 1 y49 o dopolnitvi odredbe o varovanju r c d k t; More (Lir. ['st IjRS .st 20-121/49). ' Neposredno v zvezi r gozJijvj in gozdnimi /emljišči kakor tudi s predpisi o gozdovih je ministrsko navodilo z dne 28. [unija 194(Ur, list LRS st, 31 192/49). Uvedba, ki stremi za odkupom vprežnih konj iz nedržavnega sektorja, vstbuje materialne in formalne predpise v zvezi z navedenim odkupom V ijvezi z 39. Členom sploänega zakona o gozdovih, po katerem naj vlade ljudskih republik med drugimi izdale predpise o preskrbi ljudstva z gozdn'mi proizvodi, Je treba omeniti vladno uredbo z dne 29. oktobra 1949 o pra Tiej učiteljev osnovnih in sedemletnih sol do brezplačnega stanovanja in k u r i v (Ur. list LRS št. 34-21.'i/49). S kurivom se po navedeni utcdbi misjjjo tudi drva, V področje gozdarske znanosti posega vladna uredba i dne 23. dtecm-bra 1949 o ustanovitvi, ureditvi in delu samostojne agronomske in gozdarske fakultete v Ljubljani (Ur list LRS ät. 39-247/49). S to uredbo se agronomska in gozdarska fakulteta v Ljnhijani izloči iz sestava univerze v Ljubljani in se ustanavalja kot sumo.stojna fakulteta v zve^i z zadevami visokega Šolstva, kolikor posegajo tudi v resor gcwdur 3tv8 in lesne industrije, je trčba omeniti vladno uredbo z dne 23, deccmbra 1549 o tem, kiitera resorna niinistrstva sodel.ujejo v üa-■devah visokega Šolstva (Ur iist LRS St. 39-245/49). Ta uredha do-lo£a, da je aa sodelovanje z univerzo oziroma z njeno samostojno iigronumsko in gozdars'k» fakulteto pri predlogih učnega načrta, predračuna dohodkov in izdatkov, pri predlogih za nastavitev učnega osebja ter pri reäevanju organiia-'Ctjskih in materialnih vprašanj med drugim pristojno tudi ministrstvo Kä gozdarstvo in ministrstvo za iMno industrijo. S poprišča loi'ji, kolikor zadeva tudi promet z divjačino (mrtva divjad jn njeni deli), je treba omeniti vUdno uredbo t, dne. 23, decembra o ukinitvi uredbe o orgnniznciji odkupa mleka, mleCnih izdelkov, jajc, ptrutnine in cli^■i!lčine in o ustanovitvi' Glavne direkcije k-j. odkup in promet z inlckom, mteč-11T m i i y d e 1 k i , jajci, p cr u t n i n o in divjačino (Ur. list LKS ät. 39-251/49). ' Po časovnem razporedu je zadnj:» vladna uredba / dne 20. dceembra 1 '49 o odpravi U p r a v ^ za p o v x d i g o gozdov (Ur, list LRS št. Emil Cabroväek ZAKONITI PREDPISI URADNI LIST FLR JUGOSLAVIJE Pravilnik o poviških temeljnt plače po službenih letih, o položajnih dodotk h in o honorarjih zii ustužbcnce prosvetno-snanstvene stroke (219/26--.W) Uredba o spremembi uredbe o ustanavljanju in delovanju knitumo-prosvctnih ^istanov (226/27-50) Uredba o zvezni upravi /a geološka raziskovanja (231/27-50) Odredbn o obveznem oznaeevunju letnice dovršitve na gradnjah zn kapitalno graditev in na gradnjah na družbeni standard (338/27-50) Ukaü □ ukinitvi ministrstva za kmetijstvo, ministrstva za gozdarstvo, mini-,strstva za lahko industrijo, ministrstva za gradnje, ministrstva za trgovino in preskrbo in ministrstva »n, državne nabuve vlade PLRJ in O ustanovitvi sveta zft kmetijstvo in gozdfvtstvo, sve-ta za predelovalno industrijo, sveta za gradbeništvo in gradbeno industrijo, sveta za blagovni promet in svR(a za promet in jzveze vlade PLRJ (224/27-50) Odločba o najmanjših zneskih, ki sc morajo izplačevati uživalcem osebne pokojnine, invaildiiine zaradi nesreče pri delu in družinske pokojnine (243/28-50). Uredba o prosti prodaji in eenah bU-ga široke potrošnje (247/29-50), Pravilnik o načinu določanja norm porabe materiala v gradbeništvu po tehnični in izkustveni metodi (240/39-50). Odredba o izvajanju socialnega zavarovanja članom predsta-vniških in njim ■odgovornim orgajiom, izvt^jenih oseb, ki opravljajo stalne dolžnosti v družbenih orgajiizatijah, Študentov in učencev strokovnih šol in tečajev na obvezni praksi in obveznem praktičnem delu in Študentov, ki so bili prej v delovnem razmerju <262/31-50). Popravek pravilnika o püviäkih temeljne |>1ače pu službenih letih, o pi)lo-äainih dodatkih in ü honorarjih za usUižbencc prosvctno-anaiistveiie stroke (32-50).-Navodilo o evidencah za izvajanje socia.lne,ga zavarovanja (272/33-50). Navodilo k uredbi o odškodninah, nagradah in ugodnostih iznajdrteljev„ iiovatorjev in racionalizatorj&v (353/40-50) Odredba u omejitvi plačevanja s prečrtan i m (hsriraniin) üekfim in t. virmanom (374,'41-5U) OdloCba o knjiženju »craatiz^i ranega znižanja polne !ilstl■^p ctiic od asi log. gotovih i/delkovii: letu 1040 (376/41-50) Obvezna razlaga drvigega odstavka 14 členil zakona u sticiiilnein zavarovanju delavcev in uslužbeneev in njihovih drnžin (377/42-50) Uredba Ü skladu za kulturno-priisvetno delo (379/41-50) Temeljni zukon a gospodarjenju z državnimi gospodarskimi podjetji In z višjimi gospodarskimi üdruienji po delovnih kolektivih (391/43-50) Uredba g .spi-cmembah in dopolnitvah uredbe o prejemkih tlržuvnih ttsluJ-hcncev (393/43-.50) Ureriba o sprememb ah in dopolnitvah nrectbc o potnih in selitvenih stroških državnih uslužbencev (394/43-50) Prflvilnik o obmejnem pasu (396/43 50) Navodilo o določanju najvišjih riibatov in marž po rajonih, krajih ali vrstah pu(1jetij (397/43-50) Obvezna riiivliiga 4. točke 88, člena zakona o dričavnih usluitbeneih (403/44-50) Pravilnik o posebnih osebnih dodatkih državnih uslužbencev (404/44-50) Navodilo za prve volitve delavskih svetov in upravnih odborov dr/avnMi gr-spodarskih podjetij (419/46-50), Odločba o prenosu Instituta zli pugozdoviioje in melioracijo krcrsj in Üvesne gozgc pri komisiji dr/avne kontrole LRS (59/14-50). Uredba o omejitvi paše koz (62/14-50), Ukaz o ukinitvi ministrstev za industrijo, za lesno industrijo, za elektrogospodarstvo, za rudarstvo in za komunalne zadeve vlade LRS in o ustanoAntVi H ve tik za predelovalno industrijo, sveta 2a energetiko in ekstraktivno industrijo, sveta za blagovni promet, sveta za kmetijstvo in gozdarstvo in sveta za lokalno ' gospodarstvo vlade LRS (firt/lS 50) Popravek odločbe o Ztnarovanju gozdnega parka v Fiinazenji v Murski So-brjti (13-50). Ukaz u uJitaniJvifvi Gospodarskega sveta vhide LRS (68/16-50), Urcdbii o ustanovitvi Generalne direkcija za lesno industrijo (73/1Ö-5Ü) Uredba u ustanovitvi Komiteja vlade, LRS za vodno gozdarstvo (77/16-50). Odločba o uporabi navodila, za sestavljanje, predlaganje in izvajanj« kreditnega plana v letu 1^50 (483/53-51)). DRUŠTVENE VESTI POSVETOVANJb strokovnjakov GOZDARSTVA IN LESNE INDUSTRIJE HRVATSKE ücktija za gozdarstvo iii Icanü iiidiistrijo Društva inieiiirjev in t^^i^^■.ikov l.R Krv;;rtake je v sodcjlovanjii i Ministrstvom za gozdarstvo in M nistrstvuni ■/.A lesno industrijo priredila posvetovanje go^dsrskih in lesnoindustrijskili strokovnjakov Hrvatske. Posvetovanje je bito v dneh nd 27.—29. aprilj 1950 v Crikvcnici v Hrvatskem Primorju. Vavzočih jc bilo »ad 300 udeležencev, tijku da je bila številno in temeljito zastopana vsa danaänjft hrvatska dejavnost s področja gozdarstva, gozdne eksploatacije, lesne iii predelovalne industrije. To se je na posvetovanju odražalo tudi v vsebini in lemcijitosti d'skusije. Posvetovanje jc bilo vimnje in notranje Vüorno ürj>ani!siraini in pripravljeno. Vse je s terensko ekskurzijo vicd potekalo točne po programu^ kar je posebna zasluga pripravljalnega odbora Dobra organizacija je ugodno vplivala iia sjinu posvetovanje, ki je pok;iza[(), da se da ob dobro postavljenem plann v razriie rom» kratkem času veliko doseči. K uspehu je mnogo priporDogto tudi sodelovanje predstuvnikov najvišjih forumov in množičnih organizacij. Na posvetovanju se ic ra-^pravljalo: 1. O borbi 7A visoto produktivnost dela v lesrii industriji in 2, o borbi /a s'isnko produktivnost dela v gozdarstvu. Razen tega jc bilii organizirana ekskurzija iia kraško in gozdrto-ekspioata-cijsko področje Novi Vinodot V referatih je bila ^-ajcta celotna dejavnost obeh strok; prikazani so bili ua}>chi in neuspehi; poudurjeiia je bila današnja problematika in stavljenj predlogi za izboljšanje in povečanje produktivnosti deta. Referate je sestavil krog strokovnjakov, ki jih je predhodno poslal podjetjem in ustanovam na vpogled in študij, raio da so sc njibovi predstavniki lahko pravočasno priipraivili na diskusijo, Keferati so bih zelo obsežni In so skupno s koreferati podali revijo celotnega stanju lesnega gospodarstva Hrvatske, Posvetovanje je posvtitilo posebno pozornost nova tor jem in raeionalizator.ieiri v gozdarsko-lcsni struki, ki jih Hrvatska Šteje ife lepo število. Druge republike, in sicer Bosna-Hcrcegovina, Srbija in Sloveniji!, so bile vinstopane po povabijeniti delegatih; bratska hrvatska .sekcija jim je posvečala veliko pozornost; posvetovanje samo pa je bilo zanjt 'lielo poučno. Ker bodo referati, koreferati in sklepi objavljeni v Gumarskem listu, ne bomo podrobneje obraviirtvali poteka in vsebine posvetovanja. Poudariti pa hočemo, drt je v diskusiji po referatu ^o lesni industriji sodelovalo 28 iri v diskusiji o gozdarstvu 18 strokovnjakov, poleg tegii je še del prijavljenih diskutantov izostal zaradi pomanjkanja časa. Njihovi koreferiiti bodo objavljeni v Sumarskerfl listu. Čas je bil za tnko'obsežno gradivo ozko odmerjen, vendar pa ob disciplinirani in iposptäeni diskusij; dobro isrrabljen. Referati in diagrami na stenah dvotaiie so prikazali procentoalno stanje gozdov po površini (na gozdove odpada 2Wo skupne povräine republike) in po gojitven h oblikah, razmerje posestnih odnosov (driavnih gozdov pod republiško in lokalno upravo je BO'i'ii), razmerje po debelinskih razredih za preblralne go- zdove in podobnih raittdih CfUHiobnt visoke gozcigve ter riiiimtrje zastopanih vrst drevja. Poudarjena ju bila potreba po izboijSanjti kvalitete vseh proizvodov, po boljšem in konkretnim razmerom ustrezajočem brigadnem sistemu tlel;^,. po racionalnejšem izkoriščanju gozdov v skladu s perspektivnim planom, ki ga jt trtiba izdelati, po strokovnem dvigu kadrov s pomočjo šol in prakse, po uporabi •vtäjega obsegi» mchtinizacijc posebno pri spravilu, po razvijanju finairte proizvodnje kot bodočega glavnega nosiJca lesnoindustrijske dejavnosti, po hitrejši izgradnji prometnih sredstev v teže pristopnih gozdovih, po odstranitvi birokracije v administrativnem delu in sprostitvi strokovnjakov, da bi ae le-ti mogli, pcsvetiti strokovno-tehničnemil delu, ter po razvijanju KJVtiirlškega odnosa med ročnimi in tiuäevnimi delavci. Dalje je treba približati drevesnice deloviSčem, zasajati hitro rastoče vrste, dajati prednost pogozdovanju k semenjem, naylasati nujnost strokovnega znanja pri negovalnih delih, pridobivati semenjc na po scbnih izlotenih sestojih, poglobiti pravilni odnos med znanostjo (teorijo) in prukso, dvigati splošno lavest o potrebi varčevanja z lesom, ker sc gozdm; ■glavnice amanjšujejo, dvigati kulturno-prosvetno in ideološko izgradnjo, pomii-gati znanstvenemu in raziskovalnemu deUi in praktično uporabljati izsledke ynanust\ Sklepi, po številu, so ziijcli najvainejšc probleme, ki jih jc pokazala ■ diskusija v popledu dviganja p rodni; ti vn osti dela in kvalitete proizvodnje. V diskusiji kot v sklepih je. bila poudurjejiii potreba po solida-rnem reševanju skupnih problemov vned gozdarstvom in lesno industrijo, ki si moratii v skupnem interesu medsebojno pomagati; to jc treba upoštevati tudi pri kadrovski politiki. Ni te^e'nski strokovni eicskiirxiji smu si ogledali scnjsko kraško področje in strnjeno gozdno ozemlje »NovEjansko dulibo«, ki je del gozdnega kompleksa Velike Kapele. V Senjski Dragi je opaziti obsežna in zelo uspela kraika po-^'ozdovanja, k' očitno ublažujejo vniČujoci vpliv burje, omogočajo studeocc in poljedelske kulture tam, kjer jih prej ni hilo, in tako razvija pri ljudstvu smisel M pogozdovanje Ljudje, ki vidijo te koristi, ne ovirajo pogozdovanja, nc pii^eju tod živine in tako omogočajo uspešno delo, V gozdu Dulibi je v,ideti posledice raznih starih urejevalnih metod v nmšrt-nem jelovem in bukovem gozdu ter sedanje stanje eksploatacije Novo kami-onsko cesto so napravili v glavnem frontovci. Odprla je znatno zftingo lesa tiMu, kjer sc je prej les le primitivno izkoriščal, Zanimiv je motorni izvlek lea spravilo lesa iz kraških grap, ki je podobei^ imšcmii izvicku % nekaterinti originalnimi dopolair\'nmi novjitorjfl ing. Na randžiča Ogledali smo si razkladanje lesa s kamiona urejenega po novi iznajdbi, k tu imii platformo na premični osi m ga hihko raztovorl som šofer prej ko v 1 niiniiti. Naprava je enostavna in služi l;ihko ne le za les, ampak za vsak material, ki prenese padec s kamiona. Bratska sekcija Hrvatov je to posvetovanje odlično izvedU -n zelo ilvigniln ;svoj lasten ugled in ugled strokovnjakov. Mi se tega veselimo, ker se zavedamo, da bomo s takimi skupnimi napori pomagali naši stroki do veljave in do gospodarskih uspehov, ki jih od nas pričakuje naŠe ljudstvo in gospodarstvo. Inst. Zdravki) T !i f k KNJIŽEVNOST STOTINKK KUBNEGA METRA Tablice »a kubiraaje okroglega in ttsaiiegj Itsfl. Priredil ing. Orago Kajfc/.Ul, ivdujn. Zivloiila uprava «L eStttr, L jubt jina 1950, Na 16 straneh knjižtcc tonuatu 12 X 27 cm jo nvtor zbral tri vrste tahlc in tü za kubiranje okroglegn. tcsancga in iomskegü lesn uti bolje rečeno tabliiiv lemeljnic. Prve tablicc omogočajo kubiranjc vseli okroglih sortimentov srcdinsktgu premera od 8 tJo 69 cm in dolžine od 1 do (im z decimetrsfco dolžinsko, stopo.io 2ii sredinske premere od 70 do Went pn so podatki izbrani za cio!žine od 0.3 do 5,5 m Z isto'dolžinsko stopnjo, Drugi del teh tablic tvorijo tablicc za kubiränjc okroglih sortimentov sredinskega premera od .10 do 49 cm aa dolžine 15 m, 2a sredinske premere od 50 do cm za dolžne 3—10 m odoosno .V-8 m za sredinske pi-emcvc 70—79 cm, ■vse X dolžinsko stopnjo enega metra. Druge vrste tablic so tabli« m tcsrtn Ifes za preseke 8/6 do 22/22 i:iii M ■dolžine 4—15,5 m s polmttrsku dolžinsko stopnjo. Tretje vrste tablic so toblicc tcnieljtvic za premcrt.' 2—-H cm, ki naj b: slo-üilc KB kvibiranjc jamskegu lesa po dolžinskih metrih. Vs tablice so tiskane z velikimi številkami, ^elo prcBlediio. tako d;i je mofjoČa uporaba tiidi pri slabi svetlobi, kakor tucti za ljudi s sliibim vidom. Poleg tegii imajo šc" to prednost, du iraajo na eni strani vse dolžine zn ustre/a-joče premere, ki st v pmksi mijpogosteje rabijo za hlodovino tcakor rud? zu daljše Sortimente, Tablice M tesivn les imajo puleg cm veličin povprečnejja preseka tudi piilce H podatki so v tablicah samo m razmerje širine proti višini od 1 : I do 5 : 6. Zaradii popolnosti tablic pogrešarr.u poriatke za riutmerjc ^ to je za veličine presekov največje nosilnosti, ^cpuv sc tuk; tramovi ne tešejo zaradi velikih itdpndkov, temveč se ioBajo; s tem bi se namreč uporabnost teh tablit: zelo dvignila. Na Mdnji strani tiskane lahlict m jamski les so prüvzaprav tem el j nične tablice, s katerimi moremo šc k-'no množeiijii pi-eseka in dolžine dobiti zeleno tele&nino. Zato so nepraktične. Siccr pa se »di, da so bile natisnjene oa zadnji strani zato, da jo izpolnijo Nattomegf^li bi jih lahko z mnogo bolj praktičnimi in "kori-stnirai tablicami. Pravilno je, da da je v začetku tablic navodilo za merjenje okroglega lesu po predpisih JS, čeprav je v samem staiidardu napaka v tem, da se izenačuje pojem nprirobclfn ^ i-nadmero«, kir je seveda napačno. Prirobek je le del nad-mcrc. Pa tudi beseda nprirohcki nam ne da pravilne predstiive o stvari. Stvarne jSi i7,rai: bi bil »porohek«. PoBrtdamo navodil Zveznega urada za ccne z dne ..■i. VIII. 194Č1 za merjenje merkatitilno sesanega lesa. po provenienei iz SlovenijC: ki zahteva merjenje takega lesa v sredini aortiraenta, ne pa na debelejšem kraju, "kot je bilo to prej običajno iii äc dandanes ni povsod odpravljeno. Zilto tudi lie držijo trditve točke 4 v Navodilih a uporabo teh tiblic (vssij za. Slovenijo), da so Tiamreč Se ud nekdaj smatrali tesun les za prostorno ciiak pT;ziTii, če jc aa osnovno ploskev vzet presek v sredini dolžine. To dolia-zujc zgoraj navedeno navodilo zveznega uradd za cene, ki je odpravilo tes veliki nesmisel; merjenje tesanega lesa na debelejšem koneu, ki je redno dalo pri tesancm lesu večjo teiesnino, kot pa pri okroglem sortimentu, iz kutercga jv bil tram iatesan, ;n to kljub vdike-mu odpadku, Merjenje toporobnega preseka kot ostrorobnega je upravičeno le takrat, kadar je tüporobnost že tako majhna, da več ne vpliva na točnost telesnmc. V vseh drugih primerih pii jt tak naSin merjenja neupravieen, ker je netnčeii. Siij daje posebno y.a daljše tranie netočne t. j. prevelike telesnine. Da pa bi bil ta način merjenji presekov pn merkantiloiJ tcsanih tnmih — to je-tako ivano merjenje »prazno za polnoj — še bolj upravičen zaradi približno iste nosilnosti x osttorobniini trami, ' nikakor ne drži. Menda je rsa-kumur jasno, da ista nosilnost tramov pač nima nobenega vpliva ns nafin in tt.čnost merjenje ter na določevanje nj-hove telesnine. Sploh pa taki nsčini merjenja, ki dajo večjo telesnino, kot je dejanska, dokazujejo, da niso ničesar drugega kot ostanki načinov merjenja iz prejšnjih časov, kature so redno uporabljali razni trgovčiči z lesom, ki so ^praZTiu prodajali za polno», da bi naglo in lahko obogateli. Da bi se v praksi odpravila ta negotovost, bi bilo potrebno dokončno izdelati predpise za merjenje merkantilno-toporobiio-tesanega lesn. V točki 3 Navodil jc ubräüec d^ icl - 4 r-' ^Tl pjtstavljcii iitiprimenio iti bi se moral gliwiti ali pa v skriijš^ini obliki -t. 1 4 r^ .t , I 4 1 d^ = 4r=, Tudi nekaj jezikovnih nanak je v tekstovnem dülu Navodil, ki bi brez dvoma lahko izostale. Za izraz cola imajnio svojo domačo besedo palce. Tudi izraz vsebina nt ustreza popolnoma p a menu, v katerem se rab: v tabli call, ker ima preširok pojem. Bolje bi ustrezal izraz telesni na; tudi tujka kubatura bi biU bolj na mestu ko( vsebina. Naslova na ovoju bi morala manjati svoji mesti, kajtj vsebina knjižice so tiibliee za kubaturo (izviemši zadnjo) ter su le kubatunii oodatki isckazani s točnostjo stoiinke kubnejga metra. Potemtakem ni na mestu poudarek na točnosti, s katero so neki podatki objavljeni, temveč bi moral biti naslov knjige taksen,'* da bi dejansko pokazal pravo vseb'no, v tem primeiu so to tablice s kubaturo Nokn.idno M11U nielcli 5e iste ii-blici; v liri'iiiskem jeailtu od islesa aviorjj. Izdala, jili ie j,efidiiB „Sutnaisiva i Jrvne iiuliisuiie Driiitvfl Inicricria I istinitjrja NR Hrvatske" a (Iskala lih ie Triginvsit» ilSK^riia v Uubliiiif. 7b lirvaisliii inünia nasi od reccnsorja Dredlasnn oodobsn in ivt:i i;r;:fi uMiiov ..Tiili ici 5;:i tubidfuiijc irEiChiicJi" (nfi 3 licdtnalel, ka:r ie tuili no naäeiii iiinenlii Diavi'neiit. Ravno tak« je v tci hrviUsiki wilaii itii wtdobcti iialin koi «oraJ r. dvema obruKccoia raiumijivtiJe raitoiiciia in (InkaKsna imlreba. da se i>ri iinoribi otilovičnc^a nremern v tahUcaii mora vieti iliriktatiia oSit.itia vrediiuni lelesnino. Vsebina in miftmn laKlk na le tn.ika slovcn^Vmi i^h'icjin, — U r C il n i it t v n. Pupoinonia je na mtstu priporočilo za uporabo metra s küiiit;ami: samo Joda ti bi bilo treba, naj sc konica ostri s pilo le i, no-trajije strani, do da. bi dolžina ostala točna; navei.ti hi bilo trefan tudi tovarno, ki dobavlja ta'ke motrt. Knjiiica bo s svojimi tablicami, IzvzemSi if'adnjc, dobro skt/iln svpjetnu ns-iiicnii, le da je zaradi svoje oblike, t. j. izredno velike dolžine, manj prikladna za terensko uporabo. Navodila bi bila. liihko popolnejäa in boljSa; knjiga namree ni namenjena za samu praktično uporabo tablic, temveč bi morala služiti tudi kot vzgojno sredstvo vsem i>sšim gozdarskim in lesnoindustrijskim kadrom ter kot napotilo za pravilno in uspesno delo. Seveda so tudi te tablice le skromno nadomestilo Ki popolnejše tablici;, ki bi Jib nasa go/darska in Icsno-indnstrijsktv praksa nujno potrebovula. Ing. Frrtiijo S g e r m POPRAVKI V vGOZDARSKEM VESTNIKU« 1950 Sti-an 143 v 5 vrsti je formula napačno tiskaitia takole: f = ^^^ — t T' sin T _ pravilno: f = ^^ tg (f Strain 143 v 9 vrsti je napačno ti&kano ■ ' = ^ "" 40 pravilno; f = — — O 50 Stran li4 v 5 vrsti je napačno tiskano; . . . ozirati na najboljše vozičke ... — pra,viln,o:___ozirati na najislabše vozičke . . . Stran 144 predzadnja vrsta: ...preko struge v kolenu... — pravilno : „, . preko struge h kolenu . , . Stran 147 v 7 vrsti spodaj: ... z zakrivljeno linije nagib 5— ... — pravilira: ...z zakrivljcflo linijo nagib 5—7%. Stran 147: namesto slike 5 bi morala biti priobdena slika 3, ki je bita objavljena na strani 233 v ät. 8. Gozdarskega vestnika in ki s svojo prisotnostjo raoti clotni smisel člajika objavljenega v št. 8. — Slika 5 bi mor.a.la biti objavljena v istem člajUtu kot slika 6. Stran 233: priobčena slika 3 odpade, ker tukaj ni na mestu in bi morala biti objavljena že v št. 5 Gozdarskega vestnika. OB SKLEPU VIII. LETNIKA * GOZDARSKEGA VESTNIKA f Odbor DiT-a mc jt na mojo željo razrešil dolžnosti urednika aGozdarskegii vestnika«. Ob tej priliki sc najlepše zahv'aljujern vsem sotrudnikom za sodelovanje pri listu. Istočasno vabim vse dosedanje sodelavce k nadaljnji izgradnji lista in pridobivanju novih sot rudnikov, Pfoi (ne. Sutiko IZ PRAKSE PROBLEM PASE.IN GOZDA PRI NAS Že vuč let aovoninu o potrebi razmejitve pašnih in gozdnih zemljisü, u ureditvi pašnikov tn madci'iiejSili načinih gojenje gozjov. Delamo pa, zlasti nu, pašnikih iti planinah št vedno pu stoletnih tradicijah in tako, kot so delali pred sto leti. Vse napreduje, vse S6 i3bo!jSuje in spopolnjuje ter raste. Slabo in sfttrij propada, d^ sc vm;ikne novemu iii močnemu, mi pa delamo po starem. V drugih ilržavah, Klas ti v alpskih, ki so nam terensko najbolj sorodne, so vpra,5anjc raznicjftve pašnih in gozdnih zcrnijišč itc relili in vsako podroCje zase temeljito uredili. Cas je, da že tudi pri nas končno rešimo pereS problem posništva In paše-po gozdovih. Tega se dobro -liavedn človek, ki hodi -i odprtimi o£mi po naäih pUninah in plnniriskih gozdovih. Prikazati hočem neko j stik, ki n;t]_nam raz jasne in rrtzlože to, kar moreni o-spo/niJti 1. s I i k M : S e I š k rt p I a ti t n r-: Gladka dolina, gde postikc ifi mhidc k vil ture. Ob stajah iia Stlškt planini se bohutno razraSejt ščavje, ki ni üa nobetio rabo;, ob robovih, kjer so tiekoliko boljšii tla. raste sicer sočna trava, ki jo pa Jiviuii krtj kmnlii popiise, ker se dan za dnem vrača nanjo. Drugod sc razrašča sivee ali volk, ostra in pustu trtiva, ki jc živina ne je. Gladka dolina, delno pod go/dom, delno izkoriščena kot pašnik, nudi siabc^ pašo, Osat in ostri pleveli dopolnjujejo revno pašno zalogo nizkih ostrih triiv in grenkih zelišč, Živina si išče nadomestka v smrekovem in jelovem mlaju. Znto ni čudno, če so sirirckc nizke in košate, zakrknjeni spački brca oblike in vsaj za 10 let za svojimi scstrumi, ki rnstejo tam, do koder iivin<\ ne pride. Jelka skoraj nobena nimu vrha Na goloscenib površinah, kjer so plitva tlii na apneni podlagi, uniči živliii\ zaščitno zeleno rastlinsko odejo, tla zgazi in zrahlja, da jih še laže odnaäiijo-nalivi, ali pa jih Še bolj izžge sonce in potem ogoli veter. In ker take povr.šine zaradi nezadostnega naravnega pomlidka umetno pogozdujejo, stoji ob poti tabla z napisom: i^Na novi pogozditvi pasa strogo zabranjena«. Poltg table pa čreda konj, ki grizejo vrhove mladih smrek in jelk, tako da na velikih površinah, skoraj ne vidiš jelke z norm-jlno razvitim vrhom, 2, s I i k a . Za BUtoin so hlevi voznikov in tam jc kup gnoja, zrekga i:i' mostnega — nad 100 voz vsekakor — tako da vozijo samokolmce ze a težavo v tu gnojni brib. Na Rovtarici je čisto ob cesti jama, kjer so kopali apncncc, prašiiat. oz, drobno peščen material, ki bi ga moßli s pridom uporabljati za gnojenje nit. bližnjih pašnikih. Ali ne bi mogli združiti teb dveh slik? Voli, ki se »daj le.no pasojo po planinah, bi vsaj enkrat na dan pripeljali voz gnoja ali voz apnenca na povrišno, ki bi jo očistili in zagradili za pašnik.'2e po enem letu bi videli lep uspeh. Pašno-površino, ki bi laJtko bila z Gladko dolino močno razäirjena, bi razdelili v Oddelke, v katerih bi lahko izmenoma, v kolobarjih pasli. Živina bi dobita na mesta več dobre paše, gozdovi in z!a&ri mlade kulture bi se pa nemoteno razvijale ini ticogruženo vsaj 10—20 let prej diiJt; lep guüd. — 2 malimi iiivesudjskimi stroški bi Iflhko «redili tudi giiojmine jame, da bi tudi planina sama brez SČavja dala dobro paso jn prijetno sliko urejenega piUnega obrata. Na nekaterih planinah je mnogo debelega kamenja in skal, ki štrlu med skromno triivo. Prav tako stoje ob robovih iStori, ki so samo Ka napoto. Ne bi mogli odstraniti štorov tn zasuti jam s skalami in kamenjem? Tako očiščena in urejena povrSina bo daia več in boljSe paše in tudi pogled iia njo bo pokn'/al takoj nai pravilncjsi odnos do planinskega gospodarstva. Take, so .vcciiiOTTiii naSe planine, tu bdjie, tam slabše, prav dobre nikjer. Na pašniku najdeš ves mogoe in neiTLOgCkČ plevel in grmovje, zastonj se pa oziraš po sočni travi, katera bi edina imtla me.sto na planini in bi ob najskromnejši naSi negi in pomoči fudi brez dvoma tu uspevala. Tudi ti.i Po'Kotjü vidiš «ji ,svojilj piifovanjih slike, ki se ti neizbri«!jivo \l;sncjo v .'ipomin. 1. slika: Kiinjiške in Vitanjske planine 7. OjstrivSlcu, Volovsko planino,. Plraniko in vsernt nepreglednimi ravninami vrh Pnhorja. 1—2 cm, v dobrih letih tudi 5 cm visok baloh ali volk (Nardus stricta), ki giv kose in krmijo k njim živMio pozimi. Med to suho, rucnenosivo rušo vidimo te še jSrenke nizke Tekne liste arnike (Arnica motitaiia) in pd visoke šope imerike (Vcratrum album) ter kupCkc vresja in borgvnicevja. 2. sliki: Go'/,d bli/ii yomjc goüdne meje, kjer je pomkdek žc po na.ravi slabši. V (ijcni kosijo in pasejo, dsi dobe v go/dnem plevelu, zeliščih in bornih travah krmo za voi^no m mleeno /ivino. S pašo in košnjo ogrožajo in iiničujcjtf zlasti gozdni mlaj. Teže kakor v prvem primeru, kjer je material za zboljšanje pašnikov skoraj s na mestu, bi popravili iii koristno i/rabili tudi te ogromne položne pušiie površine. ki se kar ponujajo za koristno porabo, k.o zdaj skoraj mrtve uiiiiiajn poleg kričeče potrebe pu zeleni krmi. % dobro voljo. malo trudu in napor« bi tudi sem spruvili potreben «pnencev material, ki bi vsaj malo razktsal ta prekista tla, da bi ob primerni negi dala vsaj desetkrat več, kakur dajejo sedaj. Toda zakaj Tiaj bi se potrudili lastniki d'/,, koristniki planin, da bi prepeljali in raztrosili apnenčev in dolomitni pesek po pUninaii, da bi nn njih namesto volka zrasla boljša trava? Saj imajo košnjo in pašo v gozdu, planine jiin p-.i tudi tlejo nekaj voz ostre krme, pri kateri potem živina prestrada zimo. Ne, to ni prav. Odločno moramo prenehati s staro prakso. Izkušnje naprednih dežel nas lahko prepričajo o koristnosti razmejitvu'pa-^fjh i" gozdnih zemljišč in o možnosti poboljšanja zakisanili, slabo izkoriščanih pašnih površin. .Vse to bo vsekakor v dobro našemu narotinemu gospodarstvu, zlasti pa nitSemu gozdarstvu, ki, si v dobro urejenem gozdu z bogatim naravnim pomladkom gradi najtrdnejšo osnovo, ,„„ w.^iti k « d M e KAKO V KRATKEM C^ASU POVEČATI SUROVtNF V LESNI INDUSTRIJI Glede na to, da .se potrošnja lesa dviga, postaja potreba pO' lesu iz leta. v Jcto večja. To nafaščajoio potrebo je mogoče kriti na eni strani % raciondl ncjšo izrabo lesa in z modernizacijo industrijskih naprav, na drugi strani pa z intenzivnejšim gozdnim gospodarstvom in predvsem a uvajsnjem hitro rastočih-vrst tesa. 5ÖJV v zadnjem času j;; Opaziti i;trediio veliku zanimanje /a icipwio, predvsuio za i'Uüne ameriške vrste alj njihove križance, Znatia je zlasti knnadska topola. Nekatere evropske države, ki nimajo dovulj gozdov 7,a kritju lastnih poirtb, se /e dalje časa ukvarjajo s tem vprašanjem. Tako ima na primer Italija obširne nasadCi kanadske topole v Padski nižini; 2 njimi krije v veliki 7ncri svoje potrebe po lesu. Pa tudi v državah, ki imajo dovolj gozdov, jc opaziti v zarinjcm Sašu /aottnanje «a to vrsto drevja. Kanadska topola ima izredno velik prirastek; medtem ko jt pri naših drevesnih vrstah povprečni prirastek 2.5 m* na ha. Seveda je ta prirastek dosegljiv Ic na u.strcznih zemljiščih, V strokovni literaturi se navaja kot primer dvajsetletna kanadska topola, ki je imela v prsni višini 72cin premera. Topolov les se pri nas Ic malo ceni, toda po krivici, saj je za določene vrste predelave odlične kakovosti in se danes uporablja v neštete namene. Predvsem je treba omeniti proizvodnjo celuloze in papirja. Za to vrsto industrije prcd-stavjja. topoli! odtičen material. Vlakna tapolovcga lesa so "Bolga iii vsebujejo znaten odstotek celitloze. Nadalje je les odlično uporaben v proizv.odnji vezanih ploŠC, embalaže, lesne volne, raaoih drobnih izdelkov itd. Kanadska topola uspeva na vlažnih tleh, na zamočvirjenih zemljiščih, vndoV/. voda itd. Raamnoževanjt jc enostavno", najuspešnejše je vegetativno, ki sc v praksi najpogosteje uporablja. Vašno je, da imn drevo it v mladosti dovolj svetlobe. Najmanjša razdalja med drevesi mora biti 5 metrov, pri odraslih dre vesih pü lOm. To se pravi, da odraslo drevo potrebuje lOOm-. Ce zmanj.^amu razdaljo med sadikami, se deblo in krošnj« pravilno raiivijata. Med topolatni je smotrno saditi drevje, ki preoašn zasenčenje. Posebno pokornost je treba posvcEati izbiri drevesne Vrste, Med topolaml obstoje velike razlike tako glede prirastka, kakor glede tehnič«-h lustr.osti lesn. Tudi med kanadskimi topo.lami obstoji: velike razlike. Posebno občutna ie razlika med posameznimi vrstami v procentu celuloze, kar je zn proizvodnjo papirja zelo pomembno. Nadalje je treba omeniti, da je topolu čcsto v dege-neraciji, kar je posledica nepravilne Tzbire rezancev. Le-ti morajo biti rlvjbrii izbrani in skrbno pripravljeni. Saditev lahko upravi iiestrokovna delovna sila. Prav primerna za to je šolska mladina. 'V Italiji, Ameriki, Švedski, Hulandski, Kelgijj in Netnčiji obstoje posebni instituti, ki se bavijo z vprašanjem topole. To vprnšanje je tudi za nas zelo pomembno; aktualna je zlasti kemična predelava topolovine. Prav gotovo imsmu dovolj zemljiSč vzdolž potokov in močvirij, ki danes ne prinašajo nobenih koristi, ki pa so primerna aa gojitev topole. Dunes trosimo za celulozo smrekov les, čeprav je to topola prav tako primerna. DiiS) neštetokrat poudarjamo, tla se je treba boriti üa večji prirastek lesu. vendar v tem pogledu doslej še nismo ničesar storili. y j VITALNOST SEMENA RD£CECA HRASTA V jeseni 1949 je drevesnica Gozdarskega instituta Slovenije v Ljubljani dobila 70 kg želoda rdečega hrasta (Quercus,. rubra). Ker drevesnica, ki Se i.ii popolnoma urejena, nima primerne mnnipulacijskc stavbe, niti priprav za stra-tifikacijo semena, je dal upruvnik pomešati seme s peskom in ga 7. zabojem *red zakopati ha prustenij da bi preltžalo do spoinUdi, ko bi se posejalo v ^temljo. Po vrhu je dal kup listja iii vcj, da ne bi seme ob hudEm mrazu zmrznilo. Spomladi I tO.ii), ko jc nastopil čas za kaljenje, je bila dreA'esnici začasno odvzeta, delovna -sila, in poslana drugam. Ko 90 se delavci vniili, so 20, maja po predhodnih delih in pripravi zcmljt lirastovo some odkopali, da bi ga posadili v pripravljene gredice. Brž ko 50 51 ratificirano seme odkrili in spravili na dnevno svetlobo, je bilo opaziti, da je ves želod že davno vzkalil; imel je že približno 15 cm dolge kuliCe 7, nnpoi razvitimi vrhnimi lisli. Nekateri so bili celo do 20 cm dolgi, Da kalicam ne bi škodovali sončni žarki, ker so prišli tako naglo na svetlobo iz senee, je dal upravnik zaboje s kaleČim želodom takoj pokriti r. zaščitnimi lesami, N.ato jih je spravil v senco, da se počasi privadijo dnevne svetlobe. Tudi, ko so jih. posadili, so jih prekrili z zaScitnimi lesami. Ko je bila zasajena povräina okrog 1 ara, je prišel v drevesnico odtlovorni organj ki je takoj izdal nntog, da se saditev ustavi, češ da se ne bodo prijeli. Na ponovno pojasnilo in prošnjo upravnika drevcsnice, naj mu dovoli nadaljevati a saditvijo, je bilo v sporazumu še "z drugimi strokovnjaki sklenjeno, da se zasadita samo še 2 m" -za poskus. Upravniku drevesnice pa se je zdeU škoda, vreči nii kompost išče ?,docl ? lako lepo vzniklimi kaliCi. Pripravil je posebne grediee izven drcvesiiice ün haroko in posadil, zaradi pomanjkanja prostora precej na gosto äc preostale, dobro razvite rastlinice, da bi t»ko ostale vsaj pri življenju do prihodnje pomladi, ko bi jih presadil v dreve-snieo. Pri tem jc bil prepričan, da se hodt) te rastlinice s tako lepo razvitimi vegetativnimi organi brez dvoma prijele, in res. Domala vse rastlinice, ki^so bi!e posajene, so se prijele, tudi tiste, ki niso imele malih listkov na vrhu. Pri teih se je sicer vrh posušil, toda iz stebla so pognala peresca in rastlinica je zaživela tako kot druge, Pnjelo se jih jc več kot Sö^'/o, ki jih je bilo res trcbii dobro negovati, zalivati in Siavarovati prerf soncem, ki pa se sedaj v polni meri vesele svojega življenja, nagajivo se smehljajoč mnenju posamcünikov. . Pouk te nezaželene izkušnje je naslednji. Kadar seme rdečga hrasta leži v stratifikacjji preko tistega časa, ko bi moralo biti že v zemlji in kliti, ter požene dülge kaliče, moramo upoštevati tole; L Ce je seme pognalo predolge kaliče brez vsaj napol razvitih prvih hstkov in je izčrpalo vso rezervno hrann iz kotilederiov, se jih ho ob saditvi razmeroma malo prijelo, 2. Če je seme pognalo predolge kaliče in še ni razvilo prvih lističev, a ima še v želodu toliko rezei-vne hrane oziroma moči. da prve lističe vsaj nnpoi rnzvije, ss jih bo prijelo do 50°'o, 3. Ce je seme pognalo predolge kaliče in je izčrpalo vso zalogo hrane iz kotil&Uenov ter razvilo že gornja peresca tako, da ima dobro razvite organe za prejemanje hrane — koreniniee in orgajic zia asimilacijo (listke). — se jih bo prijelo do 90%. Vse pa je odvisno od dobre saditve, pri Čemer je treba zemljo pritiskati (ako, da pridejo koreninice v Čim tesnejši stik z zemljo; poskrbeti jc trebft tudi za zascnčetije in zalivanje. Pogoj za uspeh pa je, da kaliči, brž ko pridejo iz sfratifikacije, ne dospejo takoj na močno svetlobo in sonce. T.reba jib jc takoj zasenčiti, ali pn po možnosti posaditi ob oblačnem vremenu, da se počasi, kakor 3P5 4!ovek püinladi, privadijo sonca, zasajati jih je trebd p^i'^lj'^'O in skrbno; nadalje jih je treba z zemljo dobro pritiskava t i, vestno zalivati in prekriti z zasen-CDvttinimi lesaroi Selc ko se dobro privadijo sončni svetlobi, je treba ^nscn-čevanje opustiti. Zaradi kasne saditve stratificiranega semena in zaradi spccialncga rnv^iiinjii 7. njim jc prirastek v višino nckoliiko manjši kot ob pravočasni saiditvi, Vendar pa sti da tudi tu, kot smo videli, doseči rnid vse zadovoljiv uspeh. Zato v takih primerih ne gre semtna zavre&i, marveč je treba ravnati po teh naših izkušnjali; rastlinice tako ostanejo pri življenji.i in v polni meri služijii svojeiinu niimenu. nam pa so prehranjeni stroški za nabavo novega semena. R u p n i k O VZROKIH IN POSLEDICAH VETKOLOMA NA JELOVR;! Triglavsko gHzdnogospodiirsko področje ja v letošnjeni poletju ponuvntj obiskalo hudo neurje z viharjem, ki je povzročilo v gozdih preecjSnjo Škodo. Hujši viharji so divjali dne 21, junija, 7. julija i» 3. avgust«. Vsakikrst je utrpel gozd vcSjo ali manjšo Škodo. Niijhtijse je bilo neurje dne julija, združeno s silnim iiölivom, hudo točo in uničujočim viharjem. Priljruinclo je od zahoda oziroma severozahoda preko (riglavskih planin Eez Pokljuko rn Jelovico ter odvihralo v v/hodjii oziroma jugovzhodni smeri Cez radovljiško-kranjsko ravnino in se poleglo v Kamniških planinah. Največ Škode Je napravilo na Jelovici, kjer so nastali -1'eliki vctrolomi Klasti okrog Rovtarice, Na planoti Pokljuke je padlo k bolj posamezno drevje, večji vetrolom Jc bil txa GorjuSah, kjer je podrlo otrog 1700 m-^ smrekovine in bukovine; v revirju Kovtarica je padlo čez .■j.OllO m" mehkega, lesa in ok. 300 m' bukovine, v revirju Martinček pa. 600- 701) m' .smrekovine in jcloviiie. V celoti je bilo na Pokljuki in Jelovici blizu 8Ü(H) m'' podrtije in polomije, in sicer v ozkem pasu, ki meri v Sicino ie 1—2 km P(:7or'š£e najhujšega vctroloma je bilo gozdarsko naselje Rovt urica na Jelovici s svojo neposredno okolico (Blatni graben. Gladka dolina, Selška planina). Pridrvelo je % veliko naglico, pometalo in polomilo drevje ter od-■vr.^alo dalje. Od silnega hrupa i» šuma ljudje niti niso culi lomljenja in prt-danja drevja, ki je v trenutku stulo Iri ležalo, S pokljuške planote preko GorjuŠ je udaril vihar ob rob Jelovice ffleiJ Sotesko in Nomnjem, kjer Jc pometal drevje v skupinah in otokih, se ujel natu v"" zarezo Blatnega grabna, kjer se je stisnil na 200—300 m in planil nivzijor proti Rovtariei, Pod Jezercem, kjer se Blatni graben razširi, se je razdelil prej enotni pas neurju v več (3—i) skoraj vzporednih prog širine 100—3Ü0 m. VeČj^i podrtija ie nastala v sredini Blatnega grabna, pod nakladalno postajo nove žičnice Jezerce—Soteska, oh preseki vzdolž žičnice, nad Jezercem ob moč^ rju Blato, 0'b naselju Za blatom, pod Selško (Kupljeniško) planino in v Gladki dolini, kjer jc b'lo središče vetroloma. V soteski Blatnega grabna (niid nakladalno postajo Stare žičnice) se je izkoreninjeno drevje mestoma s strmin zvalilo v dolino in lutrpalo cesto. Vihar je podrl in polomil drevje golot večinoma v večjih skupinah in otokih oziroma progah po 1—2 ho, drugod pa je pometal drevje le »prebirnlnOf!, to je posamezno in. v mat\jŠih skupinah Vihar jc delovat v skokih ali valovih; v sunkovitih zaletih Je «daril na tla pometal drevje in se odbil od tal oziroma gozdnega sestoja, nnkar je v raK-dalji nekaj sto metrov spet planit na tla. /Canimiva i« pouenu fipa/iuij^ v /vt/i a vetrolomom hočeml^ ütmili i" neka; ugotovitev. Kadar udari vihar s s.vöjü sjirosčeno üicmcntaruo silo, mu gond skorajda ne more kljubovnti, marveč podleže jo njegovemu iidatcu veEjfi ali rnanjSc .CozdtiE površine. Vkljub temu se razodeva v pos!cd:cah viliarjcvega delovanja neka -zakonitost, kt dovoljuje zanesljive sklepe glede vzrokov katastrofe in glede stanja gosrfnih sestojev. Vihar 60 neke mere sicer zares slepo ^izbira'., vendar pa se vidi na posledicah njegovega delovanja neka odvisnosl cui ekoloških pogojev rastiäca in od gospodarskega stanja določenega gozdnega prtddo. Pri vetrolomu na .Icloviei je bilo jno'Ino ugotoviti tole: 1. Usodni za vetrolom so goli ali preveč odprti grebeni in vrhovi. Veter pisne preko njih z nezadrSano silo, se zaleti t vao silovitostjo v bližnji ^ozd iii g;i poruši. Med Elatnirri grabnom in Selško planino je veČ gölih in odprtih gor-.skih grebenov. Tik za njirni — na pobočjih, v jamah m dolinah — so nastali* jiiijvečjt vetrolomi. 2. Ob golosečnih površinah stii ogroženi prtiduja in šc bolj Kiidnja striiii (fronta) gozdnega sestoja. Veter sc zaleti v prednjo stena gozdnega sestoja, jo nn šibkejših mestih predre in poruši, ali pa se odbije in odskoči, če je čcltm stran gozda, po kgi ali strukturi gozda dobro utrjena iu čt ima močnu, strnjeni. ;fiiledje (naslon). Zadnja Stran gozda, ki nima gozdnega zaledjj in je ifito brej^ naslona, je nüvadno hujt^ poäködovana. 3. Meäani gozdni sestoji so v splosnem odpornejši proti vetru kakor eno-vrstni (cist)), ker drevje z dobro zakoreninjenostjo daje üpo™ drevju s slabo niikoreninjenostjo. VetrOlom na Jelovici potrjuje to ugotovitev-, v meianem bukovem — jelovem — smrekovem gozdu (odd, 27 revirja Kovtarica) je podrl veter le posamezna drevesa ali mati.iše drevesne skupine, medtem ko je v scdnjem skoraj čistem smrekovem sestoju porušil smreko v večjih skupinjli tn na večjih površinah, isto ugotovitev dajejo vetrolomnc površine ua več kriijih okrog Rnvtarice Mešani sestoji imajo boljšo zakoreninjenost kakor liisti in zato* boljc izkoriščajo zadrževalno moč zemljišEa (globino tal, skalne raKpokL^ med sebojno pterplctenost korenin). Posebno odporni so proti vetru mešani sestoji iglavccv in listavcev, prav malo odportii pa čisti S'nrekovi sestoji, posebno 5t v cnodobni strukturi- 4. Zelo nevarni zu vetrolom so starejši, mouno presvetljeni enodobni smrekovi sestoji, kjer sc je zmanjšal sklep krošenj pod 0,6. EnOdobni smrekovi sestoji s sklepom kroSenj 0,5—0.6 pokrivajo okrog Rovtarice precejšnje površine. Smreka s svojo plitko zakoreninjenostjo je proti vetru malo odponia, V pre-rcdkein enodobriem smrekovem se.stoju ima veter jkoraj odprt prehod, ker manjka polnilnega sloja in ker je sklep krošenj pretrgan, zaradi česar drevesa T?lmajo dovolj naslona dttigo na drugo. 5. .Horenska podlaga je slabsi za odpornost gozda proti vetru, Morcnsko podlago sestavljajo grušč, pesek in mivka, ki so zgneteni v zelo zbltc, neprezračene sloje, kamor drevesne korenine skoraj nc-.morejo^prodreti. Rodovitna plaat zemlje je tenka iii 2akorer\tnjenost drevja jako plitva, zaradi česar je drevje tudi v mešanem sestoju malo odporno proti vetru. V kolikor korenine mestoma prodirajo globlje v morensko podlago, vendar drevesa ne zasidrajo dovolj trdno, ker je niorenskl material precej sipek in rahel ter zato koreninam ne nudi peva narjivna pomladitev, ifclo »ktiialno, ^ Čeprav je šc nedavno vtadik) mnenje, tla je žgano apno nnjpnMierticjsf inatorial T.a apiienjö, so se izkazali nnravni apnenci in lapori boljši, ker se nc lepiju v vlažnem stanju v grudicC; kfikoir to dela žgano apno. Apnence uporabljajo pri saditvi v jdinc, pii setvi ali' pri naravnem pomljijevanju in sicer tako, rfa Jih preineSajo z zemljo. Vendar pji pri upnenju gozdnih sestojev navadno laztresejo apnenec po povräju, da se sam premeša s humusom in prstjo. Apnenjc sc izvaja pri vseh sestojih: od najmlajših do najstarejših. Zrn uril i lU se rädima. S tam, da so za nastop učinka a^menja potrebn>si 2—3 let-a. Gospo-darstvenost apncnja v go^^darstvu je. na podlagi dosedanjih obilnih in temeljitih raziskovanj izve» dvoma. Stroške enkratnega apnenja bogato povrne znatno povečan prirastek, poleg tega pn tudi trajno izholjäanje goüdnih tal, oliLjšano naravno ali umetno pomlajevanje, možnost uvajanja bolj zahtevnih drevesnih Vrst, posposena rast in skrajSanje obhcdnjc, bogatejša in boljša prehrana divjadi itd. Zaradi vsega tega jc potrebno uvajati apnenje v velikem obsegu, posebno še, ker razmeroma majhne stroške krije /e dvoletni lesni prirastek. N'ekaj primerov: 1. Primerjalne raziskovalne ploskve iz letit 1892 so Jak po 43 letih 168 m* ileblovine na ha (brez apna) in 328 m^ pri 2000 kg žganega 3pna na ha. 2. 5fl leten smrekov sestoj je dal v 16 letih 70 m^ vcE dcblovmt; kakor Iton-trolna površina. Uporabljeno'je bilo 2000kg apna nn ha. 3. Drevesa. 160—^180 letnega bukovega sestoja na 4. bonitetnem razredu so pTirašiflla v brünikah 3—4 mm po uporabi 300f) kg odpadkov iz npnenic (pred uporabo apna le 1 mm in manj!). 4. V Itpo raščencm 42letnem smrekovem sestoju je po izvršenem preretl-venju in uporabi 5000 kg apncnca srednje drevo v sestoju merilo 0,53 m-^ bri;/. rtpnfinca le 0,33 ir^ Z apnenjem torej lahko zmanjšamo obhoünjti od 80—100 let na samf>. bO—70 tet, ker v krajšem času dosežcrno iste drevesne dimenzije, 5. Polovico površine starega smrekovega gozda so posuli z 8000 kg apnenca lU ha, 14 let pred nameravanim posekom. Po izvršeni sečnji stavega sestoja je bil na poseki že 10—12 leten bujen pomladck, medtem ko je na preostali polovici bilo potrebno preiti k umetnemu pogozdovanju. Te podatke, raziskovanj le objiivilo Bavarsko združenje posestnikov nedržavnih gozdov. Povsem odveč bi bilo, poudarjati korist apnenja gozdnih drevesnic. tz bogatih in obsežnih izkušenj, ki jih ima ncmäÜu gozdno- gospodarstvo,, sledi, da sc apnenje izplača, kjer je potrebno in kjer niso prevelike težkoie ■jlede prevoza; pri ton sc da pomagati z uporabo praznih vozli, ki se vračajo-v gov.d no les. Čeprav s.e.,pri apnenju v alpskem gozdnem gospodarstvu porajajo poschiia vprašanja, bo to ctelo tudi fu umestno glede na velike uspehe v primeri z Tnalo truda in tnajhnimi stroški. DREVESNICA NA RADUHI Pri .terenskem obhodu spomladi 1950 smo ugotovili, da ima drcvcsnica na RadLihi v gornji Savinjski dolini, ležeia v višini nad 1Ü0Ö m, na 3 ha obdelana povrAina poleg smreke, macesna in rdečega bora posejani: tudi ok. 30.000 gle- ■dičijt {Glcditschij triacuntlios), ki jo jt vsn požrl tiivjj ^njcc, ok, 20AK)0 ro'biiiijL' ter manjšo količino Sme ga bom, frnej!« oreha (Junglans nigro) j. dr. Dr, Mptis W ra h t I KITAJSKI PAMACESRN V GRAJSKEM PARKU V ORMOŽU V "äumarsikem listin 1948. št, 5—6, je no pisat dr. M, Anii;, protesor /agrcb škc agronomsko-gozdarske fakultete, da sta v novem mariborskem parVu tlvu ilrcvesi kitajskega zlatega macesna ali kitajskega painacesna (Pseudoliirix Kacm pferii Gord,), ki uspeva prirodno kot gostdno tirovo v severovzhodnem delu Kitajske, v Evropi pa ga štejemo med najredkejSe parkovne cksote. Drevesi v mariborskem parku sta bili doslej edini znani v Jogoslaviji, Visoki sfn 12—15 m, v prsnem premeru pa merita do 20 cm.® Aničcvi objuvj pridružujemo novo. Pjscc teh vrstic je pvi pregledu yrujskcgu ^^ozdncgrt parka, v Ormožu dne 19. Vil, lO.SO odkril skupino enajstih dreves kitaj skega pamaecsna. Drevesa riiMejo v jami /a gradom, ob robu tnnTiiSkc jase. kjer sc začenja prirotini ineš.tiii go/d gradna, gabra in bukve visoke starnsti. Drevesa so Visoka 12—15 tn iti merijo v prsni višini 10- 20 em. Njihovo tispc-vanjl; ni dobro, ker jih prevee zasenCujc sosednje listnato drevje. Kot velika redkost j;aslužijo ta drevesa pokornost iri bi jih bito treba nekoliko sprostiti, dj bi dobila ve£ svetlobe ;n bolje uspevala. Grajski park v Ociuožu se odlikuje po velikem številu {ok. 30) različni k lujih drevesnih vrst, rned katerimi so nekatere prav redke, kakor močvirni tisovec (Taxodimn distiehum), drcvesasti ruj (Rbus cotinus var. arborescena), knpto-merija (Cryptomeria japoiiica), inaklura (Madura aurantiaca), piramidni hrast, po vzrasti podoben jugvicdu, visok do 25 m, ki mu nihče ne pozna botanicneüii imena, in 5e raiine druge cksote, ki so posanri; in .skupinsko pomeiane mud skupine domačega drevja visoke starosti in velikih razseinosti. Zato jc tem manj razumljivo, da se MLO v Ormožu in drugi odgovorni einitelji ni£ ne brigajo 7.:x park, ki je do skrajnosti Tianemarjcn in tudi v precejšnji raerj opustosen. Mnogo drevja je podrtega, mnoga drevesa, :!lttsti eksotična, imajo okleščene in polomljene veje, parkovne ozir, gozdne poti so mestoma skoraj neprehodne zaradi plevela, ki se bohotno razvija. Park jc sestavni del starinskega gradu, ki je bajt* zflŠiJiten kot kulturni spomenik, in je vreden, da se zaŠiiti kot prirodna /.name-Ttitost. Urejen in oskrbovan park bi bil privlaeen za tujce in domačine, imel bi tudi svojo gospodarsko in znanstveno vrednost. t>r. Mak,- W , I) C r ' Obe" drevesi kitajskega painacesna navaja že Jak, Župančič v svojem .spisu -sMestni parki v Mariborut (Maribor, )927) KRATKE VESTI SVETOVNI PROMET Z LESOM Glavni pomen svetovnih 7.ä]og l&sa odseva v svetovni trgovini. Omejitev dotoka doliirjev v inozemstvo, ^ve^ana z radikalno omejitvijo uvoia v ZDA, jc povzročila v dmgib deielali, poseb. no v Angliji, omejitev uvoza tehnič nc^a (gradbenega) lesa iz ZDA in Ka nadc in iskanje novih tržišč v istveii-dGlavsk.;h območjih, Zjiradj tega se je proizvodnja leaa v zemljah * »mehko valuto« zvišala, medtem ko se v ZDA kopičijo zaln(