kulturno - politično glasilo
BLAQO
za plašče, obleke, kostume vedno najnovcjSe, poceni in dobro v največji izbiri samo v trgovini
Celovec-Klagenfurt, Am Flcischmarkt
svetovnih in domačih dogodkov
4. leto / številka 45
maku it ttsnien
//Mi zasedanju Glavnega odbora Osvobo-■flilne fronte (OF) v Ljubljani je govoril na °lgo in široko notranji minister Slove?iije, S- Boris Krajger.
dj-*- minister je med drugim naglasil sle-
>,Vedeti moramo, da je n. pr. gleichen-erški sporazum privedel do tega, da je ernokratično socialistično slovensko giba-na Koroškem zavzelo glade na ta vpra-sunja precej čudno stališče, ki kaze, da stva-1 ne razume in da se pravzaprav lega spo-r®zumcvanja boji. Zavzelo je stališče, ki po-.J!11 v bistvu nasedanje politiki nacionali-lcrlc klerikalne reakcije v Avstriji, v bi-vu Pa nasedanje Tiscklerjevi liniji, ki je £ Pp°$kem razglasil geslo, da je bilo za.
anjv.no vedno slabo takrat, kadar so bili TnUS! lu&0!!lavijo in Avstrijo dobri. Un ll>,cno nacionalistično geslo, ki sku-y za,lasati zmedo med našo narodno manj-
'-a Se (>r‘ nas v odnosu do stare ki^°SJf V,le n* v?j' sPremenilo. To je geslo, in	teorijo, da pomenijo razgovori
Va sPorazumi Jugoslavije s sosednimi drta-r 7,11 trgovanje z našimi narodnimi inte-esi. Proti tem geslom se seveda ne more-_ dovolj močno boriti, če smo v defenzi-ln imajo ta gesla tudi svoj odmev pri nas.
,	1.n’ da imamo celo nekaj ljudi, ki so tudi
1 nas tolmačili na ta način razgovore med tako '’? *n. Jugoslavijo in ki tudi pri nas to 0 Sedajo na ta problem in iščejo zveze, fr tule)° na Koroško in tam v bistvu pod-P>Ta]° to Tischterjevo tezo. Iz tega se vidi, lu„m0Tam0 v teh vprašanjih resno razmiš-l, ln dnevno razpravljati o tej naši zu-njt politiki, ker je nala zunanja politika eposreden izraz naše notranje politike .. kolikor ministrov govor zadeva sloven-nn s°ftaltstt£no gibanje na Koroškem, ki je izldl° Pollllki. nacionalistične klerikalne žrnrf}e V Austrip, je to seve zadeva Demo-frn,1 ne fronte, da ministrovo kritiko tiho P “H pa odgovori, sirove Same *nteresira samo oni del mini-Ijen ' ^ gQV<)ra> kjer nam podtikava strem-biikdar ^a.ter^ nismo nikdar zagovarjali, njih -T n*smo ne v Uslu in na na zborovanja ^jStoPaH mnenja, da pomeni zboljšala} / n°SOv mrd Jugoslavijo in Avstrijo J cv pololaja koroških Slovencev. Zopet tek.et Sm° Pisnii in govorili za ureditev nia ,pZnier med obema sosednima driava-Hčiic 0novno smo naglasili, da tako poli-\čijfjC l'(llior tudi gospodarske razmere kri-! o obeh drlavah po normalizaciji.
0£j- o£no pa smo v tej zvezi naglasili in Vaj H neresnične trditve raznih jugoslo-k(jr j!! politikov, hi so jih dajali v zvezi s (Z- kuni Slovenci. Omenjamo v tej zvezi ja(lVo ministra Matesa, ministra Moša Pi-Pisavo lista „Politika” v zvezi s poto-Hje^e?n avstrijskega zunanjega ministra. V lje . bik treh izjavah je bilo naglašeno, da položaj koroških Slovencev tako iz-fi(jl al> da ni več nobene ovire za dobre C* med Jugoslavijo in Avstrijo. Mi do-OrL V(‘Tn°, da pri urejevanju meddržavnih vpr j‘0v ni merodajno samo manjšinsko čt SVe, atlie> 'bi ja v pretežni meri odločilen ht 0v>!! politični položaj in da so odločil-(pa g°sPpdarske potrebe obeh strani. Vemo { l^hh 'dl> ^0 urejene manjšinske razmere ,	0 podkrepijo odnose med sosednimi
l	PJ
CJor^‘o iz te vere smo zopet in zopet go-nifr • pisali in intervenirali pri merodaj-i ' hpt!JlVstrl)sklh oblasteh za ureditev
J
a rgi
lr^ju nl 7la kulturnem in političnem poi
l ^	j* o* 2 1» J *m~J. m.	—. ] Y. ] ž J _ J
_ -rS7i • ^'ismo pa nikdar zamolčali, da ^Q°. v tem oziru ni bilo nič storjeneg trditev jugoslovanskih listov in m
J	0	------------- w ..
O takem zboljšanju neresnična.
smo ponovno, da narodu 'na ni in noče biti predmet medržai ^aŠetarjenja. Način pisanja listov i
DWIGHT EISENHOWER -
predsednik Združenih držav

»M a v -
Z veliko večino je bil pri volitvah v torek, dne 4. novembra, izvoljen za novega predsednika Združenih držav general Dwight Eisen-ho\ver.
Eisenhovver je bil rojen dne 14. oktobra 1890 v De-nisonu, malem mestu v Texasu, v družini, ki je nernško-š vi carskega porekla in ki je prišla v Ameriko v prvi polovici 18. stoletja.
Po končani srednji šoli je vstopil Dvvight v vojaško akademijo, ki jo je leta 1915 končal z odličnim uspehom. Leta 1916 se je po-
ročil z Mamie Genevo Doud.
Od leta 1935 do leta 1939 je bil z generalom MacArthurjem v ameriški vojaški misiji na Filipinih. Med svetovno vojno je dobil nalogo izdelati načrt za osvoboditev Evrope in je pri končni zmagi bistveno sodeloval. — Ko se je leta 1945 vrnil v domovino, je stopil v pokoj in leta 1948 je postal rektor Kolumbijske univerze. Dne 16. decembra leta 1950 je bil imenovan za prvega vrhovnega poveljnika zavezniških sil evropske obrambe držav Atlantske zveze. Tu je postavil Eisenhower temelje za skupno obrambo svobodnih zahodnih držav.
Dne 11. julija t. 1. ga je republikanska stranka imenovala za svojega predsedniškega kandidata in zdaj je bil izvoljen za prihodnja štiri leta za predsednika Združenih držav. To je 34. predsednik Združenih držav Severne Amerike.
V ameriški javnosti je Eisenhower silno priljubljen in ga na splošno imenujejo vsi z njegovim domačim imenom „Ike”. Ta splošna priljubljenost mu je tudi pripomogla do velikega volilnega uspeha.
Zvezni predsednik v Celovcu
V torek popoldne je prispel v Celovec zvezni predsednik dr. T. Komer. Na kolodvoru ga je pozdravil najpreje koroški deželni glavar, za njim pa še ostali zastopniki dežele in glavnega mesta. Že pred zveznim predsednikom je prispel v Celovec prosvetni minister dr. Kolb.
Predsednik je po kratkem odmoru v hotelu Sandwirt obiskal najpreje ljudsko šolo dr. Karla Renner-ja v velikovškem predmestju, nato pa novi Dom starih na št. ru-pertski cesti. Povsod je prebivalstvo mesta, ki je bilo okrašeno z zastavami, živahno pozdravljalo državnega predsednika.
Zvečer je bila prireditev dunajskih fil-* harmonikarjev v novem Domu glasbe (Konzerthaus). Te prireditve so se udeležili številni slavnostni gostje, med njimi britanski poslanik v Avstriji, nadalje vrhovni poveljnik britanskih vojnih sil v Avstriji, prosvetni minister Slovenije, italijanski in jugoslovanski konzul v Celovcu itd.
Po pozdravnih govorih deželnega glavarja in prosvetnega ministra je v svojem govoru poudaril zvezni predsednik, naj bo novi Dom glasbe središče iskrenega veselja in umetniškega življenja vsega naroda, ki ljubi svojo pesem tako, kakor ljubi svojo
koroško deželo s ponosnimi gorami in sinjimi jezeri.
Po koncertu je bil v vladni palači v Celovcu slavnostni sprejem. Dopoldne v sredo pa se je vrnil zvezni predsednik nazaj na Dunaj.
Nove izjave o Trstu
Na kongresu jugoslovanske komunistične partije v Zagrebu je govoril najpreje generalni tajnik stranke, maršal Ti t o. V svojem večurnem govoru je orisal tudi po-ložaj Jugoslavije v svetu. Pri tem je omenil, da želi Jugoslavija urediti tržaško vprašanje v direktnih razgovorih z Italijo.
Na to pripombo jugoslovanskega ministrskega predsednika je odgovoril italijanski ministrski predsednik na svečanosti, ki je bila v Redipulji pri Gorici. Pri tem je Alcide d e G as p e r i dejal, da es Italija nikakor ne želi vmešavati v notranje zadeve Jugoslavije in tudi ne v obrambne namene Jugoslavije. Pač pa je Italija vznemirjena zaradi položaja Italijanov v Jugoslaviji. Nujno pa želi Italija doseči ob Jadranu mir, ki naj bi zagotovil gospodarski napredek in po potrebi tudi skupno obrambo Italije in Jugoslavije.
izjav ministrov in celo imenovanje raznih številk, ki so si medsebojno tako zelo nasprotovale, jasno dokazuje, da se je za kulisami nekaj dogajalo. G. minister Krajger pa to dejstvo v svojem govoru tudi sam potrjuje, ko pravi, da nismo samo mi na Koroškem imeli tega vtisa, marveč da so ga imeli tudi v Jugoslaviji.
V koliko so ljudje potovali iz Slovenije na Koroško i?i tukaj širili taka mnenja, to seveda ni naša stvar, ker ,ni ne dajemo potnih dovoljenj in tudi ne dajemo navodil, s' kom smejo in s kom ne smejo govoriti dotične osebe, ki dobijo potno dovoljenje.
Pri vsem vprašanju potovanja se čudimo le enemu dejstvu in sicer: na eni strani se danes, po desetih letih, obsojajo ljudje radi dozdevnega sodelovanja z okupatorjem na smrt, kakor se je to zgodilo v minulem poletju dekanu Gnidovcu, baje za dejanja iz leta 1942. Medtem pa so razni bivši nacistični funkcionarji, ki se vozijo preko meje — da7ies sicer v drugi partijski uniformi kakor so jo nosili za časa okupacije — ravno
tam deležni svečanih sprejemov. Deležni so svečanih sprejemov prav na tistih mestih, kjer so v letih 1941 do 1945 širili nacizem in nacistično „kulturo”.
Naša naloga je in ostane, da se zavzema-mo za kulturne, gospodarske in politične potrebe koroških Slovencev. Te svoje naloge pa se hočemo držati, pa naj bo to komu ljubo ali ne. Absolutno pa odklanjamo poskuse od zunaj, da bi nas hoteli označevati za element, ki moti mirno sožitje med so-sednima državama ali pa celo poskuša hote ali nehote tukajšnjim socialistom pripravljati volilne parole o iredenti in podobnem.
Veselimo se vsakega zboljšanja razmerja med Jugoslavijo in Avstrijo na gospodarskem, kulturnem in političnem področju. Prepričani pa smo, da bo to sosedstvo postalo s tistim dnem trdno in trajno prijateljsko, ko bodo tudi koroški Slovenci mogli povedati, da so našli vse razumevanje pri avstrijskih oblasteh in da je Avstrija postala v polnem pomenu besede tudi njihova domovina.
KRATKE VESTI
S 1. novembrom so odpravljene nakaznice za sladkor. Od tega dne so tudi izenačene cene za sladkor na nakaznice in brez njih. Cena za kristalni sladkor je S 6. 48, za sladkor v kockah ter v prahu pa S 6.70.
Ugotovljeno je, da je nastal požar dne 8. oktobra t. 1. v Funder-jevi tovarni hera-klitnih plošč v Glandorfu pri št. Vidu zaradi nepazljivosti. Dva nameščanca sta ovadena zaradi tega okrajnemu sodišču v št. Vidu ob Glini.
Po podatkih ljudskega štetja je imelo mesto Dunaj dne 1. junija lanskega leta 1,766.000 prebivalcev. Od'teh jih je bilo poklicno zaposlenih 873.000 in od teh je bilo 34% nameščencev, 48% pa delavcev.
Dne 12. decembra t. 1. se bo pričel na Dunaju takozvani »Kongres narodov”. To l?o zborovanje zastopnikov komunističnih držav pod vodstvom Sovjetske zveze. Verjetno bodo na tem kongresu spet proglasili kako »Mirovno ofenzivo”.
Pri občinskih volitvah v Italiji so po dosedanjih izidih napredovali demokristjani, to je stranka krščanskih demokratov.
Po poročilih ameriškega obrambnega ministrstva so dosegle ameriške izgube na Koreji do konca meseca oktobra 123.395 mož na mrtvih, ranjenih in pogrešanih.
Dne 16. novembra bodo volitve v pokrajinski odbor na Južnem Tirolskem. V volilnem okolišu Bolcano (Božen) kandidira kar 10 strank. Med temi je tudi lista Nemcev Južne Tirolske pod imenom Južno-tirolska ljudska stranka.
Pri ameriških predsedniških volitvah nista nastopili samo demokratska in republikanska stranka, ampak poleg teh dveh glavnih še 13 drugih skupin in strank. Seveda so vse te skupine nepomembne in vse skupaj niso računale z izvolitvijo svojih kandidatov. Odtegnile pa so eni ali drugi veliki stranki nekaj volivcev in so s tem mogoče vplivale na končni izid volitev.
V	prvi polovici novembra bodo v Sredozemlju velike mornariške in letalske vojaške vaje Francije, Grčije, Italije, Turčije, Vel. Britanije in Združenih držav. Sodelovalo bo 170 ladij in 500 letal.
Po trinajstem glasovanju je glavna skupščina Združenih narodov izglasovala Jugoslavijo za članico socialnega in gosjKHlarske-ga sveta. Jugoslavija je dobila potrebni dve tretjini glasov (40), Češkoslovaška, ki je bila doslej v tem odboru, je dobila 18 glasov.
Pii odboiu za socialna, človečanska in kulturna vprašanja pri Združenih narodih je jugoslovanski zastopnik Vladimir Dedijer obdolžil Sovjetsko zvezo, da je popolnoma vistosmerila in izenačila v vseh satelitskih državah vso poročevalno službo v časopisju in radiu. Zelo verjetno je vse to lesnica, ni pa Dedijer povedal, kako je v tem oziru v resnici urejeno v njegovi domovini.
Na Poljskem so bile »volitve”. Kakor poročajo je dobila pri volitvah Osvobodilna fronta (nacionalna fronta) z nosilcem liste predsednikom Bjerutom in maršalom Ro-kosovskim kar 99% vseh oddanih glasov.
V	Sloveniji bodo volitve v občinske in okrajne zastope dne 7. decembra. Govorniki — sami izgrajeni komunisti — poudarjajo na shodih, da smejo biti izvoljeni samo taki kandidati, ki so zajamčeno »čisti socialisti . S kakšnim odstotkom bodo »izvoljeni”, bomo poročali.
V	Južni Franciji je francoski predsednik rupublike v kraju Donzčre ob reki Ro-dan-u slovesno izročil v obrat največjo vodno elektrarno Zapadne Evrope, ki bo proizvajala, ko bo popolnoma dogotovljena, dve milijardi kilowatnih ur.
Med postajama Fiirstenstein in Lam-mering na Spod. Bavarskem je trčil brzo-vlak v tovorni vlak in je bilo pri tem osem oseb mrtvih, 26 pa težje ranjenih.
Politični teden
Po svetu...
Predsedniške volitve v Združenih državah so vplivale ne samo na dogodke v Združenih državah, ampak tudi na ves ostali svet. Vse je kakor mir pred viharjem, vse čaka, kaj in kako bodo odločili ameriški volivci. Še celo glavna skupščina Organizacije združenih narodov je svoje seje preložila na čas po ameriških volitvah. Le posamezni odseki in odbori te svetovne organizacije narodov zborujejo tudi v tem predvolilnem času.
V Organizaciji združenih narodov
V političnem odboru glavne skupščine Združenih narodov razpravljajo o Koreji in o možnostih vzpostavitve miru na Koreji. V svojem govoru, ki je trajal skoraj štiri ure, je napadel sovjetski zunanji minister postopanje Združenih držav, ki so ,po njegovem prepričanju krive vsega zla na Koreji pa tudi drugod po svetu. Kot pogoj za sklenitev premirja pa je Višinski navedel že znano komunistično zahtevo, da se morajo vsi ujetniki komunistične Severne Koreje in komunistične Kitajske prisilno vrniti domov. Na to zahtevo pa Združeni narodi ne morejo pristati, ker je preveč dokazov, kaj se takim povratnikom zgodi.
Sovjetskemu zunanjemu ministru je odgovoril najpreje ameriški zunanji minister, ki je orisal napore za vzpostavitev svobodne in samostojne ter enotne Koreje. Vsi ti napori pa so ostali brezuspešni zaradi stalnega sovjetskega nasprotovanja. Posledica tega je sedanja korejska vojna, ki je zahtevala samo na komunistični strani že en milijon in 500 tisoč žrtev.
Že šest let divjajo boji v farncoski Indo-kini. Komaj malo napredujejo v teh bojih francoske čete, pa že dobijo komunistični uporniki novo pomoč v orožju in verjetno tudi v vojakih in francoske čete se morajo umakniti. To prizadeva Franciji velike izgube na vojakih, predvsem pa na materialu. Sicer gotovo pošiljajo Združene države na to bojišče velike količine vojnega orožja, vendar pa morajo tudi Francozi sami mnogo prispevati. V tem delu Azije zadržujejo Francozi s svojo vojsko vpad komunistov v jugovzhodno Azijo. Tega se Fracozi zavedajo, zato pa tako neradi prenesejo vsako očitanje in vsako nasprotovanje svoji politiki.
Med Francozi in Amerikanci
Med Nemci in Francozi
V Franciji je čutiti tudi vedno večji odpor proti odobritvi pogodbe o Evropski obrambni zvezi. Skoraj vse politične skupine so se že izjavile proti tej pogodbi, le skupina okrog francoske ljudske stranke še zagovarja odobritev te pogodbe. To mora že zaradi zunanjega ministra Schumana, ki je odličen član te stranke in ki je največ delal s francoske strani skupaj z Združenimi državami za dosego te pogodbe. Danes pa je razpoloženje na Francoskem tako, da bi verjetno ta pogodba ne dobila večine v francoski poslanski zbornici.
Tudi v Zapadni Nemčiji je odpor proti tej pogodbi precej močen, zlasti socialisti ji
nasprotujejo, vendar pa bo verpetno dobil kancler dr. Adenauer v bonnski poslanski zbornici večino za odobritev te pogodbe.
Na Nemce vpliva zelo neugodno razpis volitev v deželni zbor v Posarju. Nemci so namreč zahtevali, naj bi bile volitve razpisane tako, da bi smele nastopiti pri volitvah tudi one stranke, ki zagovarjajo združitev Posarja z Zapadno Nemčijo. Sedaj te stranke v Posarju nimajo dovoljenja za svoje organizacije. Kljub tej nemški zahtevi in dolgotrajnim pogajanjem pa so bile končno le razpisane volitve, ki bodo 30. novembra. Te volitve bodo brez izrazito nemških strank. Zato pa že v naprej izjavljajo v Bonnu, da teh volitev ne bodo priznali in tudi ne vlade, ki bi bila sestavljena v Posarju na podlagi izida teh volitev. Kljub tej izjavi pa se bo verjetno francoskemu zunanjemu ministru le posrečilo, da bo nadaljeval z nemško vlado pogajanja za evropeizacijo Posarja. Ta naj bi bila v tem, da bi ostalo Posarje gospodarsko čim bolj naslonjeno na Francijo, v političnem oziru pa naj bi bilo samostojno.
Pa se še enkrat povrnimo v Azijo in sicer v Perzijo. Tam je Mosadek izpeljal svoj načrt o prekinitvi diplomatskih zvez z Veliko Britanijo. Perzijski poslanik se je vrnil iz Londona, tja pa je odpotoval britanski poslanik iz Teherana. Sedaj se bo mogoče perzijski ministrski predsednik Mosadek
bolj mirno posvetoval z Amerikanci o ureditvi petrolejskega vprašanja v Perziji.
in pri nas v Avstriji
V zadnji številki »Našega tednika” smo na drugi strani poročali o poteku vladne krize, na prvi strani pa, da je po naročilu zveznega predsednika dr. T. Kdrnerja sestavil zopet dr. ing. Leopold Figi novo, to je svojo četrto vlado. Ta vlada ima iste ministre, kakor jih je imela prejšnja. V četrtek je bila nato na seji poslanske zbornice razprava o vladni izjavi. V tej izjavi je zvezni kancler omenil, da ni bilo mogoče doseči sporazuma med obema vladnima strankama o novem proračunu. Zato pa je prišlo do vladne krize in nova vlada bo predložila poslanski zbornici predlog, naj bi bil podaljšan proračun za pet mesecev. To se pravi, da bi imela vlada pravico predpisovati dohodke in izdatke v višini 5/12 letoš-njega proračuna.
kriza vlade?
Zakaj
Seja poslanske zbornice v četrtek, dne 30. oktobra, je bila verjetno predzadnja seja tega parlamenta. Na seji je govoril najpreje zastopnik komunistične starnke, Fischer, ki je napadal predvsem socialiste, nato pa povrsti tudi druge stranke in pa posebej Marshallov načrt.
Zastopnik socialistov, bivši pravosodni
0 novi pomoči Jugoslaviji
To nasprotovanje se je v zadnjem času pokazalo s strani Združenih držav predvsem v dvojnem. V glavni skupščini Združenih narodov je bil stavljen predlog, da naj razpravlja glavna skupščina tudi o vprašanju Tunisa in Maroka. Tu pa so Francozi zelo občutljivi. Tunis in Maroko sicer nista kakšni francoski koloniji, um je samo francoski guverner, pod njegovim pokroviteljstvom pa vlada tuniški in maroški bej. Vendar pa ima ta bolj malo pravice na politično življenje v teh pokrajinah. Sicer so te dežele pod francoskim vodstvom zelo napredovale zlasti v gospodarskem oziru in so tudi pripravljeni Francozi, da dajo tem deželam večjo samostojnost, vendar pa se opaža močno pokret za odcepitev teh dežel izpod francoske skupnosti. O tem vprašanju naj bi razpravljala glavna skupščina Združenih narodov. Francozi so nastopili proti temu in so trdili, da je to notranje francosko vprašanje, ki ne spada v okvir Združenih narodov. Pri glasovanju pa so bili tudi Amerikanci za to, da naj o tem vprašanju razpravlja glavna skupščina Združenih narodov. Seveda so to napravili Amerikanci zato, da bi pridobili na svojo stran arabsko-azijski blok, ki ga hočejo pridobi,ti tudi sovjetski diplomati. Toda zamera pri Francozih je zelo huda.
Ameriški list „Washington Star" razpravlja o novi zahodni gospodarski pomoči Jugoslaviji in piše:
„Po novem sporazumu, ki so ga dosegle z vlado maršala Tita, bodo Francija, Velika Britanija in Združene države v sedanjem proračunskem letu dale Jugoslaviji gospodarsko pomoč, ki bo znašala skoro 100 milijonov dolarjev. S to pomočjo naj bi olajšali resno stanje, 'ki ga je povzročila letošnja suša, in pospešili industrijsko dejavnost, ki je v hudem zastoju zaradi pomanjkanja denarja za nakup surovin, katerih zaloge so izčrpane.
V zameno za to pomoč in za angleško-francosko-ameriško obvezo, da bodo dale tehnično pomoč za kmetijski in industrijski razvoj v Jugoslaviji, je sprejela Titova vlada — po precejšnjem obotavljanju — določeno število pogojev. Med njimi so ti-le:
1.	Sporazumeli so se, da se bo Jugoslavija posvetovala s tremi zahodnimi velesila-
mi, preden bi zaprosila za kako novo zunanje posojilo, razen posojil od Svetovne banke;
2.	da bo sodelovala Jugoslavija s temi tremi državami pri odločanju o prvenstvenih investicijah za nove gospodarske načrte; in
3.	da se bo posvetovala z njimi glede načinov in sredstev, kako zmanjšati jugoslovanski zunanje-trgovski primanjkljaj.
Če se bo Titova vlada držala tega dogovora, lahko upamo, da bo prišlo do znatnega izboljšanja v sedanjem gospodarskem položaju Jugoslavije. Sodelovanje v ta namen je gotovo hvalevredno.
Četudi nam beograjski režim ni všeč in četudi je na svoj način izrazito komunističen, je vendar odločno protikremeljsko in protikominformovsko usmerjen in Jugoslavija sama ima velik strategičen pomen. Čim močnejša bo postala, tem močnejša bo tudi skupna fronta proti nevarnosti sovjetskega napada.”
minister dr. Tschadek, je orisal potek zadnje vladne krize in je nato zatrdil, da je ai rešitvijo krize socialistična stranka popolnoma zadovoljna, ker je s tem dosegla izpolnitev vseh svojih zahtev.
V	imenu VdU je govoril poslanec Hart-
leb, ki je dejal, da je bila zadnja vladna kriza bolj podobna komediji kakor pa resnični vladni krizi. Zatrdil je, da je bila izzvana ta kriza samo zaradi pridobivanja volivcev.	. j
V	imenu OeVP je govoril glavni tajnik stranke dr. Maleta, ki je poudaril, da je prišlo do vladne krize zato, ker OeVP ni mogla pristati na zahteve socialistov. Izpolnitev teh zahtev bi namreč pomenilo razvrednotenje šilinga, nov pakt o cenah in plačah ter končno brezposelnost. KončnO je dr. Maleta še izjavil, da je OeVP postopala izključno v smislu koristi ljudstva, ki bo na volitvah odločilo, komu zaupa.
Poslanci obeh vladnih strank so nato > večino glasov odobrili vladno izjavo.
Zbornica je nato sklenila še soglasno/ brez vsake razprave, sledeči zakon:
Volitve — 22. februarja »Državni zbor je razpuščen pred potekom popolne zakonodajne dobe. Zvezna vlad«; naj razpiše nove volitve v državni zbor tako, da se bo novi državni zbor sestal k pr,i seji najkasneje dne 24. marca 1953.”
V smislu tega zakona bo vlada verjetno določila kot dan volitev nedeljo, dne 22. ff' bruarja 1953.
Potek dogodkov pred vladno krizo, ko sta brez skrbi odšla zvezni kancler in po^ kancler v inozemstvo in potek dogodk0’ med vladno krizo pa je pokazal, da je krb! prišla nepričakovano in da z njo niso r*' čunali pri OeVP, še manj pa pri socialisti!1 Zlasti slednji so bili gotovo prepričani, bodo svoje zahteve, kakor še vedno doslej tudi tokrat uveljavili. Ker pa na te zahtetj zastopniki OeVP niso pristali, ker zato vW da v predpisanem roku, to je 22. oktobn zvečer ob polnoči, ni mogla predložiti pkfj lamentu osnutka proračuna, je morala 0“ stopiti, njeno nadaljnje vladanje bi bi namreč protiustavno. Finančni minister F ni hotel popustiti, popustiti pa niso hoW tudi ne socialisti, to je minister za sociali11 politiko in pa minister za železnice, ki sli imela največje zahteve. Tako je prišla ^ da v vladno krizio, katere v resnici ni hoteb
Geslo za volitve
Ko pa je vlada odstopila, ko je torej kf1 za vlade prišla, sta pa spet obe vladni str^ ki zatrjevali, da je obema samo za stala0 denarja, za popolno zaposlitev vseh in
kogar in obema seveda za koristi naro
Nemška odškodnina Judom
Glavni zastopniki obeh strank so začeli * govoriti, da imata obe stranki koalicij6A dovolj. Obe stranki sta grozili z vlado, v *■ teri ne bo več ali ne socialistov ali p3 ^
OeVP. Toda do preloma koalicije zat3
Angleški tednik „New Statesman” objavlja članek z naslovom »Nemška odškodnina Židom”, v katerem piše med drugim: »Nedavno med Izraelom in vlado v Bonnu podpisani sporazum o .globalni odškodnini’ je zanimiv iz raznih razlogov. Menda je to prvič, da je prevzela kaka vlada odgovornost za protijudovske grozovitosti svoje prednice; tudi ni gola propaganda cionistična trditev, da je samo obstoj izraelske države omogočil to nemško povrnitev škode Židom".
„New Statesman” nadaljuje: »čeprav je
vsota določena v markah, se bo prevzeta obveznost poravnala v blagu in to tekom M let. Vse blago bodo dobavili državi Izrael, ki bo nato uredila vse potrebno z raznimi židovskimi organizacijami. Te dobave bodo krile približno tretjino trgovinskega primanjkljaja Izraela; dve tretjini dobav namerava Izrael porabiti za kapitalne investicije, tretjino pa za tekoče izdatke. Zahodna Nemčija bo torej v znatni meri prispevala k stabilizaciji gospodarstva Izraela. Sporazum mora še ratificirati Bundestag v Bonnu, o čemur pa skoro ni dvoma.”
notranje, predvsem pa zaradi zunanje p0, tike ni smelo priti in zato zvezni predsy nik ni sprejel na znanje odstopa vlade, 0,i kler se obe stranki ne pogodita za nadalj*1) skupno delo. Tako sta bili obe stranki kako prisiljeni, da sestavita spet novo vl.
do, ki je v resnici stara Vlada. Ta v
»v vz
lacla )l
predložila parlamentu predlog, naj bo
rJonii nrvirnrim	mfSČk .
danji proračun podaljšan za pet mesCL - - -	..... - ob0
Brez denarja tudi koalicijska vlada strank ne zna in ne more vladati. j O tem predlogu bo odločal parlamcOk sredo, dne 12. novembra. Seveda bo ta ni predlog z veliko večino poslancev 0°., vladnih strank sprejet. To bo zato zadW
Ameriška pomoč svobodnemu svetu
seja tega parlamenta in nato se bo začelji,
Ameriško trgovinsko ministrstvo je objavilo podatke o ameriški pomoči inozemstvu v finančnem letu 1951—1952 v skupni vrednosti pet milijard dolarjev.
Po objavljenem izkazu so Združene države od začetka vojne na Koreji, to je v dveh letih, izdale za to pomoč vsega skupaj 9 milijard in 800 milijonov dolarjev.
Takoj po napadu na korejsko republiko je naglo naraščala vojaška pomoč USA, ki predstavlja za finančno leto 1950—1951 24 odstotkov, a za finančno leto 1951—1952 38 odstotkov celokupne ameriške pomoči inozemstvu.
Devet desetin vse ameriške pomoči inozemstvu v finančnem letu 1951—1952 je bila brezplačna pomoč.
V finančnem letu 1952 je stopil na mesto Marshallovega načrta in ostalih načrtov gospodarskega sodelovanja načrt vzajemne varnosti. Ameriška vojaška pomoč inozemstvu po načrtu vzajemne varnosti in prejšnjih načrtih predstavlja v finančnem letu 1952 vrednost vsega štiri in pol mili-
jarde dolarjev, od teh štiri milijarde in sto milijonov dolarjev za brezplačno vojaško pomoč, 400 milijonov dolarjev pa v obliki posojila.
lilni boj. Glavna volilna gesla tega v0,; nega boja pa bodo, kakor smo že zatMj zapisali: stalnost denarja, stalnost rent, nost plač in cen ter popolna zaposlite^ pa zgradba novih stanovanj. Seveda bo v . ka stranka dokazovala, da samo ona ^
Truman katoliškim ženam
Predsednik Truman je poslal pozdravno )>oslanico 26-temu narodnemu zborovanju Sveta ameriških katoliških žena.
V pozdravu narodnemu svetu katoliških žena, ki ima za seboj 7 milijonov Članic, je med drugim rečeno:
„V našem času vsesplošnih bremen in omahovanja pred odgovornostmi, katerih tako velik del morajo nositi prav Združene države, ste se modro odločile, da znova pregledate svoje naloge, ki jih imate kot božji otroci, kot člani naroda in svetovne skup-
pravilno rešiti vsa ta vprašanja in naj ,
- |T
volivci dajo svoje glasove njej. Volivci^ do pa premišljevali iti bodo nato -" jetno vsaj — napravili po svoji pameti-
O POZOR ILO
Prošnje za rente in priloge k prošnj3*1’ — brez kolka
nosit.
Predsednik Truman v poslanici še posebno poudarja, kako pravilno si je ameriško katoliško ženstvo izbralo za geslo svojega zborovanja načelo: »Delujmo po božji volji!"
Večkrat pridejo na urade za sociali1® j
varovanje (Social versicherungsansta*1^
prošnje za rente, ki so kolkovane (Ver tungsabgabengebiihren).	. p
Zato opozarjamo, da prošenj za sod ^ rente in vseh listin, ki se rabijo v te i,a ne, ni treba kol kova ti.	p
Ge n. pr. zahteva urad za socialno za vanje krstni list itd., ga mora pdst urad po § 118 SViiG izstaviti brez davčnih znamk, to se pravi, da za izsta' teh listin ni treba ničesar plačati.
Od Sel do C/ospe Svete
Pisateljev položaj
Bilo je blizu poldne lepega poletnega dne koncem meseca avgusta, ko sem se poslovil od prijazne Kališnikove družine v Selah in kmalu nato sem bil že na Sajdi. Krasen je tam pogled na Obirsko dolino in kar nisem se mogel odtrgati od tega pogleda na lepo sliko koroške domovine. — Nadaljeval sem pot in kmalu sem bil doli v dolini na razpotju ceste v Korte, kmalu nato pa že pri novi obirski šoli.
Objele so me Obirske tesivi in ko sem dospel do Železne Kaple, sem bil že do dobra zmučen. V čakalnici na kolodvoru sem se odpočil, z večernim vlakom pa sem se peljal do Goselne vasi. Sonce je že zahajalo, ko sem hitel proti zapadu skozi gozd ob Zablatniškem jezeru in temno je že bilo, ko sem potrkal pri samotni kmečki hiši. Prijazno so me sprejeli, ko sem prosil za prenočišče.
Najlepše jutro je bilo prihodnjega dne. Mudilo se mi je, ker sem hotel dospeti še ta dan do Gospe Svete, kjer sem bil letos na dopustu. Pot me je vodila po lepi Podjuni.
Kako hitro se menjajo slike pokrajine našc Koroške, še včeraj sem bil pod stenami veličastnih Karavank, na višinah šajde, danes pa sem že v ravnini. Na levi strani se dvigajo ogromni masivi Obirja, na desni strani se širijo rodovitne njive 'in sočni trav-niki, med njimi pa so lični kmečki domovi, znak marljivosti slovenskega koroškega judstva. že dvajset let nisem hodil po teh epih krajih in zato sem kakor znova doživljal vso lepoto naše domovine.
o malem gozdu sem prišel do Pirovca,
1 ril' t-	_	-a
pokazala pot do Doline ob velikovški ces*i. Po ravnini sem skozi gozd prišel do dolinske romarske cerkve, ki pa je bila žal zaprta. Preko ceste sem prišel v Pokrče, kjer sem se s prebivalci mogel še slovensko raz-govarjati. Ravno tako tudi še v Sv. Lovrencu, kamor sem prišel preko Krke.
Sonce se je že skoraj izgubilo in kasno je že bilo, ko sem prišel v Sv. Tomaž, nato pa v Turn in preko Voglič in Sel v Gospo Sveto, kjer je bilo končano moje potovanje.
Samo nekaj dni sem bil na potovanju; toda vrnil sem se z obilnimi najlepšimi vtisi in doživljaji. Po dolgih letih sem imel prvič spet priliko, da sem videl lepote svoje mile domovine, da sem spoznal njeno prebivalstvo, ljudi slovenskega rodu. še sedaj v Solnogradu mi je pred očmi v spominu slika domovine, ne morem je pozabiti in zato sem sklenil: Ko pridem spet prihodnje leto v Gospo Sveto, bom spet obiskal te lepe kraje. Danes pa po „Tedni-ku” prisrčno .pozdravljam čč. gg. Škofiča, Vavtija in dr. Turnšeka, nadalje gospoda Kališnika in njegovo družino. Vsem se zahvaljujem za vse dobrote, ki so mi jih izkazali, pozdravljam pa tudi vse bralce „Na-šega tednika”.
Dr. Ingomar Heyer
Pogreb v jeseni
i, , •	--- 3C111 [JI 15Gl UU I II <
k ju sem se malo odpočil, medtem pa f *e/ogovarjal o koroških slovenskih razme
Po cesti vije se prevod, nosilci spredaj s črno krsto, za njo pogrebci, zbrani v vrsto tako odhajamo od tod.
Moj Bog, literarni krogi in literarna družba. Vsako napisano reč ti razorjejo čez in čez; od severa proti jugu, od vzhoda proti zapadu in še od vseh postranskih smeri. Seveda tudi ne pozabijo na obratno obdelovanje. Trdijo, da to šele da objektivno sliko o delu pisatelja; zakaj vsaka posamezna brazda se mora od vseh strani in tudi od zgoraj ter od spodaj raziskati in presvetliti. Nato se mora še pomisliti na prostor med brezdomci. Ker je pa ta občinstvu v splošnem nedostopen, je treba napisati modre in pametne in dolge razprave, ki so menda več vredne kakor pisateljevo delo in vrh tega za literarni razvoj nedogledne pomembnosti. če hočeš spoznati bodisi že katerega koli pisatelja, je potrebno, da preštudiraš vse razprave, pa naj bi bile še tako skromne in dolgočasne, zelo natančno. Več ti imajo povedati kakor pisatelj sam. Sploh so najboljše sredstvo, da spoznaš literaturo. Rranje avtorja je namreč nepotrebno in ti nikakor ne more dati jasne slike. Lahko bo to in ono po svoje razumel, kar je pač nedostojno in proti vsem pravilom, katera je vendar izdelala literarno izobražena množica. Ona ima zadnjo besedo in je zaradi tega vsemogočna; je avtoriteta, pred katero ti pade klobuk iz rok.
Zato danes pisanje podlistkov ni nobena umetnost, umetnost pa je n. pr. razdelitev podlistka v neštete, tudi po barvi se med seboj razlikujoče kose in kosce, če nekdo pride in ti razbije članek v mikroskopsko majhne dele, recimo v neke vrste literarni prah in zraven ne pozabi dati vsakemu delcu drugačne oblike in barve, potem je
sem
'J	me je peljala cesta, skozi Gluhi
es, kjer sem povpraševal po pravi cesti na-H Domačinka, kmetica, mi je točno po-A vedala
,	— smer, pa me že takoj nato vprašala,
°d kod sem. Povedal sem ji, da sem iz Bo-
Poslednja pot na božji vrt... Končana je naporna hoja, shladile so se kaplje znoja, na žrtev čaka grob odprt.
Mrtvašnica
H rovelj in da živim v Solnogradu. Povedal ? ^ern jj tudi, da redno čitam koroški sloven-* * 1 časopis „Naš tednik”, v katerega tudi opisujem. Bila je zaradi tega zelo vesela dnilk ^ sl>otn‘ni;ila m°jih dopisen' v „Te-
^aprej gre pot mimo Nagelč-in šent Pri-moza. Silno je pripekalo sonce, malo pred poldnevom sem bil v št. Vidu. Žal ni bilo Ooma g. župnika, s katerim sem se tudi ho-, v ,..razgovaliati ° razmerah v njegovem olišu. Dobil pa sem tam malo južino, ki i je izredno teknila. — Ob hudi vročini Jj111 Pri^e' do Kamena in preko dravskega K Q.?sta v >n št. Peter pri Grabštajnu. k, ?° n,e ze bolele noge, toda moral sem
Pokop v jeseni — listič vel je /adrknil raz drevo življenja, samo do večnega zelenja v zavetje grob ga je sprejel.
Kakor utica na sredi vrta v senci med gredicami stojiš; slehernemu na stežaj odprta, da mu trudno čelo ohladiš.
Kot listje smo — na hladna tla pero odpada za peresom, v slovo šumi še pod drevesom, srce se trga od srca.
Bledijo venci na grobeh, za lučko lučka dogoreva, jesensko sonce ne ogreva, umira cvet na grobnih tleh.
naprej.
^e^0P®*dne je že bilo, ko sem prekoračil
stara*11^0 Pro.8° prišel v Jadovce. Neka £°spa, ki je govorila slovensko, mi je
Pogreb v jeseni — listopad usahle Hste v prah spreminja, a v dalji zarja se utrinja — vstajenja blažena pomlad.
Vse poletje v senco si zavita pod zelenjem žalujočih vrb. — Kras edini — cvetja suha kita, skromni venec za mrtvaški grb.
Ozki so in tesni tvoji hrami, čuden duh udarja ven iz sob; žrtve ti prinašajo na rami, ti pa jih pošiljaš v hladni grob.
Tvoja tla so z vzdihi tlakovana, grenke jih namakajo solzč; le pred križem lučka je prižgana, kadar mrje v žalosti srce.
to velik umetnik. Razbiti tvoj članek ga obdaja kakor gloriolen sijaj, čeprav bi nepokvarjen človek v prvem hipu mislil, da je le zavit v sivo in umazano meglo... Napredna osebnost pa nekaj hipov mirno obstoji, parkrat zakašlja in se v naslednjem trenutku globoko prikloni; postavi se na primerno mesto, da tudi nanj pade nekaj te krasne svetlobe. In govorila bo besede, pred katerimi se ji je še pred najkrajšim časom naravnost gnusilo. Znanci in prijatelji pa bodo rekli, da je on človek, ki ve, kaj se spodobi, kaj hoče in kaj je prav. Jaz tega že nekaj časa več ne razumem ...
Ne, vse je tako nerazumljivol Najmočnejši stebri se podirajo, če vrže eden prod njim nekaj tega novega literarnega — pa ne samo literarnega — prahu. Nekaj časa še stoji tak steber, naenkrat pa se je njegova lega spremenila za namanj sto in osemdeset stopinj. To je nova, moderna bolezen, ki napada ljudi kakor so jih nekoč napadale črne koze. človek bi se temu še privadil, pa glej ga Vraga: komaj si razumel, da leži ta in ta steber na tem in tem gradu in ima tista in tista reč to in to lego, že se je vse spremenilo za najmanj triinsedemdeset gradov...
Najhuje v tem preobratu pa je tole: medtem, ko se vse spreminja, ko vsak bedak raztreseno in brezmiselno razbija tvoje podlistke, četudi se mu že na nosu. na pogledu, skratka povsod pozna, da do tega nima najmanjše pravice, medtem ko ima že vsak berač svoje motorno kolo in ostali svet dnevno v službi napredka druge skrbi, se pri pisatelju nič ni spremenilo: še vedno je brez denarja, nosi zakrpane čevlje in je nekako zaprt v o/ko kletko strogih pravil in zapovedi. Stopi iz vrste ali se zagleda malo preveč na levo ali desno — že vstajajo povsod razne sence in pričnejo sotjiti. Očitajo ti, da spadaš v to in to strujo, tla je zadnji tvoj članek poln tendence, da je — nemogoč. —
Sami pa imajo smešne navade. Enkrat jim je naj ljubše severno sonce, nato zapad-no, potem južno in končno še vzhodno. Res, nerazumljivo. Pri meni je sonce sonce in glas je glas. Sonce stoji — to je čisto naravno — zjutraj kje drugod kakor zvečer. Peti pa tudi ne moreš z vedno isto noto. Kje bi ostala melodija? Enkrat niže, potem više in malo v širino — lepa je taka pesem. Ti zagreje dušo in srce...
France Zidnik.
Limbarski
Smrtna kosa čudovito reže, kar zadene, gladko odkosi.
Božja nitka zibko s krsto veže, v grob omahne vse, kar se rodi.
Limbarski
ŠIVALNE STROJE, nove in rabljene, kakor tudi KOLESA nudi pod ugodnimi plačilnimi pogoji
MAX TRAUN
PUBERK - BLEIBURG, Kumeschgaise 14.
Karel Mauser:
JoHihik
(BI. nadaljevanje)
Vi i^|°.je kil ples pri kraju, je Peter z očmi sledil Lojzu. ^1 je, da ni sedel daleč od Grogorjevega.
» refeto, če kaj ne namena! Peter vidi, da ea Reza
vj v	i.c kaj ne namerjal Peter vidi, da ga
te za roko in da se Loj z otepava.
ter.”v čudno, če se bosta naš in Grogorjev razšla brez - Peza.” je nenadoma krehnil. »Poglej samo Grogorje-
bup-’ punčari nekaj dopoveduje in kako punčara
J* v Rezo.”
^arbara se je samo stresla.
oh P:i se Je Pričel že drugi ples. Grogorjev in Lojz sta se a hkrati vzdignila.
Kor' ter je bil kar pripet na plesišče. Vidi, da se Gro-Nv s punčaro suče proti Lojzu. Zdaj je nekaj rekel, to .al° pred koncem je Lojz nenadoma padel. Reza jh mogla obdržati. Grogorjev se na ves glas smeje.
^on Ud' g°dba ie zdaJ ie tiho- Lojz st°ji- Potlej nena-
z vso silo zamahne v Grogorjeva smejoča se usta.
Ib' ^'C7° gresta z odra. Peter natančno vidi švedravo
lzcvo hojo in Rezin strah, grogorjev se požene za njima.
■čtlaj se tudi Peter vzdigne.
•■Počakaj, grem, da ne bo nesreče.” je že utonil med ljudmi.
u je bil le malo kasen. Grogorjev je bil zavoljo Loj-
kt; f^janosti bolj okreten. Lojzu je spod očesa kapljala
ttr , °tlej je bilo vse v hipu. Krik Grogorjevega in Pe-’ je rinil na Lojza.
l-o b
9z z nožem v roki je navalil na Petra.
^izp]Ud* ^ s' ga potreben. Grogorjevemu sem ogrizek
Petrova roka je bila kakor iz železa. Lojzu je v uJ!'11.*1 no* na tla- Potlej je Petrova pest zabila Lojza ^jo pri plesišču, da se je zlomila šibka lata.
Zdaj so bili tudi žandarji že tu. Grogorjevega so odnesli v gostilno. Na usta mu je šla kri.
Lojz se je otepava! tudi žandarjev. Pa so ga brž ukle-nili. Skoraj oba hkrati so odpeljali. Rakarjevega in Grogorjevega. Enega v bolnico, drugega v ječo.
Rezin vek je prevpil mrmranje mož.
Peter in Barbara sta se vračala na Jamnik tesno drug ob drugem.
»Takle je konec," je zinil Peter, ki je bil še vedno bled. »Zavoljo žensk bi on tudi ubijal. Kakor takrat v gmajni.”
Tedaj je Barbara prvič trdo stisnila Petrovo glavo k sebi. Nič ni rekla, samo debele solze so ji tekle po licih. Pa se je smejala.
Novica, da je Rakarjev Lojz močno oklal Grogorjevega, je kar plahutala po vaseh. Za Lojzem je vekala Reza, za Grogorjevim žena in mati, ki je že čakala na zadnjo uro.
Vsi so čakali, če bo Grogorjev obstal. So bili nekateri, ki so na tihem mislili, da bi bilo za mlado Grogorjevko kar prav, ko bi mož za vselej ostal v dolini. Saj tako ni nič z njim. Ne ene-lepe ure nima ob njem. Žre jo z dneva v dan.
Mlada Grogorjevka si je vendar želela, da bi se vrnil. Že zavoljo otroka. Saj res nima lepe ure ob njem, toda križ je treba zdaj nositi.
In je Grogorjev obstal. To so ljudje zvedeli. Pljuča so bila prebodena. Prosenar je koj rekel: »Kopriva ne jzozebe.’
Rakarjevemu je slabo kazalo. Reza se je samo tega bala, da bi Grogorjev umrl. Potlej Lojza dolgo ne bo iz ječe.
No, sodba je bila kar mila. Tudi Grogorjev je bil kriv, ker je izzival. Pri plesu je Rakarjevega spotaknil, kljub temu, da je lahko videl, da je pijan. In preteklost Grogorjevega ni bila ravno lepa.
Lojz je bil obsojen na pol leta ječe in na povračilo vseh stroškov.
Zdaj je Peter vedel, da je prišla ura. Lojz bo prodajal. Kje naj sicer vzame denar? Ko bo prišel iz ječe, bo šla Rakarjeva beračija.
Do spomladi še.
Petrovo trpljenje se je začelo. Lojza na Jamnik ne bo več. Ne bo prenesel sramote. Uklenjenega so ga gnali žandarji. In Grogorjevemu ne bo hotel priti preči oči.
Ostal bo v dolini. Reza že tako govori. Prosenar je kar jezen. Za nobeno rabo ni več. Kar vešuje okoli in / dušo je že v tistem vražjem mestu, No, lepega moža bo dobila. Iz ječe pred oltar. To bo možitev! Pa ji noče nič reči. Kakor sama misli, da bo prav.
Večkrat pride Prosenar k Rakarju. Ugibata in ugibata. Peter je kar matast.
»Se mi zdi, da bo le tista pot najboljša?"
»Kakšna?” stisne Peter s težavo iz sebe.
»Da Barbara proda bajto.”
„Ne sme je prodati,” sikne Rakarjev. »Zavoljo mene ne.”
»Potlej prodaj Rakarjevo in pojdi ti na Kočarjevo.”
»Iz svoje bajte ne grem.”
Kar rine kvišku in potegne Prosenar ja za seboj.
»Pridi pogledati”
Prosenar težko stopa za njim. Peter poklekne k skrinji in jo odklene.
Materina Židana krila in ruta, zbledele povoščene poročne rože, mrliška sveča, kupi drobnarij, v majhni škat-Ijici širok prstan, poleg njega nekaj jagod raztrganega rožnega venca.
»Vidiš, Prosenar.”
»Kaj boš z vsem tem, Peter?” ne more razumeti Pro-senar.
»Kaj bom s tem? Mar ne vidiš, da ta skrinja spada samo v ta kot. Samo v našo bajto.”
Zdaj Prosenarjeva roka leže na Petrovo ramo.
»Vidim, Peter. Vidim. Ti ne moreš iz te bajte. la če bi šel, bi v drugo prišel brez življenja.”
(se nadaljuje)
Stran 4 — številka 45
CELOVEC
Nedeljska služba božja je ob pol deveti uri vsako nedeljo v slovenski cerkvi v Prie-sterhausgasse.
Popoldanska pobožnost je ob nedeljah in praznikih ob 4. uri popoldne.
SV. LENART PRI SEDMIH	|
STUDENCIH
Pred kratkim nas je zapustila cerkvena pevka Jurčeva Hanca ter odšla s svojim možem, našim nekdanjim učiteljem Armi-nom Kurbusom v Bilčovs. Ves cerkveni zbor jo bo zelo pogrešal, saj je bila Hanca priljubljena pri vseh. Posebno pa se bo to čutilo pri ženskem zboru, kajti njen alt je bil zelo potreben in treba bo iskati kake nove moči, da se nadoknadi ta velika izguba. Njej, kakor tudi njenemu možu, želimo na novem kraju v Rožu obilo sreče in božjega blagoslova. Upamo, da nas bosta še večkrat prišla obiskat.
Dolgo je zahajal Mohorov Hanzi na Strmec, nazadnje se mu pa je že tudi preveč zdelo tako daleč hoditi v vas in glej ga, oženil se je. Za svojo življenjsko družico si
UOI.KER - N OBEL
Celovec, Villacher Ring 45-47
je izbral Hanco iz znane družine Ojcl, pd. Arih, na Strmcu. Kakor smo zvedeli, namerava Hanzi odpeljati svojo ženkico na Čajno, verjetno se boji ostati pri nas v Rikarji vasi, da mu ne bi kdo odpeljal Hance in bi potem moral samevati na Čajni. Mlademu paru želimo na njuni življenjski poti obilo sreče in božjega blagoslova.
Kakor smo zvedeli, bodo v kratkem prekinili ves železniški promet iz Vrat do Trbiža. To pa zato, da bodo zvišali predore ter znižali mostove, da bodo električni vlaki lahko nemoteno vozili do Trbiža, kar sedaj' ne morejo, ker so predori prenizki. Dela bodo verjetno trajala vso zimo. Osebni promet bo še naprej na tej progi, toda iz Vrat do Trbiža bodo vozili avtobusi. Tovorni promet pa bo preusmerjen za ta čas preko Jesenic in Vzhodne Tirolske.
KORPIČE
Zima se bliža, dež pada dan na dan. Vsaki dan pričakujemo snega, 'katerega se pa samo otroci vesele. Nam bi bilo prav’ da bi se še vreme kolikor toliko držalo, da bi lahko delavci pri hudourniku Bistrici še marsikaj zgotovili.
Prav z veselim srcem bi pa pozdravili vest, da bodo z regulacijo Bistrice popravili tudi naš most, kajti bojimo se, da nas bo šel kdo tožit radi izgube na teži. Most je namreč kljub temu, da je bil pred leti komaj narejen, že zopet v obupnem stanju in če se pelješ preko njega, te strese tako, da niti ne veš ali si kaj jedel ali ne. Če bi pri prejšnji gradbi mostu dodali par tisočakov, pa bi imeli mnogo boljši most, ne pa takega, da bi bil v tako kratkem času potreben prenovitve.
Trabinarjev Oto se je pri delu težko urezal v desno roko. Upajmo, da se bo skoro pozdravil, potrebuje ga ne samo mojster v Pečah, potrebujejo ga še bolj doma, da spravijo vse poljske pridelke pod streho. Kakor smo zvedeli, se mu rana dobro celi, kar mu iz vsega srca želimo.
Pred kratkim je zopet odpotovala nazaj v Švico Stibrova Frida. Seveda je bila samo za nekaj dni doma; upajmo, da si je v teh dneh dobro odpočila in da se je vrnila zopet z novimi močmi. „Naš tednik” pa naj ji bo v tujini zvest spremljevalec in to ji tudi bo in je, saj je Frida res vneta bralka našega lista. Sama pa pravi, da bi brez njega ne mogla vzdržati tako dolgo od doma.
KOLESA
znamke Steyet l’ut:h (uniot. Panzei in VVat tenrad, v vseh barvah za gospode in dame v največji izbiri Cena od Sil 780 navzgoi Fuchs-motorna kolesa. - Vsi nadomestni deli - Cenik na ieljo zastonj
Johan Lomiak
Zagorje št. Lipš, p. Eberndorl (Dobrla vas), koroško.
ŠMIHEL PRI PLIBERKU
Zahvalno nedeljo smo obhajali prav slovesno. Ob sedmi uri je bila procesija z Najsvetejšim, pri kateri so nesle dekleta krožnike s poljskimi pridelki. Pri darovanju so nesle nato krožnike okoli oltarja, da se tako v imenu fare zahvalijo Stvarniku, od katerega prihaja vsak dober dar. Med procesijo so zvonili zvonovi pri fari in pri Sv. Katarini. Topiči so pokali, da je bilo veselje, prvič, da so na zahvalno nedeljo streljali s topiči.
M
• n
SE?

n nas mMrcškem
množica ljudi pred lepo okrašeno hodiško ! cerkvijo. V spremstvu častitega gospoda Nemca, ki so začasno upravljali našo župnijo, so častiti gospod Lovro Kašelj prvič ; kot hodiški župnik prestopili prag naše | cerkve.
Tako smo na slovesen način dali Bogu čast in hvalo za dobro letino. Krme je bilo bolj malo, žita pa je bilo kar dosti, posebno bogato smo obdarovani s krompirjem. Tako bomo lahko dali za dobre namene, za katere so prosili g. župnik na zahvalno nedeljo. Z zahvalno pesmijo smo zaključili lepo slovesnost.
RUDA
V številki 43 „Našega tednika” smo brali, kako si je Škofič hišo lepo uredil (pozidal). Da pa ne bo kdo mislil, da drugi vsi roke križem držijo, hočemo danes povedati, da si tudi g. Štruc Johan poleg državne ceste blizu Sedmikarja postavlja novo hišo. Ravno tako tudi Britzl Terezija v Pušnikovem sadnem vrtu pri škofovem križu. Nadalje šofer g. Albin Piuk pri Škofovi ledenici ob ovinku ceste, ki vodi od državne ceste mimo nove občinske hiše proti Grebinju. Novo hišo si gradi Walker Franc poleg hiše
- M 6 B E L
Celovec, Villacher Ring 4547
požarne brambe, poleg bivšega otroškega vrta pod gozdom v vasi Ruda pa Rupert Schneider. Tudi blizu bivšega otroškega vrta pa Schulnik Jožef.
Nadalje si zida sedlar g. Kristan lastno hišico zahodno od Fastlnovega križa. Tudi tam blizu si je zidar Lorene Rabič nad štampernikovim mostom postavil lepo stanovanjsko hišico.
Tako vidimo, da je na Rudi precejšnje število pridnih, ki si postavljajo lastna stanovanja. — Le tako pridno naprej'.
rajnih, število umrlih se je v drugi' polovici letošnjega leta znatno povečalo. Kruta smrt je kar pet faranov iztrgala iz naše srede, pobrala je predvsem starejše možakarje.
Tako se je zglasila smrt najpreje — in sicer dne 13. julija — v Zg. Borovljah pri Jakobu Mikl-u, p. d. Kvedru in ga rešila težke bolezni, ki ga je mučila že skoraj leto dni. Rajni je dosegel 66 let in je bil od svojega 26. življenjskega leta naprej popolnoma slep. Kljub temu pa je stalno delal doma in na polju. Mnogokrat je zahajal v farno cerkev, kjer je v molitvi našel tolažbo in novo moč za svojo težko življenjsko pot. Naj v miru počiva in pri Bogu večno luč uživa!
Dne 25. avgusta je umrla v bel jaški bolnici naša strokovna učiteljica Telka Bruck-nerjeva, kar pa smo že poročali v „Našem tedniku”.
Dne 28. avgusta je umrl France Smole iz Ledine. Bil je 73 let star in je bil zadnje leto težko bolan. Kot priden in vesten delavec si je zgradil čedno hišico, kjer je užival zasluženi pokoj.
Kmalu — 15. septembra — pa se je že
Zimski plašči
za dame in gospode, smučarske kape in KLOBUKI vseh vrst po najnižjih cenah. Sprejemamo v popravila.
SPORTHAUS
N U S C H E I
Celovec — Klagenfurt, Fleischmarkt 9 * V
Pesmi „novimašnik bod’ pozdravljen” so sledile deklamacije in pozdravni nagovor cerkvenega ključarja gospoda Falačnika, ki je v imenu Hodišanov izrazil dobrodošlico novemu župniku. Nato so nam spregovorili novi gospod župnik. „Zdi se mi,” so dejali med drugim, „kakor na dan moje nove maše pred trinajstimi leti, ko stopam danes v vašo okrašeno cerkev.” V pridigi so nam nakazali vzor Kristusa Kralja, ki je iz ljubezni do nas zapustil nebesa in prišel v to dolino solz, ne da bi vpostavil nad nami, kakor delajo to posvetni vladarji, vlado izkoriščanja, ampak vlado ljubezni. ..Tudi jaz nisem prišel k vam,” so dejali gosp. župnik, „da bi gospodoval nad vami ali vas celo teroriziral, ampak da vam slu- j žim. Tega pa ne smete razumeti tako, da se bom uklonil vsaki osebni volji, ampak le, v kolikor bo to v skladu z božjimi zapovedmi.”
VftLKER - MdBEL
Celovec, Villacher Ring 4547
ŠT. VID V PODJUNI
Kakor so naši bralci gotovo sami opazili, se nam je vrinila v zadnjem dopisu o ljudskem gibanju mala netočnost. Pravilno bi se moralo glasiti: Dne 28. 9. bo poroka Ti-neja Mičeja in Rudnikarjeve Nežike.
Medtem so se opogumili še drugi pari za zakonski jarem. Dne 19. 10. se je poročil Živov Tevžej s Skrbjakovo Liziko. Svatba je bila pri Čuku v Srejah. šentvidčani so bili med gosti in oknarji tudi častno zastopani. — Dan navrh je bila v Št. Primožu poroka s poročno mašo. Tratnikov Nantej se je poročil s Kristino Rošer iz Sinče vasi. Svatba je bila na ženinovem domu v domačem krogu. — Dne 13. 10. so je poročila Kavho-va Micej v Grabalji vasi s Hirtlnom ob Klo-pinjskem jezeru.
Vsem novoporočencem iskrene čestitke in obilo blagoslova božjega.
Tratnikova Pepca in njen mož, ki stanu jeta v hišici ob Klopinjskem jezeru, sta dolžila malo deklico. — V št. Danijelu pa je bil v nedeljo krst Jartlnovega otroka.
V petek, dne 17. 10., je bil pogreb Jo-zana Robnik, p. d. Kukmanovega na Rebru. — V četrtek, dne 23. 10., pa je bil pogreb Jurija Hobel, ki je nenadoma umrl v svoji'hišici v Rikarji vasi. Rajni je bil dolgo vrsto let delavec v reberški papirnici. S svojo štedljivostjo si je prihranil potrebni denar, da si je mogel kupiti lastno kajžico, kjer je s svojo ženo v domači župniji preživel svoja zadnja leta. — Našim rajnim naj Bog dodeli večni mir in pokoj. Zaostalim sorodnikom naše sožalje.
G. učitelj Reven je odšel v Globasnico. Mesto njega smo dobili novega učitelja, g. Skanta, ki je doma iz velikovške okolice in dobro obvlada slovenščino, kar v ostalem na naših koroških šolah, kjer je sicer predpisan pouk slovenščine, ni vedno samo ob sebi umevno.
Dne 19. 10. je bil v št. Primožu ustanovni občni zbor živinorejske zadruge za Št. Vid — Mokrije. Za načelnika je bil izvoljen Voglov Folt.
PECNICA
Vedno bliže sta dneva Vseh svetih in vernih duš, ko se spominjamo naših ljubih
spet oglasil mrtvaški zvonček in oznanjal smrt našega dolgoletnega grobokopa Franca Pečnik-a iz Spodnjih Borovelj. Mnogokrat je opravljal tudi službo cerkovnika in rad je pomagal pri delu in olepšavanju hiše božje. Bil je mož dobre volje in nasmejanega značaja. Kadar si ga srečal, je rad pokramljal o dogajanjih v domačem kraju. Nikoli ni zatajil svojega slovenskega porekla. Po plebiscitu je bil pri železnici odpuščen iz službe — pa še danes povsod ih celemu svetu zatrjujejo, da se zaradi glasovanja pri plebiscitu ni nikomur nič zgodilo. Kot navaden delavec si je moral nato pri raznih podjetjih služiti kruh za veliko družino. Vedno je rad prebiral tudi slovenske liste in knjige. Mirno naj počiva v domači slovenski zemlji, ki jo je tako ljubil.
Dne 4. oktobra pa je umrl Blaž Tisch-ler, p. d. Kobolt v Ledincah. Zadela ga je kap in ga je priklenila zadnje tedne na posteljo. Drugače pa je kljub visoki starosti še vedno pridno delal na svoji mali kmetiji. Odlikoval ga je vesel, hudomušen značaj in je bil povsod dobro poznan.
Naj vsi naši pokojni počivajo mirno in uživajo srečo v Bogu.
„Z mešanimi čustvi sem nastopil pastiro-vanje v vaši župniji v zavesti težkih nalogi ki me čakajo.”
Medtem ko vas tarejo skrbi, dragi go-spod župnik, pa nas Hodišane navdaja veselje in prepričanje, da z Vami nismo dobili samo dobrega dušnega pastirja, ampak tudi moža, ki nam bo posebno v današnjeio negotovem času pravi kažipot.
Ne bomo zamerili Vaši svarilni in bodrilni besedi, čeprav bi padla včasih tudi bolj trdo. Potrebujemo vodnika, ki naflj: bo kazal pot, na katerega se bomo obračan lahko v vseh vprašanjih v zavesti, da bomo k
V 6 L K E R - M 6 B E L
Celovec, Villacher Ring 4547
vedno deležni jasnega in odkritosrčnega nasveta, naj bo to v verskem ali narodnostnem oziru.
V	tem smislu želimo našemu gospoda župniku k izvrševanju težavnih dušnop2" stirskih dolžnosti obilo božjega blagoslova-
V	predzadnji številki našega tednika sn)p brali pismo našega bivšega župnika dr. M1' kula. Že smo se bali, da so nas gospod pf" polnoma izbrisali iz spomina. Zelo nas j® veselilo, ko smo brali, da so srečno dospe|i v daljno Avstralijo. Čeprav so naš biyš' župnik odnesli iz Hodiš verjetno več br>d' kih kot dobrih spominov, se nas venda še spominjajo. Tudi mi bomo ohranili ; šega dobrega župnika, ki so pastirovali trl'i najst let med nami, v hvaležnem spominuT Trinajst let vojnega in povojnega čas2’ prenasičenega i. nevarnostmi, zlobo in ^ silstvom.
GLINJE
(Smrt, šola, poroke)
Jožefo Magedin, p. d. Foltanovo mamo na Vesci, smo pokopali. — Komaj 41 let staro. Njeno življenje je imelo težke križeve postaje. Med njimi najtežjo, ko je bila leta 1942 vsa družina izseljena in pregnana. Pokopali so v Eichstatt-u svojo staro mamo. Podvojeno delo jih je čakalo ob vrnitvi, da uredijo izpraznjen dom. Tako je zdravje Foltanove mame bolj in bolj pešalo, da ni bilo več pomoči. OČe in pet otrok (4 hodijo v šolo) žaluje za svojo materjo. Naj ji bo Bog za vso vernost in trpljenje bogat plačnik! Ostalim naše sožalje.
V lepo povečani šoli sta letos spet 2 razreda — torej vendarle napredek. Skrbljivo in vestno vzgaja mladi glinjski rod šolski vodja Valentin Koschutnig, iz Borovelj doma. Drugi razred je pa prevzel Herman Triebelnigg iz Celovca.
Vendar letos ena poroka. Maks Woschitz iz Smarjete si je postavil na Med borovnici lep dom. Izbral si je v Pavli Karpf iz Med-borovnice svojo življenjsko družico. Štefan Juritsch iz Jaklina pa je šel po nevesto v Podgorje in bil tam poročen. Želimo obema obilo sreče.
CENEJŠI SNOI
Moške spodnje hlače iz posebno
toplega, barvastega barhenta kom. S 39.— Flanelaste rjuhe rosa 220 cm dolge S 49.— Kovtri zelo lepi in trpežni 148.—, 168,— 188.— Flanela vzorčasta, meter	S 10.80
Barhenti lepi vzorci	od S 14.80
Zavese krasni vzorci	od S 15.—
Molino 140 cm širok močan meter S 15.80 Tekstilna trgovina
ROLF KASSIG
Cclovcc-Klagcnfurt, Bcnediktiner Platz 7
Posebno za naše izseljence so imeli g. ^ Mikula vedno odprto roko in srce, čepr,<
------ ----- _ _r-- -	,	- s,
je posebno zaradi tega stalno visel Dainp^
lejev meč gestape nad njimi. Spominj;"1’ se težkih dni izselitve, ko se gospod dr. ^ j kula niso plašili vstopiti v težko zastjraž^ avto, v katerem so bili naši izseljenci. glasni Kreisleiter Potočnik, ki je imel j2! slednjo nedeljo svoj grozilni govor v dišali, je k temu pripomnil: „I)er Kcutsd1 cher Planer bat os fiir nouvendig gehaU^ diese Landesverrater vor ihrer AbfV’,
noch zu segnen. Aber dieser Mann hat
damit zum Feinde bekannt.” Verjetno tl'
onim Hodišanom še ni opešal popoln0 ,, spomin, ki so tedaj vpričo Kreisleit6^ pljuvali na svojega dušnega pastirja, ^.j. taki, katerim so malo preje gospod župp dejansko pomagali.	..
bo~.
V posebno hvaležnem spominu T ^
HODIŠE
ohranili našega bivšega župnika bolnik’ ^
> —. « y. m	m A--,	\r O # & r- £ ( ) C * ^
Po dolgem pričakovanju, rekli bi „ho-diški advent”, smo vendarle dočakali prihod novega dušnega pastirja.
Ko smo na nedeljo Kristusa Kralja prišli k božji službi, je že nestrpno čakala velika
naši stari očetje in mamice, katere so U pogosto obiskali na domovih in tudi ^
je bilo njih geslo: kadar deliš darove, ^ levica ne ve, kaj dela desnica. Želimo šemu nepozabnemu župniku mnogo usp v novi domovini.
(Nadaljevanje na 5. strani)
Številka 45 — Stran 5
^()t4 mu ml JC&mskem
(Nadaljevanje s 4. strani)
ST. ILJ
(Instalacija)
Kaj vse je sončni St. Ilj doživel do leta 1945. Župnik Jan Petrič bi nam mogel marsikatero zgodbico povedati. Čeravno je bil skrben dušni pastir, ali pa ravno radi tega, so ga odstranili, da je grabežljivi volk lažje trgal ovčice. Razkropiti čredo pa vendar ni mogel. Kmetske grče ni mogel razsekati. Razdejanje pa je zapustil. In upravitelj Pavlej je ob prihodu našel dela preko glave. Na znotraj in na zunaj.
Kako je izgledalo župnišče, župnijska cerkev in podružnice! Podjetnost Podjune je Prestavil v St. Ilj in ne v čisto 10 letih je s požrtvovalnimi farani napravil zopet red, da. je marsikateremu lahko v vzgled. Dragi bronasti zvonovi na električni pogon, klopi m orgle v farni cerkvi. Kako krasna je sedaj, poprej tako mrzla in prazna cerkev na Humcu. Dela resno konkurenco župnijski cerkvi. Precej zasluge gre pri tem tam-kajšnjemu umetniku Jerini.
Sv. Katarina na Jerbergu in Sv. Lucija na Gori ne zaostajata. In na Loče pri tem niso pozabili. Vse to delo bi najbrž ne bilo šib tako izpod rok, če bi pri tem ne bilo posebnega božjega blagoslova. Tudi tu je vsa župnija sodelovala. Notranjemu pre-mjenju in verskemu soudejstvovanju je sledila zunanja podjetnost in požrtvovalnost. O, kako so znali vse vire in možnosti Porabiti! Križi ob razpotjih že pričajo vsa-emu potniku, koliko je fara vredna. Kajti tudi ti so se oprostili »umetnosti zlomljenih nzev in so oblekli krščansko obleko.
Odpiranje blagajn
SfeSag HANS WERNIG
Celovec-Klagenfurt, Paulicschgasse 13
Vsak četrtek prodajna stojnica na Benediktinskem trgu

In ko je bilo vse delo vsaj v velikih potezah opravljeno, je upravitelj dal župnijo razpisati. In kaj je bilo naravnejše, kot da jo njemu podelili in to že 27. 9. 1952. kleval je in se obotavljal. Ni ravno stvar nhovnika; da bi ga očitno postavljali na svetilnik. Toda sosedni sobratje, zlasti pa Preč- g. dekan, niso odnehali, in tako smo ”a praznik Kristusa Kralja doživeli dostojanstveno in veselo ženitnino — oprostite -- ustoličenje župnika Pavleja Kanaufa v Hju- Kakor navadno pri porokah ovira oviri podaja roko, tako tudi v našem slu-•iju. roti jutru je začelo deževati in deževalo je kot bi bilo odprto nebo. Ko sem jo mahal v škornjih, v plašč zavit in z dež-j1 0In oborožen po cesti proti št. liju — precej zgodaj — sem med potjo srečal jnio navdušeno cerkveno pevko, Kranjče-Anico. Mislil sem si, to bo žalostna insta-.'Ja • •tu je treba že žive vere in pre-, J^en kos ljubezni do cerkve, da si ob ta-cm vremenu kdo upa iz hiše. šel Pa sem kil iznenaden, ko sem na-llabito polno cerkev. Ne samo otroci in nske, marveč skoro polovica fantov in Vsa čast št. liju. In kar se jim mora ll Y posebno priznanje, morali so — to-at je bilo enkrat narobe — pol ure do 'četrt ure čakati na župnika, četudi ne j*0.njegovi krivdi. Avto, ki bi naj pripeljal Pridigarja, je obtičal v Hodišah. Kar dobro, ^a ima št. Ilj več takih vozil in tako se je ''Ria Pavlijeva »poroka” v Št. liju ven-arle izvesti... Bi ja bilo žalostno, ko je ,endar bilo toliko duhovnikov pričujočih, jj. ki zastonj prišli. Pa je prišel le namest-Ne zamerimo dekanu, ki so vse tako . Pn uredili, pač pa Quos ego... komur eMa bo razumel.
v cerkvi je spregovoril zbranim verni-J’!11 in tako, da so ga vsi dobro razumeli, "nji hodiški gospod. Govoril je o Kri-Sl1 kot župniku sveta in o nalogah nje-Jj^ih pomočnikov. Obrazložil je obred • "ličenja. Sledila je instalacija ob priču-C;jCn"sti prošta Lenarta, misijonarja Nem-inVUP' lipškega, rožeškega, bovškega },e &kofiškega. Ta zadnji je gotovo premaj-da bi ga bili postavili za škofijskega bip^Hika-instalatorja. Naj je, kakor hoče instalaciji so sledile čestitke zastran ij|U&irjey, deklamacije treh otrok, pridru-v s" je cerkveni zbor, ki je čestitke izražal Končno pa je poznavalec svetov-k;tj lterature kar v dveh jezikih povedal, j^l 'ma ta za takšne slučaje pripravljenega. / p0(leval je pri tem še kar svež spomin.
ltanijami in slavospevom je bilo zaklju-vSc.° slavje, ki bo kljub slabemu vremenu 11 ostalo v trajnem spominu.
Ko so se duhovniki, »kramarji” in pevci ob skupni mizi v župnišču malo opomogli, so se jeziki razvezali. Rujna kaplica je svoje storila. Zdrava šala in zbadljivke so razgibale srca. In ko smo se prisrčno nasmejali, je sledila pesem pesmi. Preproste domače so naj lepše.
Pavlej pred oltarjem in drug Pavlej na koru, na enem koncu mize Pavlej in ravno tako na drugem. In ta je imel trdno vajeti v rokah. Kar škoda, da je bilo že tako pozno in smo se morali posloviti.
Župniku Pavleju kličemo:	Na mnoga
leta! Župniji št. Ilj pa čestitamo! Da bi bila časno in večno srečna!
DOBRLA VAS
(Glas iz tare)
Vso faro je bridko zadela žalostna novica, da so po težki operaciji 8. oktobra ob dveh zutraj v celovškem sanatoriju umrli naš dolgotrajni dušni pastir, mil. g. Andrej Truppe.
Skoro verjeti nismo mogli tej bridki novici, dokler ni pripeljal mrliški avto dragega pokojnika iz Celovca. Že ob sprejemu mrtvega se je zbralo precej faranov, ki so s solznimi očmi spremljali mrtvega prošta zadnjič v proštnijo in ga tam položili na mrtvaški oder. Uro za uro so potem prihajali molivci v proštnijo, se poslavljali od svojega priljubljenega dušnega pastirja in molili za pokoj blage duše.
V soboto, 11. oktobra, se je zbrala zadnjič cela fara in veliko število ljudi iz okolice ob krsti. 58 duhovnikov, njegovih sobratov, ga je spremilo k zadnjemu počitku.
Pred proštnijo je opravil mil. g. prošt Be-netek mrliške obrede. Pevci, katere je pokojni tako rad poslušal, so mu zapeli v slovo ganljive žalostinke. Skozi vas se je pomikal dolgi mrtvaški sprevod proti Marijini cerkvi na Gori.
Med vigilijami duhovnikov so ob treh oltarjih darovali sobratje sv. maše za pokojnega. V imenu prevz. g. škofa se je s prižnice mil. g. generalni vikar poslovil od rajnega. Slikal ga je kot neumornega dušnega pastirja in sejalca božje besede skozi 25 dolgih let. »Nimam nobenemu kaj odpustiti, ker me ni noben razžalil,” je zapisal ob koncu svojega testamenta. Med govorom ni ostalo nobeno oko suho, ker vsak je čutil težko izgubo. Nato se je v obeh jezikih poslovil mil. g. stolni kanonik prelat Podgorc. Sledila je slovesna pogrebna sv. maša ob asistenci č. g. dekana in prvega kaplana pokojnika.
Ob odprtem grobu so se poslovili od mrtvega g. prošta zastopniki občine in šole in njegov sošolec in župnik rojstne fare, č. g. Ulbing iz Skočidola.
Skozi dolgih 25 let so rajni g. prošt vodili in pastirovali našo faro. Utihnila so usta, ki so nas učila, svarila in za nas molila. Roke, ki so nas in naše otroke kršče-vale, nas blagoslavljale, nas odvezale grehov in nam delile kruh življenja, so sklenjene v večni delopust. Ostali nam bodo v trajnem spominu kot neutrudni delavec na božjih njivah neumrljivih duš. Bog jim bodi obilen plačnik za ves njih trud, za vso očetovsko ljubezen in požrtvovalnost.
Pomnik postavimo mu tak, da slednji skuša biti mu enak.
(Gregorčič)
SELE
C. g. Arnulf Memmer je med vojno skoro pet let kot administrator vneto in požrtvovalno pastiroval v selski župniji. Sele so se mu očividno priljubile, za to je letos nad 10 mesecev tu utrjeval svoje razrahljano zdravje. V začetku novembra pa nas je zapustil in se preselil na Radiše, kjer je več sonca in zato zima morda milejša. Želimo gospodu, da mu sončne Radiše vrnejo za-željeno zdravje.
ŠMIHEL PRI PLIBERKU
V nedeljo, dne 26. oktobra, smo imeli v Šmihelu zelo razveseljiv obisk. Iz Spitala na Dravi je prispela v naš Šmihel igralska skupina Slovenskega prosvetnega društva iz taborišča. Prišli so dopoldne ob 9. uri, nato so prisostvovali nedeljski božji službi. Tujce iz Spitala sta očarala posebno dva pevca v cerkvi, sopranistinja gospa dr. Lote Kraj-ger in pa bariton solo Stefej Kušej.
Opoldne so se okrepčali gostje za silo v šmihelskem gostoljubnem župnišču. Popoldne pa so imeli naši dragi gostje res veliko smolo. Dež je lil v potokih, kakor iz škafa je lilo. Sele po tretji uri je bila dvorana za-
sedena, nakar so pričeli s svojo lepo in nadvse krasno podano igro: »Veriga”.
Občinstvo je bilo nadvse zadovoljno in veselo te igre. Ni naša naloga igralce kritizirati. Reči pa moramo, da mi nimamo tako izvrstnih igralk kot se je pokazala na odru Micka. Tudi obadva kmeta, Marko in Franc, sta podala svoje vloge nadvse naravno in dopadljivo. Občudovali smo posebno Marka v njegovem temperamentu in doživetju vloge.
Mirko je bil prikupljive zunanjosti in tudi lep v svojem vedenju. Kašpar pa je podal lepo vlogo tistega nemogočega snubača, ki pri ženskem svetu nikoli ne vleče. Ne moremo vsakega igralca posebej pohvaliti, reči pa moramo, da je rešil stari oče svojo vlogo res dobro in lepo. Nadvse pa nas je veselilo, ko smo občutili zopet in čuli lepo pristno domačo slovenščino, katere naši igralci nikoli ne morejo podati tako brezhibno, ker je ja večina obiskovala nacistične ljudske šole, kjer ni slišala nobene slovenske besede. Zato bi si še želeli takih prireditev, da se mi naučimo tega, kar nam manjka.
Po igri smo se zbrali na družabnem večeru pevci in igralci ter ostali gostje iz Spitala pa tudi domačini v gostilni ob skupni malici in pri dobri kapljici. Pevci pa so nam prepevali tja pozno v noč. Veselilo nas je, da so se naši gostje tako domače počutili pri nas, da se kar niso mogli sprijazniti z mislijo, da bo hitro minil ta lepi večer. G. predsednik Sef je izrazil v napitnici željo in prošnjo, da bi prišli naši pevci tja v taborišče, da bi tam zapeli Slovenci Slovencem in jim napravili nekaj lepih ur.
Obratno pa je obljubil, da nas za božič obiščejo z lepo božično igro »Henrik, gobavi vitez”.
Napitnica predsednika je bila na obeh straneh sprejeta z velikim navdušenjem. Spitalčani nam bolj pičlega obiska zaradi slabega vremena ne smejo zameriti. Potolažiti jih pa moremo s tem, da jim bo gospa dr. Krajgerjeva, in da jim bodo naši pevci zapeli pri obisku v Spitalu več lepih pesmi.
Upamo, da bo ta obisk tudi naše prosvetno delo vzbudil in spravil na plan!
SVEČE
Če poletje ni prineslo posebnih novic, jih je pa prinesla jesen. Tako smo tisti teden pred žegnansko nedeljo jemali slovo od preč. g. dr. Zamjena, na žegnansko nedeljo pa smo pozdravili novega župnika, preč. g. Škorjanca.
Minili sta favno dve leti, odkar so umrli preč. g. Jandl. Bilo je okoli vseh svetnikov in vsi farani smo se bali trenutka, ko bo zvon naznanil gospodovo smrt. Vedeli smo namreč, da bi samo še čudež mogel preč. g. župnika ohraniti pri življenju. Mnogo so se trudili za sveško faro; skromno in zgledno so živeli ter s tem dajali vsem nam pobudo, da jih posnemamo. Naj v nebesih prosijo za nas in se vesele blaženosti.
Za njimi so prevzeli faro začasno preč. g.
dr. Zamjen iz salezijanske družbe. V svoji gorečnosti so oboleli. Fara je zares težka in dobili so zdaj veliko lažjo — v št. Vidu v Podjuni. Cerkveni pevci so se poslovili od njih s pesmijo, saj so bili dober pevec. Mi vsi pa jim želimo na novi fari mnogo božjega blagoslova in da bi na nas čisto ne pozabili. Vsaj v molitvi naj se spomnijo na nas.
Na žegnansko nedeljo so faro uradno prevzeli preč. g. Škorjanc. Pri drugi maši so dobili iz rok preč. g. dekana cerkvene ključe. V imenu cerkvenih ključarjev jih je pozdravil g. Anton Fajnik, p. d. Ucar iz Sveč. Tudi pevci so jim zapeli dobrodošlico. Vsi farani pa želimo, da bi se med nami dobro počutili in bili zdravi ves čas.
Naša sveška šola je dobila čisto novo lice in sicer zunaj in znotraj. Posebno vhod nam je všeč. Upamo, da bo tudi nad vrati kmalu zablestel nov — dvojezični napis. Saj so dale šole v Bilčovsu, št. Janžu, Selah in drugod lep vzgled. Naš župan, g. Inzko-Kovač, bo gotovo v svoji pravičnosti k temu pripomogel. Zdaj ko je šolsko poslopje tako lepo, naj se tudi otroci pridno uče; naj napredujejo v znanju pa tudi v lepem vedenju in v krščanskem nauku.
Sstou&acslu fa&aidaUv Bad^asteUi
V	prihodnji zimi bo smučarski brzovlak v Badgastein v režiji »Karntner Verkehrs-gesellschaften” (KVG) vozil vsako nedeljo in praznik.
V	KVG so združena podjetja Karntner Reiseburo, Paul Springer, avtobusno podjetje v Celovcu in Dosi in Comp., avtobusno podjetje v Celovcu. Novonastala organizacija KVG namerava celovškim in koroškim zimskim športnikom omogočiti izlete v naj lepše koroške smučarske predele in tudi v sosedne zvezne dežele.
Predvsem je veliko povpraševanje po smučarskem brzovlaku v Badgastein, ki bo v prihodnji zimi vozil po sledečem voznem redu:
Odhod: iz Celovca ob 6.00. Postanek na postajah: Celovec Lend, Kriva Vrba, Poreče, Vrba, Beljak. Prihod v Badgastein ob 8.15.
Povratek: iz Badgasteina do ISnT. 195S ob 16. 35, od 16. 2. 1953 pa ob 17.55.
Voznina: Iz Celovca, Krive Vrbe, Poreč in Vrbe do Badgasteina in nazaj je za člane Koroške deželne smučarske zveze in drugih smučarskih društev tja in nazaj 40 šil., za yse druge pa 45 šilingov. ;
Za. potnike, ki vstopijo v Beljaku, znaša enotna, cena 40 šilingov tja in nazaj.
Vozni listki se bodo izdajali izključno le v pisarni KVG, Celovec, Neuer Platz. 2, telefon 4321. člani Deželne smučarske zveze ali smučarskih društev dobe znižane vozne listke na podlagi svojih članskih izkaznic.	>
Odhod prvega smučarskega brzovlaka bomo javnosti posebej sporočili. Odvisno pa bo to od snežnih razmer.
ALOJZIJ HUTTER:
Moje šolanje in življenje
(Nadaljevanje)
Zdi se mi, da je znal tudi nekaj slovenskega, ker mi je v spisovnico pri neki besedi pripisal „že prav”. S slovnico nas ni veliko mučil. Bil je majhne postave, navadno zelo resen. V besedi je bil kratek in rezek. Ko je o nekem študentu zvedel nekoč nekaj nenravnega, ga je drugi dan, ko je vstopil v razred, takoj poklical. Vprašal ga je: »Ali imate denar?” Zavzeti smo ga gledali, kaj to pomeni. Profesor pa je spregovoril resno: »Kdor se hoče z ženskami pečati, mora imeti denar (premoženje ali pa zaslužek), da more kruh kupovati (ženske in otroke rediti).” Res koristen nauk tako za nemške študente kakor tudi za slovenske fante!
Spomnim naj se še prof. Emilijana Hri-bernig-a (roj. v Celovcu, umrl 15. 5. 1920, star 76 let). Učil je matematiko in geografijo. Vedno se je rad s kakim učencem pošalil. Rekel je n. pr. »Ist der Knopf noch nicht aufgegangen — Ali se popek še ni odprl?” — če je kak učenec ves skrušen stal pri tabli in ni znal odgovoriti, ga je s prijaznim pogledom bodril, naj mu gleda v oči, z besedami: »No, tun wir halt bock-schauen!”
In končno naj omenim še Christen-a Severina (rojen v Novi vasi na Češkem, umrl 18 10. 1890, star 52 let). Učil je naravoslovje. Bil je resen in miren gospod; zdel se mi je že zelo star, pa je bil najbrž le bolan.
S tem bi bil s svojim popisom iz Šent Pavla pri kraju. Toda mene vežejo s tem krajem še drugi spomini. Morda bo tudi koga drugega še to zanimalo.
Se pozneje sem tja večkrat zahajal, spočetka z bratom profesorjem, kateremu so bili Kroneggerjevi duhovni starši. Saj sta bila oba, oče in mati, leta 1875 na njegovi primiciji v Globasnici. Tam sta poskušala in zelo hvalila nekdaj sloveče koroško vino »žitarec”. Tako jima je prijal in tudi učinkoval, da sta na povratku domov že na potu občutila velik glad in sta samo premišljevala, kje bi ta glad utešila. Res je bil žitarec kedaj — ne vselej — tako sočen, sladek in močan, da se je steklenica kar mize prijela, ako je bilo vino razlito. Toliko je bilo sladkorja v vinu. Tak sloves je užival žitarec, da so ga gostilničarji plačevali po 34 krajcarjev liter, medtem ko je bilo drugo vino po 20 krajcarjev za liter in še ceneje. Pozneje pa je prišel žitarec zaradi svoje kisline na slab glas. Ožbej Ilavnik ga je celo obrekoval, ko je trdil, da je mežnar (na Reberci?) moral zato o polnoči zvoniti, da so se pivci žitarca /budili in se v postelji obrnili, da jim ne bi žitarec črevesja pregizel. Ako je to res, je kar sreča, da žitarca ni več.
Tako sem torej v Sent. Pavlu končal in pojdemo na počitnice. V šolo ne gremo nič več nazaj v šent Pavel, kjer takrat še ni bilo višje gimnazije. Našli se bomo spet v Globasnici, kjer mislim poklicati na dan spomine iz otroške dobe. Torej na svidenje, če Bog da in če me hočete spremljati.
NAS TEDNIK - KRONIKA
(jža naljO mJudhio
n rtrn ^ ■ t' ~ - -i., ’	—

Naši cilji
S koliko ljubeznijo so ustanavljali in s koliko ljubeznijo so se nato oklepali svojih kulturnih in izobraževalnih društev naši očetje in materel Iz društvene šole so rastli in iz prosvetne zakladnice so črpali zaklade za duha in srce. Velike so morale biti njihove žrtve in veliko njihovo veselje za tovrstno narodno udejstvovanje. V tem nas potrjujejo še sedaj sami, ko jih gledamo tako globoko ukoreninjene v zemljo verskega in narodnega prepričanja, da jih ne omaja niti najhujši vihar sredi temne noči.
Mladina, čuvaj in spoštuj to sveto dediščino svojih očetov in mater z isto ljubeznijo, kot čuvaš in spoštuješ zemljo in jezik, ki si ju sprejela od svojih prednikov! Res so danes v marsičem druge razmere kot pred desetletji. V drugih političnih in tudi gospodarskih razmerah živimo, po radiu in časopisju smo bolj povezani z ostalim svetom — a le preradi pozabljamo, da se kljub velikim zunanjim spremembam nista spremenila velika življenjska ideala: zvestoba Bogu in narodu.
Ta dva ideala sta še vedno edina, ki dajeta življenju njegovo glavno vsebino in ga napravljata življenja vrednega. Za nju kljub vsem naporom brezduševne moderne dobe ni nobenega nadomestila, le ob teh idealih se dobro razvijata duh in srce, rastejo družine in vasi in dobro uspeva ves rod. Mladina, v pravilih društev naj bodo vsebovani kot vodilo vsega prosvetnega udejstvovanja ti naši ideali. Vedimo, da je to izredno važno za rod, ki danes dorašča v može in žene, važnejše kot kdajkoli preje!
Slednje predvsem mora biti danes pred očmi slehernemu društvenemu funkcionarju. Naše prosvetno življenje se mora razmahniti, poglobiti in utrditi, da bo tako zajamčena dobra bodočnost koroških Slovencev!
Vera in narodnost sta najvišja prosvetna cilja. Prva in največja naloga članov vseh naših kulturnih skupin je katoliško in narodno prepričanje vedno in povsod priznavati, po tem prepričanju živeti in to prepričanje tudi širiti. Narodi so se odmaknili
niunuHuiiiminiinHiiutiuiiiiiiiiiiHiiiimiuiiiiiiiMiiimiiiiiiiitiiiniu|
Za naše otroke:
od krščanstva in so zato zapadli duhovnemu in telesnemu uboštvu. Seveda moramo gledati tudi na to, da ljudstvu res kaj zani-mivega in lepega nudimo, to je dandanes važno tembolj, ko vse rajši drvi v kino, kakor pa na prosvetno prireditev. Zato je velikega pomena, da predstavljamo na odru koristne stvari, za katere se ljudstvo zanima in navduši.
Nadalje hočemo v naših društvih vzgoje in izobrazbe. Njen temelj je v priznavanju božje avtoritete, najvišjega postavodajalca in njegovih zapovedi.
V društvih ne sme biti razlike po stanu ali premoženju, enaki smo vsi bratje in sestre. Dekle, žena nam je prijateljica dela in zato poznamo veliko dolžnost: dolžnost spoštovanja slovenske žene in slovenskega dekleta in dolžnost viteštva do njih. S svojo prosveto stremimo za duševnim in telesnim zdravjem, zato iščemo izobrazbe duha v knjigah, listih, predavanjih in telesnega zdravja v delu, pa tudi v športu, v izletih in potovanjih.
Vse navedeno, prijatelji, naj vsebujejo tudi pravila naših društev, ko govorijo o namenu naših društev. Vzemimo to zahtevo z vso resnostjo in dokažimo, da polno razumemo zahteve, ki jih stavi na slovensko koroško mladino nova doba. Zato čuvajte naša prosvetna in kulturna društva ter razne farne ustanove! čuvajte tako, da ne bodo ob prazni vsebini društvenega delovanja hirala! Kar je dobrega in plemenitega v nas, izhaja) iz cerkve in iz društva, kar je v nas slabega, bolnega in pomanjkljivega, imej v cerkvi in društvu svojega zdravnika. Le tako zamoremo reči svojim naslednikom, da smo dobro upravljali dragoceno posest, ki smo jo sprejeli od svojih očetov in mater.
Smrt
Neločljiva spremljevalka zvesta mi je, kamor grem; pravim ji »nadležna Matka’', ker me muči njen objem.
Qe&eji
Zdaj je zunaj postalo hladneje. Večkrat |
Zmeraj za menoj se plazi, po stezicah kraj gredic. Sepeta mi, koder lazi: »Hitro mine kras cvetlic!”
so travniki zjutraj sivobeli — ponoči je pad- _ la slana nanje. Drevesa nosijo rumeno, rja- | vo in rdečkasto listje. Če potegne veter, ga | nese daleč po zraku.	|
Po nebu se vlačijo sivi oblaki. Rado de-1 žuje, v višjih legah pa tudi sneži. Dnevi se | krajšajo, ker stoji sonce vsak dan nižje. Zve-1 čer se zgodaj mrači. Jesen je v deželi.
Ptice selivke so nas zapustile, druge ži- | vali se pripravljajo na zimsko spanje.
Vsi ljudje mislijo na zimo. Kmet je vse- | jal ozimino in spravlja domov zadnje pri- | delke — sadje, zelje, repo, turščico, peso in f krompir. V gozdu grabijo ženske steljo, mo-1 ški pa nakladajo drva na voz. Tudi v me-1 stu se oskrbujejo z zelenjavo, s sadjem, | krompirjem ter s kurjavo.
Na poljih se kadijo kupi nerabljivih polj- S skih odpadkov, kakor krompirjevec (re- = pičovna), stebli sončnic itd. Samoumevno | je, da si mi otroci pri paši zakurimo. Ska- | čemo okrog ognja, pečemo repico in vmes | zapojemo kako pesem. Ko sonce zaide, že- | nemo sito čredo domov s klici: »Hej' mov, =
Spremlja me na vrt pod drevje, kakor klošč se me drži in mežika na vejevje, ki že več ne zeleni.
Slavček mi je sredi gaja,
Skrit v grmovju pel nekoč.
Pa je rekla: »Konec maja vzela ga bo temna noč.”
Kadar mlado lice božam, brž izvabi mi solze; mlad obraz primerja rožam, ki na zimo oblede.
M LAD 1 NA PIŠE
HUDI KRAJ	praviti. Saj je mati prva duhovnica in uči-

Pregovor pravi, da besede mičejo, vzgledi pa vlečejo in res je tako. S tem, da se je neki Želinjčan prvi oglasil na naši novi strani, je dal tudi meni korajžo, da izrazim priznanje in veselje. Sedaj bo imel »Naš tednik” takorekoč magnet, kateri bo našo mladino nase vlekel. Mladost je čas šolanja in izobrazbe. Ko bomo čitali na naši mladinski strani vedno dobre članke in dobivali lepe nauke, bomo vedno bolj in bolj mali ceniti in ljubiti naše največje zaklade: vero, domovino in materinsko govorico.
Dekleta seve ne moremo doprinesti za blagor našega naroda v javnosti toliko kakor možje in fantje, pač pa bomo nekoč kot dobre matere v družini skrbno zasejale seme ljubezni do Boga in do naše lepe domovine v srca naših otrok. Tudi to je velika naloga, za katero se moramo dobro pri-
teljica svojim otrokom.
Nekaj žalostnega sem doživela letos pri pranganju v neki fari. Za menoj je šlo več deklet, ki pa so se pogovarjale pri pranganju kakor na sprehodu. Med njimi pa je bila tudi neka mlada žena. Ob koncu pra»-ganja je začela dotična žena preklinjati d»-hovnika z Najsvetejšim. Mene pa je globoko v srcu zabolelo, in kaj hočeš druzega kot moliti za takšne ljudi.
S tem, da zaničujejo božje namestnike, zaničujejo tudi sv. vero in z nogami teptajo milosti, katere nam Bog po njih deli.
Dekleta! Kaj pravite na to? Ali bo mogla taka mati dobro in v krščanskem duhi* vzgojiti svoje otroke? Ni mogoče deliti drugim od tega, česar sama nimaš.
Skrbno torej varujmo te naše najdrago-cenejše zaklade. Prosimo Boga pomoči, blagoslova in stanovitnosti.
na tmsa
„Luna sije, kladvo bije trudne, pozne ure že ...
Lahna večerna sapica pihlja preko vasi in odnaša s seboj glasove fantovske pesmi. '1 iho in neopazno zajema noč naravo in jo ogrinja s svojim temnim plaščem. Na vzhodu vstaja mesec, pokrovitelj ljubečih se src in riše rahle obrise hiš na zemljo. Kraj vasi stoje fantje in prepevajo. Ura je že pozna. Druga za drugo ugašajo lučke po hišah, le tu pa tam še trepeta medla svetloba skozi zagrnjena okna. Hladna jesenska noč je in ljudje radi legajo zgodaj spat. Tudi jim celodnevno delo ne dovoljuje ponočnega razvedrila. Fantje pa, ta cvet vasi, mladi in nikdar utrujeni, ki se razžive šele ponoči, tem fantom se ne mudi spet. Zato je pa še zjutraj čas, si mislijo.
V stolpu je udarila ura. Fantje so prisluhnili, štejemo udarce. Enajst je. Kmalu bo čas. Dajmo še eno, da bo prej minilo. Skozi vas je zadonela nova pesem in zaplavala nova melodija:
Kaže mi debelo knjigo, vezano v mrtvaški prt; tudi jaz sem v nji zapisan — veli list za božji vrt.
Limbarski
,,Na okno prav nalahno bom potrkal, tla se mamca ne zbudi...”
Glasovi še plavajo nad vasjo, a fantov ni več. Kakor na ukaz nevidne sile so se razgubili med hišami. Na vas je legla tišina. Vse luči so ugasnile. Mesec se je premaknil više in jasneje posijal na zemljo. V sencah hiš tiho hodijo fantje. Lahen žriie. morda pritajen glas ali kamenček ... in že se odpirajo okna.
Tu se malo pogovorijo in zasmejejo. Čeprav so drugače ure dolge, toda tu tako hitro mine čas-Vsak trenutek, pa naj bo še tako kratek, jim je dragocen, kajti" ljubezen je pač nepremagljiva.
Mesec bo že skoro, zašel in prvi petelini sc bode-že kmalu oglasili po vasi, ko so se pričela okna *a pirati in fantje poslavljali. Počasi odhajajo vsak n < svoj dom. Kako bodo zjutraj vstali, na to ne misl. jo. Tudi dekleta se ne zmenijo za pohojene cveti.-ce in steptane grede pod oknom.
Zopet je dan. Vsakdanje delo zabriše sled nočnega življenja, le sladek opoj, ki je ostal v srcih, budi spomin na lepoto preživelih trenutkov.
PO SVETU
ZA BISTRE GLAVE
Rešitev iz zadnje Številke »Našega tednika”; 18. Bolha. 19. Kuga. 20. Pisanje.
VII.
21.	Nima nog, pa je vendar na nogah?
22.	Na kateri cesti ni peska?
28. Kaj je narobe prav?
ZA DOBRO VOLJO
»Gospodična, ljubim vas. Ali hočete postati moja za vse življenje? ... Zakaj se pa jokate?”
»Od samega veselja! Se včeraj mi je rekla mama: Rada bi videla tistega osla, ki bi vzel tako kozo kot si ti!”
Žena: »Kdaj si pa pravzaprav sinoči prišel domov?”
Mož: »Ne vem; sem se tako bal, da bi te ne zbudil, da si še na uro pogledati nisem upal.”

mov, hej’ mov!”	R. V o u k.
ut	foČL . . .
Dete se joče,	Dete se joče,
očka skrbi:	nekaj jeclja,
ali mogoče	ličece vroče.
kaj ga boli?	urno caplja.
Dete »e joče.	Dete se joče,
kaj pa želi,	solz ni v očeh,
spati še noče —	hoče li, noče —
mamice nil	spet jc že smeh!
Dete se joče, nič ne želi, z mamico oče^ srečo delil...
Valenti« Polanšck
Koroški ljudski pesnik in pevec
(5. nadaljevanje)
Najbolj priljubljena in tudi še danes najbolj znana Lesičjakova je »Pesem od rojstva”. V enajstih kiticah nam opisuje usodo novorojenčka, ki pride na ta svet ves nebogljen in brez moči:
|e ta človek na svet rojen, hitro čuje reve svoje; pride čisto nah, pride čisto bos, sam pomagat si ni kos:
»O, jo, jo,” joče se na moč, kliče mater na pomoč.
Dalje opisuje v tej pesmi, kako jok otrokov gane materino srce. Takoj pokliče babico, da ga povij e v plenice in ponese h krstu. Izberejo mu ime ter izvrše delo, po katerem dobi otrok pravico do nebes. Vse se veseli tega dogodka, kajti:
Bodi fantič al’ deklina, l>otri grejo na ’n polč vina, obhajajo veselo trsti dan, ko je nastopil nov kristjan.
Tud’ mežnar pride na 'n gvaš in fajmošter za njim počas.
Naposled pa pravi;
Dosti barti trudna mati, tud’ ponoči mora vstati in pogledat’, kaj mladenču je, da tak milo joče se.
Ona spozna, da mladenč nedolžen je, in potrebuje usmiljenje.
V »pesmi od nespametnih ljudi” nam predočuje splošne človeške slabosti, zlasti pijančevanje, igranje, potepanje itd., ter nas svari pred takšnim življenjem:
Globaško ljudsko šolo so podaljšali »0
napravili več razredov. Sedaj so jo še novo popravili in pobelili. Blagoslovitev bo verjetno sredi meseca novembra.
V	beljaški glavni šoli so našli pištolo, katero si je sposodil nek 11 let star fant o* svojega 19 let starega brata in jo prinesej s seboj v šolo. Pri bratu so našli še več pišW‘ in 88 patron različnih sort. Fant je izjavik da je vse to našel pred štirimi leti v kleti tedanjega stanovanja v Pliberku.
Kardinal Innitzer je pred nedavnem obhajal svoj zlatomašniški jubilej in 204et-ni škofovski jubilej. Ob tej priliki je obljubila mladina dunajske nadškofije kardinalu zvestobo. Zbrani so bili vsi škofje Av' strije in minister za pouk dr. Kolb.
Zvezno ministrstvo za pouk je uveljavilo novo uredbo o šolninah za visokošolce, kateri imajo tudi sedaj ugodnosti, če napravijo prošnjo za znižanje šolnine.
V	Švici študira 12.000 tujih dijakov & raznih dežel. Švica ima okrog 500 zasebnih' tuji mladini namenjenih šol in v njih slišiš najrazličnejše jezike. Povsod seveda pre' vladuje en jezik kot glavni, nikjer pa nda dini ne branijo govoriti v materinem je/l' ku. Tako se mladina medsel>ojno še bolje spoznava in se tudi uči spoznavati Svic«' njene kulturne, politične in gospodari ustanove.
i
Sestavi iz zlogov:
A-A-BIŽ-DRO-E-GLAS-I-I-JE-KAL-&I'
LIP-LU-ME-ME-ME-MI-MLA-NA-NAd'
NI [-NIK-N JEN-N O-O-OD-RAV-RLŠ-Sk SEL-tST A-SA-TE V-TEŽ-F1-V AS-V E-» * ZAS.
Eno pesem pojmo mi od nespametnih ljudi, od pijancev, Spilovcev, od ponočnih letovcev, od lažnikov in goljufov, tudi drugih potepuhov; prav njih stan prevdarimo, tak živet se varimo.
Ženske, vam sc čudit je, da jim vse verjamete, da vam dopovedat ni, varovat se teh ljudi.
Od zunaj se vam šmajhljajo, znotraj fovj srce imajo: kdor je zgubiv dobro vest. ta ne more biti zvest.
(se nadaljuje)
Besede pomenijo:
1. Droben denar. 2. Dati na stran («<**£ lo>čni glagol). 8. Kako imenujemo delo, k dar mlatimo? 4. Dolgouha žival. 5. Voj* ravni znak, ki ga rabimo v pisavi. 6-ima vsak človek, vsaka žival in vsak p1*-met. 7. Stoječ postrani. 8. Lahka kov d 9. Vrsta naselja. 10. Knjiga z imeni. H- ‘j mora imeti vsaka točna tehtnica. 1^. postavimo v besedi na črko, ki jo P°l! ji rimo. 13. Čigav je hitrostni rekord v voMj
runo. 13. cagav je nurosun ladje čez Atlantsko morje? (Prej Je (j angleški). 14. Neka zver. 15.
angleški). 14. Neka zver. 15. roao^ liki. - Prve in zadnje črke dobljenih ti povedo naslov nekega članka v 40. vilki »Našega tednika”.
Semenski krompir za leto 1953
Zaradi letošnjega slabega vremena so še redkokdaj imeli kmetje s spravljanjem krompirja take težave kakor jih imajo in so jih imeli letos. Saj ni bilo skoraj mogoče dobiti lepega vremena, da bi ob suhem vremenu spravljali krompir domov in ga je bilo večkrat nato treba doma v primernih prostorih razgrniti, da se je posušil.
Kljub temu pa so povsod poizkušali krompir čim bolj suh spraviti v shrambe, saj je to eden naših najvažnejših kmetijskih pridelkov za prodajo, za prehrano družine in za krmo svinjam pa tudi goveji živini.
Ko je torej spravljanje krompirja kotna) dobro končano, že bi morali misliti na semenski krompir za prihodnje leto. -jr.V j »Našem tedniku” smo pred kratkim opo-i rorili kmete, da morejo naročiti res dobre i tn preizkušene sorte semenskega krompirja po znižani ceni pri Kmetijski zbornici. ; gotovo je med našimi kmetovalci veliko ^ število takih, ki niso več zadovoljni s pridelkom krompirja. Hoteli bi imeti večje Pridelke in mogoče tudi boljšo kakovost.
Kdor je letos pazljivo pregledoval, kako ! nspeva njegov krompir, je mogel opaziti, a so med zdravimi grmušlji tudi grmušlji
Slamoreznice, mline, motorje
nudi pod ugodnimi plačilnimi pogoji
KURT MARKTL & CO.
kmetijski stroji in nadomestni deli
CELOVEC-KLAGEN FURT, St. Peter, končna posta]a obusa Volkermarktei Strasse Nr. 117
»krompirja, ki hirajo, ki slabo rastejo in ki jtnajo nezdravo barvo. Se nikoli preje ni 1 ° take priložnosti, da bi kmetje tako ze-0 natančno pregledali svoje njive krom-Pirja kakor sedaj, ko morajo pregledovati rompirjcvc njive zaradi krompirjevega r°sča. Zato pa tudi še nikdar niso tako na-tar>čno opazovali rast krompirja.
malo naših sort krompirja je, ki bi ^stale leta in leta zdrave in ki bi dajale le-
ko Z k!)et0m ve^*ce pridelke. Različno je, ka-? .igo ostane ena ali druga sorta krom-vnr' Z<^rava in daje velike pridelke. Na to P jva kakovost zemlje, način gnojenja. Podnebne, vremenske razmere itd. Vse te polnosti vplivajo na to, da so med zdra-'on grmušlji na njivi taki grmušlji, ki se lerazvtjajo normalno. Mogoče grmušlji risto pravdno uspevajo, kakor zdravi g muslji so pa listi izmenoma bolj blede Pa spet lepo zelene barve. Tudi na istem 11 ),lJva iista ni enotna. Večkrat so listi vzboceni aii vpognjeni in kodrasto za-
viti ali svaljkasti. Večkrat imajo listi na spodnji strani ob listnih rebrih črno-rjave črte. Pri takih grmušljih začne steblo odmirati od spodaj navzgor.
Vsi ti znaki in še razni drugi nam povedo, da krompirjeva rastlina ni zdrava. Pri natančnem pregledu in pri natančni preiskavi takih rastlin so ugotovili v njih neke posebne snovi, ki delujejo kot strup v krompirjevi rastlini. Te snovi so imenovali viruse ali kuživa, bolezni same pa virusne bolezni. Ako teh bolnih rastlin nismo takoj odstranili z njive, so potovali virusi iz zelenih delov krompirjeve rastline v gomolje. Ako take gomolje od bolnih krompirjevih rastlin ogledujemo, ne bomo na zunaj in tudi ne, ako jih prerežemo, opazili nič posebnega. Toda vendar iz takih gomoljev izrastejo bolne rastline, gomolji ostanejo drobni in pridelek od takega semena je malenkosten.
Kdor je imel letos, ko je razmeroma dobra kromp. letina, slabe pridelke krompirja, ta ima verjetno slabo seme. Ta naj se zato pravočasno pobriga za boljše pridelke v prihodnjem letu. Se je čas, da naroči in dobi dober, res preizkušeni semenski krompir za razmeroma nizko ceno. — Kdor pa je imel dobre pridelke krompirja, kdor je s svojim pridelkom krompirja zadovoljen in bo zato ostal pri sedanjem semenu, ta pa naj tudi poskrbi, da bo semenski krompir tako vkleten in tako spravljen, da bo ostal zdrav preko zime in da tudi ne bo začel ob koncu zime prehitro kaliti.
Razumen kmet že v jeseni misli, kaj in kako bo v spomladi sejal in sadil. Misli pa tudi na to, da si že sedaj preskrbi potrebno seme. To je še posebej važno pri krompirju. Zato bo vsak pameten kmet že sedaj premislil, ako ima dober semenski krompir za spomlad. Ako pa ga nima, ga bo preskrbel še preje, predno nastopi mraz.
V štev. 43 „Našega tednika” smo omenili, da je dalo kmetijsko ministrstvo iz ERP-kreditov za znižanje cen semenskemu krompirju določeno vsoto. Tako znaša pocenitev po 20 grošev pri kilogramu krompirja.
Cene za semenski krompir so določene s tem znižanjem takole (za 100 kg v šilingi)-	Orig. seme Prvi pridelek
Pozne sorte:	kakovost A kakovost A/B
„Voran”, „Ackersegen”	134	124
Srednje zgodnje sorte in sorte z mnogo škroba	156	146
„B6hms Allerfriiheste”,
„Oberarnbacher Friihe”,
„Maritta”
Zgodnje sorte:	181	171
„Holl, Erstlinge”,
„Sieglindc”
Pomoč živinorejcem
^tošnje suše je bil na Koroškem vse a< et .z*ast* južni del dežele in tu pred-
vsein vei v žUiUI UC1	111 lu P1CU'
pr- vtiKovški okra). Da pomaga kmetom
ba ,*lbavi Potrebne krme in da ne bo tre-čilo prodajati pod ceno, se je posre-.Kmetijski zbornici dobiti precejšnje Uor < ln-e ^rrn^- Ta krmila bodo dobili živi-V	zn'žani ceni kot posojilo,
dit. SU* kmet more dobiti krmila na kre-nio»n‘VVe< za tr'	živine. Pri tem je
j e dobiti za vsako govedo po 150 kg k« za krmo (koruza, milokorn, ječmen), sto tropiu in pa 200 kg slame, »a za žito za krmo je določena na S 1.30 tiča	enaka k° tudi cena za gor-
Po L tropi'ne, slama pa bo verjetno stala ; tlo [j Rfošev za kilogram. Za vsako gove-1 *a J3 t<)rej mogoče dobiti na kredit krmil Rov, ,ednost okrog 515 šilingov, ali za tri 2 l i za vrednost okrog S 1545.
Vračilo tega kredita velja sledeče:
1.	Ako je vrnjen kredit za nakup krme, do 28. februarja 1953, ni treba plačati nobenih obresti.
2.	V času od 1. marca do 30. septembra 1953 je treba plačati po 3 odst. obresti letno.
3.	Ako ni kredit plačan do 30. septembra 1953, se zaračunavajo navadne obresti za dolg (to je ,po 9 odst.) Ravno tako imajo po tem datumu dobavitelji krmil (zadruge) pravico, da na navaden postopek iztirjajo dolg.
Krmila morejo dobiti na kredit samo oni kmetje, katere vpišejo občanski kmečki od-lx>i i v poseben seznam. Ta seznam morajo nato občinski kmečki odbori poslati najkasneje do 15. novembra t. 1. Kmetijski zbornici. Ako seznami do tega dne ne bi bili pri Kmetijski zbornici, jih ne bo več mogoče upoštevati.
Zvišana cena za mleko
. iDlej,/0'na kmetijska zbornica je dobila od Hjt ,lrskega fonda na razpolago za poviša-m*eku 1 milijon šilingov.
>	*it! *• novembra bodo zaračunale mlekar-■ vel;‘ Vsak kilogram mleka namesto doslej i ^4) 'In‘ < cne (ki je S 1.60 za kilogram mle-
r Rro^cv vc< - Teh 15 grošev pa ne '	dobili izplačanih v gotovini,
|	k°do dobili nakaznice za odgovar-
>	^ kolifino oljnatih tropin.
, •Heji«*0 kdo odda n. pr. od novembra naprej r n° 500 kg mleka, dobi poleg dose-CeiH‘, ki je S 1.60 za kilogram mle-
ka, še nakazilo za oljnate tropine v znesku S 75.-.
Ta ugodnost pri oddaji mleka pa velja samo za zimske mesece.
Tudi če ne dobijo kmetje za svoje mleko celotne nove cene izplačane v gotovini, se vendar kljub temu zelo izplača nova ureditev, kakor je zgoraj omenjena. Saj bodo krave pri krmljenju z dodatkom oljnatih tropin dajale več mleka. Splošno moremo računati, da daje krava za 1 kg oljnatih tropin, ki jih dobi v krmi, po 3 litre mleka več.
O človeku! njegovem zdravju in bolezni
Kako nastajajo in kako se grade kosti
Kosti nastajajo deloma iz hrustanca, deloma iz drugega veznega tkiva. Hrustanče-vina, oziroma vezno tkivo sprejemata vase anorganske soli (to so soli apnenca, fosforja itd.). Zato postajajo trdnejše. Toda drugače nastajajo kosti iz hrustanca, drugače iz veznega tkiva. Pri tem, veznem tkivu namreč, prihajajo soli iz posebnih celic, kostnic, v tkivo, ki polagoma kosteni. Tako nastajajo n. pr. lobanjske in obrazne kosti. Drugače pa nastajajo kosti iz hrustanca. Celice v kožici, ki pokriva hrustanec in ji pravimo pohrustančnica, torej kostnice, izločajo medceličnino: kostnino, ki izpodriva hrustančevino; namesto nje nastaja kostni mozeg. Kostenje začenja v sredi kosti in se širi h honcema. Konca kosti ostajata naj-delj hrustančasta. Hrustancu ob konceh kosti pravimo rastni hrustanec; kost namreč raste tu v dolžino, dokler človek ne dorasle. Kosti pa debelijo tako, da iz pokost-nice neprestano plenjajo (bujno poganjajo in se množe) vedno nove celice, ki izločajo kostnino.
Ker so kosti telesu v oporo, oziroma v obrambo, morajo biti temu primerno zgrajene. Predvsem morajo biti zadostno trde in tudi trdne. Sposobne morajo biti prenašati največjo obremenitev, a ne smejo biti pretežke. To je važno predvsem za dolge kosti, kot jih imamo v udih (rokah in nogah). Te kosti niso polne, ampak so votle, mozgave; njih šupljino polni rumeni kostni mozeg. Le konci kosti so polni, pa še to ne masivno, temveč rahlo, gobasto. Pravimo, da so dolge kosti na konceh gobaste. Tramiči, ki napravljajo rahlino ali gobovino, so tako urejeni, da leže v smeri vlaka in tega (torej v ono smer, od koder prihaja nanje pritisk). In če se pb nesreči kost le prelomi in nato napačno zraste, se tramiči pravilno preusmerijo, da odgovarjajo zahtevam vlaka ih teg3- v
Ploščate kosti, kot jih imamo v licu in plečih, pa so v vsej dolžini gobaste; vmesne prostore polni rdeči kostni mozeg, v kate-
rem nastajajo rdeče krvničke (krvna telesca).
Kosti so tudi gibala.
Okostje je iz mnogovrstnih kosti in koščic. Našteli so jih v človeškem telesu nad 200. Mnogovrstnim nalogam, ki jih morajo opravljati, odgovarja tudi mnogovrstnost oblik teh kosti. A ne le poedine kosti so po obliki različne, temveč tudi sklopi kosti, ki morajo dati telesu potrebno trdnost in seveda tudi gibčnost. Oboje jim omogoča medsebojno vezanje kosti. Nekatere, zlasti tam, kjer ne gre za gibanje, se vežejo med seboj trdno, negibno, na. pr. lobanjske kosti. Vežejo se tako, da segajo zobci ene kosti v zobce druge kosti. Takim spojem pravimo šivi. Take kosti so nepremično spojene ali zvezane.
Druge, zlasti kosti' gibal, n. pr. rok in nog, pa so vezane ali spojene gibljivo. Take vezi imenujemo zgibe ali sklepe. Vsak zgib ali sklep veže najmanj dve kosti. Ena od obeh je na enem koncu vglobljena, ima sklepno skledico ali ponvico, druga pa končuje s sklepno jabolčico ali glavico. Sklepna jabolčica ali oblica, tudi glavica, se prilega v sklepno ponvico ali skledico. Obe, jabolčica in skledica, sta prevlečeni z gladkim hrustancem: okoli zgibala ali sklepa pa napravlja pokostnica sklepno gožvo, ki izloča v notranjosti sklepa sklepno maz. Hrustanec in maz preprečujeta trenje med glavico in skledico ter omogočata gladko gibanje v sklepu.
Po opravilu ali načinu, kako omogočajo sklepi gibanje, imamo valjaste sklepe, tudi zgibne sklepe imenovane; kosti, ki jih veže tak sklep, se gibljejo le v eni smeri, n. pr. sklep v kolenu, v komolcu, v prstih itd. Obličast ali glavičast sklep pa, kot je v ramenu ali kolku, omogoča gibanje v več smereh.
Razen sklepov in šivov nudijo telesu, oziroma okostju trdnost tudi kite, sklepov-ne vezi, mišice okoli sklepa in zračni pritisk.
Povečanje kmetijskih pridelkov
Ameriško kmetijsko ministrstvo je izdalo poročilo, iz katerega je razvidno, da se lahko z modernimi metodami kmetijstva produkcija tako ogromno poveča, da lahko krije vsako predvidljivo povečanje povpraševanja po hrani in vlaknih.
Še važnejši je pa drug zaključek, do katerega pridejo strokovni pisci. Znanstveniki namreč izjavljajo, da je zdaj kmetijska znanost dosegla tako sodobno višino, da je mogoče ogromno povečati kmetijsko produkcijo brez škode za zemljo. Nasprotno, zemlja bo postajala od leta do leta bogatejša in rodovitnejša, izjavljajo.
Poročilo domneva, da se bo do leta 1955 povečalo prebivalstvo v Združenih državah za okoli deset milijonov, povečanje živilske producije pa bo lahko še večje, kot bo to potrebno zaradi prirastka prebivalstva. Življenjske ravni torej ne bo treba omejevati zaradi naraščanja prebivalstva, ali zaradi možnih izrednih dogodkov doma ali v tujini.
Povečanje celotne produkcije bo možno, ker lahko vsak ameriški farmar — tako so preračunali — poveča svoje pridelke proti letu 1951 v sledeči smeri: prašičev lahko priredi 12% več, živine in telet 14%, mleka 12%, perutnine in jajc 307o. Nadalje lahko pridela 21% več koruze, 40% pšenice, 18% riža, 11% bombaža, 14% sojinega fižola, 11% tobaka in 24% krompirja.
Fo povečanje pridelkov je možno brez bistvenega povečanja površine zemlje za posevke in brez povečanja števila kmetijskih delavcev, nadaljuje poročilo. Večino viška IkkIo dosegli z večjo rodovitnostjo tal in boljšim krmljenjem živali, odnosno s povečanjem njihovega števila.
Večji pridelek je možno doseči z uporabo nove tehnike pri obdelovanju polja in pri živinoreji, nadalje s tem, da bodo z višjimi cenami bodrili kmetovalce, da se potrudijo za večje žetve in boljšo živinorejo; treba bo tudi izdelovati večjo količino umetnih gnojil in dobavljati več kmetijskih strojev, ki naj nadomestijo poljske delavce.
Kmetijski strokovnjaki soglasno ugotavljajo, da bi se lahko produkcija povečala za 50% proti ravni leta 1951, če bi se vsi kmetovalci poslužili modemih metod za skrbno obdelovanje svoje zemlje. Vendar praktično ni mogoče, da bi vsi kmetovalci spoznali sodobne metode in dobili potrebne kmetijske stroje in tako so ocenili kot mož-
no povečanje do leta 1955 z 18% produkcij je leta 1951.
Poudarjajo pa strokovnjaki, da se to povečanje produkcije lahko doseže s sodobnim načinom kmetovanja, ne da bi se pri tem izčrpala in poslabšala zemlja. Sodobno obdelovanje obstoja zlasti v kolobarjenju, pri čemer se zemljo izmenoma izkorišča za setev žitaric in trav ter raznih ze-lenjav. Trave izboljšujejo zemljo, medtem ko jo posevki žitaric, pri katerih je treba zemljo orati, poslabšujejo. Medtem ko zemlja v času, ko raste na njej trava, počiva, se lahko poveča živinoreja.
Nameravano povečanje ameriškega kmetijstva bo seveda zahtevalo znatno več kmetijskih strojev, apna, gnojil in sredstev za uničevanje škodljivcev, kot jih zdaj porabijo v kmetijski produciji. V načrtu je že povečanje zmogljivosti industrije umetnih gnojil za 70%.
Poročilo se končuje s sledečim optimističnim zaključkom: „če je na razpolago dovolj časa za potrebne preureditve, je povečanje obsega kmetijske proizvodnje odvisno samo od sredstev in spretnosti ter volje kmetovalcev.
Vse prejšnje velja tudi za naše kmetijstvo s prilagoditvijo na naše ramere.
BRITANSKA PROIZVODNJA KMETIJSKIH STROJEV
Iz »Pregleda o trgovini” s poljedelskimi stroji”, ki ga je izdal gospodarski odbor držav Britanske skupnosti, je razvidno, da zavzema Velika Britanija v proizvodnji traktorjev na svetu drugo mesto. Lansko leto so izdelale britanske tovarne 178.000 traktorjev; mesečno pa so jih izvozili povprečno 9381. Celotno britansko proizvodnjo poljedelskih strojev v lanskem letu cenijo na 106.800.000 funtov šterlingov; od tega je odpadlo na izvoz 59 milijonov funtov šterlingov.
LETINA 1952/53
Ameriško kmetijsko ministrstvo je objavilo cenitve, iz katerih sdedi, da bo žetev krušnih žit — pšenice, rži, ječmena, ovsa, in koruze — v letini 1952-53 rekordno velika.
Pričakujejo sicer, da bo letina ovsa in rži nekoliko pod povprečjem, vendar pa to ne bo toliko vplivalo, da bi ne dosegla žetev krušnih žit v celoti rekordnega obsega.

Kotiček kranjskega Janeza
Ne več sam — pet nas je že bilo zbranih skupaj in sami »fantje od fare’. Sem si takoj spet mislil: Joj mene, kaj je zredila kranjska dežela, tako vsi lepo raščeni in širokih pleč. Če bi bili mi, ki smo sedajle tukaj v tej sobi zbrani, rojeni v tej daljni judovski deželi, ne več kakor bledi pre-tegnjenčki bi bili. Moj sosed doli na Do-
SAMONIG
predajati vsem v cenah in kvaliteti
Izvrstne flanele za perilo, bombaž v
vseh barvah .................
Flanele za srajce, štrapacna kvaliteta Barhant za obleke in ..dirndle” .	.
Linški barhant za hlače, štrapacna
kvaliteta ...................
Lepa flanela za perilo v ljubkih
vzorcih, pristne barve........
Karirani barhant, najmodernejši
prepleteni vzorci ............
Prvovrstna flanela za pižame,
modema, črtasta ..............
Lepi barhanti za nočne plašče,
zelo topli ...................
Flanela za otročje plenice......
Flanela za otročje odeje, srčkani vzorci, rožasta ali piava, vel. 70X90 Flanela za rjuhe, barvasta, z borduro ali brez, velikost 130X220	. . .
Volnene odeje, lepe, mehke kakovosti
NUDI SAMO
10.90
11.90
13.90
13.90
14.90 14.85
15.90
17.90
7.95
49.80
118.90
Priljubljena trgovina v Beljaku
(Samonig Eck)
lenjskem je večkrat rekel: »Tele naj v prvem letu naredi vamp, potem postane ši-kavno živinče.” Jaz bi dodal še: Otrok v prvih letih mora rasti ob žgancih in kislem zelju, da dobi tudi lep trebuh. Je še dobro, da tukaj otročad gor skopljejo ob sami tej puhli otročji hrani.
Pet nas je bilo, sem rekel. Vsak je imel po eno glavo, misel pa vsi eno: kako bi
StoMtočke oddaje v cadiu
CELOVEC (val 417.2 m)
Poročila in objave pri vsaki popoldanski oddaji. 9. nov.: 7.15 Verski govor — Glasba. — 10. nov.: 14.30 Tedenski pregled — Umetn.-zgod. spomeniki na Koroškem. - 11. nov.: 14.30 Zdravnik - Po sve tu. 18.30 Vesele pesmi. — 12. nov.: 14.30 Za leno. — 13. nov.: 14.30 »Svatba v Prlekiji”. 18.30 Lirska narodna pesem. — 14. nov.: 14.30 Zanimivosti. —
15.	nov.: 8.45 Iz slov. literature (gazela) - Šport. -
16.	nov. 7.15 Verski govor — Glasba.
LJUBLJANA (val 202.1, 212.4, 327.1 m) Zdravstveni nasveti vsak torek ob 17.30. Kmetijski nasveti vsako nedeljo ob 15.30 — Vsak dan ob 19.00 na valu 327.1 m oddaja za inozemstvo.
6. nov.: 12.00 koncert - 12.40 narodne in umetne pesmi 13.15 uverture iz slovanskih oper — 14.00 vaški kvintet — 14.40 zabavni orkester — 18.00 slov. orkestr. glasba - 20.10 slov. narodne pesmi. -7. nov.: 12.00 umetne in narodne pesmi - 14.40 veseli godci — 18.45 narodne pesmi — 19.40 zabavni orkester. - 8. novi: 12.00 koncert - 13.00 jezikovni pogovori — 14.00 hrvatska narodna glasba — 15.10 slavni pevci v znanih vlogah — 16.40 slov. narodne pesmi - 17.00 ljubljanski komorni zbor — 18.15 slovenska lahka glasba — 19.40 od melodije do melodije.
RADIO VATIKAN
Oddaje vsak četrtek in vsako soboto ob 19. uri. Vsako nedeljo ob 18. uri »Verska ura", (val 50.25, 31.10, 25.55 in 196 m)
RADIO TRST N
306.1 m ali 980 k« sek
Dnevne oddaje: 7.15—8.30. 11.30—14.45, 17.30— 24.00 - Ob nedeljah: 8.00-24.00 - Poročila dnev no: 7.15, 12.45, 14.00. 19.45. 23.15. - Ob nedeljah: 8,1,5, 12.45, 19.45. 23.15.
6. nov.: 19.00 Slovenščina za Slovence. 21.00 Radijski oder. 13.00 Domači motivi. 23.00 Zmerni ritmi. - 7. nov.: 13.00 Glasba po željah. 18.15 Dvorak: Koncert za čelo in orkester. 19.00 Osebnosti in usode. - 8. nov.: 13.00 Šramel kvintet in pevski duet, 13.30 Kulturni obzornik. 19-00 Pogovor z ženo. 21.00 Malo za šalo - malo zares. 22.26 Večerne melodije..
Medno- gledališče v Celovcu
Začetek predstav ob 20. uri Četrtek, 6. novembra: „Johnny Belinda”, igra. Petek, 7. novembra: „Die Kinder Edouards”, šalo-igra v treh dejanjih.
Sobota, 8. novembra: „Der Kuhreigen”, igra z glasbo.
Nedelja. 9. novembra: „Johnny Belinda”.
čim več pijače pospravili. Kraški teran — samo ljubo zdravilo; zato smo kar zaporedoma po večkrat z glaski — trk, trk, trk, vinček pa v grlo frk, frk!
»Ali bi smeli kako pesem zapeti?" je nekdo predlagal.
Predlog je bil brez cincanja sprejet.
»Več jih bomo zapeli, samo bolj nalah-ko, da ne bomo motili soseda,” je bil takoj navdušen gostitelj.
To duši človeka, ki je zrastel na deželi, da ne sme v mestu po mili volji zapeti in dati poln glas od sebe, pa zajuckati tudi ne kaže. Da bi ti pa prišlo na misel kake ,loj tre’ zvečer okrog okenc nositi — policija bi te povezala kakor se poveže vrbove šibe in bršljan z.a cvetno nedeljo.
Nalahko smo jih nekaj zažingali, pa spet zamakali. Zdravila so bila učinkovita, vedno glasneje smo jih zavzdigovali. Sosed je odprl okno, ne zato, da bi nas ozmerjal, slišal bi rad te naše mile »viže”. Sedaj pa le s korajžo, je padlo povelje.
»Veste kaj, fantje, še eno pesem bi rad slišal, je že nisem tri leta, odkar sem v Ameriki,” je prišel gostitelj na dan s prošnjo.
»Katero pa misliš, katero?”
»Moja himna je ona: »Pod rožnato planino”. To pesem so mi v slovo zapeli v taborišču, ko sem odhajal v Ameriko, potem je nisem več slišal.” Poznalo se je, da se tudi gostitelja kapljica prijemlje, v takem stanju on imenuje pesem: »Pod rožnato planino” kot svojo himno.
»Veš kaj, Ferdo, na čast gostom ti sam zapoj svojo himno,” je sprožil nekdo misel in vsi ostali smo vztrajali na tem, da naj Ferdo poje solo.
Dobro se je gostitelju zdelo, ker smo mu dali tolikšno čast. Malce se je začel na stolu premikati, morda zato, da je obrnil s tem pozornost na se, lahko je pa tudi tista kurja golažem, ki jo je pojedel za večerjo, kaj sitnarila notri v njegovih katakombah. Pa se je kmalu na to vrgel s hrbtom nazaj na naslonjač, vrat podaljšal, očesne »šape” je vrgel skupaj, kakor divji petelin in začel je v svojevrstnem baritonu:



Pod rožnato planino, grabila je seno, od veselja in radosti, si je pela pesmico.
S planine dol privriskal sosedov mlajši sin, kito cvetja je njej prinesel, cvetja z rožnatih planin.
Si cvetje ogleduje, nabrano prav skrbno, zdaj ona nič več ne poje in ne grabi več seno.
Po kaj si fantič prišel, da zmešal s’mi glavo?
Ko bi jaz tebe ne bila spoznala, srce bi pač mirno b’lo.
To pesem smo pred leti na Koroškem, tam gori na Krčanjah, peli menda kar vsaki dan. Gospodarjev sin jo je rezal naprej, jaz sem malo čez prijd, Pepi je pa bas pritisnil.
Skoraj se mi je pesem smilila, vso razcefrano in pretlačeno je Ferdo tisti večer zvlekel na svitlo.
Drugič bom prišel do konca te gostije. Če bo kaj ostalo, bom dal v žepe za moje preljube dečle.
Kranjski Janez.
dašm kki^a nailepše dacita •za	tHildama
Album Koroške ....	
Ograd (Janez Jalen) . .		10.-
Rotija (Mauser) ,	. .	.		4.-
Sin mrtvega (Mauser) .	.		4.-
Prekleta kri (Mauser)		4.-
Cmokec poskokec (Bazilij)		3—
Jamnik (Mauser)	. . .		8-
Cela kolekcija stane . .	
Za inozemstvo stane cela kolekcija 3 USA dolarje	
Dobro jutro - dober dan, SCHLEPPE-	pivo vsaki dan S 		 Stadtheater
MALI OGLASI
VSAKA BESEDA STANE J.10 S (IN 10% DAVKA).
Poudarjene besede in take z več kot 15 črkami stanejo 2.20 šil (in 10% davka). — Naročilo tnalih oglasov naslovite na upravo »Našega tednika”, kjer mora biti najkasneje do vsakega ponedeljka zvečer. Oglas morete naročiti tudi telefonsko (Celovec št. 43-58).
SO RES NAJBOUŠI
Celovec-Klagenlurl, Burgg.
Kdor išče delavca, kdor išče službo, ako kaj kupuješ, ako prodajaš — k vsemu Ti pripomore Mali oglas v »Našem tedniku”.
KINO
CELOVEC-KLAGENFURT
Prcchtl
•'ledstavt ot> 16.00 18.15 m 20.30
Od 7. do 10. nov.: „Die Dame in Schvfarz”
Od 11. do 13. nov.: »Das viertc Gcbot”
Predstave ob 16. in 18. uri, ob ponedeljkih tudi ob 20. uri.
Od 7. do 13. nov.: »Bezaubernde Frau”
BELJAK VILLACH Bahnhoflichtspiele
Predstave ob 12., 14., 16., 18.15 in 20.30, ob nedeljah in praznikih tudi ob 10. uri dopoldne.
Od 7. XI.: »Tauscnd rote Rosen bltthn”.
Ikon-Filmsko gledališče v Pliberku
Od 8. do 10. nov.: »Cordula” (ni za mladino)
Od 12. do 13. nov.: »Schmuggcl durch die VViistc” (ni za mladino)
Dve sam snedel
»To je pa res lepo, kar mi ti tukaj pri'
našaš, Tevžej. Se moram tvoji materi takoj zahvaliti za te 4 izvrstne klobase!” — Tev' žej: »Prosim, gospod učitelj, ali bi ne bili tako dobri in bi se materi zahvalili za šest klobas?”
Premišljevanje
Vlomilec, medtem ko skuša odpreti bU' gajno: »Če se posreči, sem preskrbljen. & me zasačijo, sem tudi preskrbljen.”
Objava! Vsem Jupitcr-zavarovancem v Beljaku in okolici sporočamo s tem, da smo odprli posebno
OKRAJNO POSLOVALNICO BELJAK v Beljaku, 10,-Oktober-Strasse 17.
Neobvezni nasveti in pojasnila-
OberoetfarA

cfo-n/AptMs
fttsiacfi

O&trZu,
S&ag&ifioi

Jupiter vzajemno zavarovalno društvo. (Jupiter Versicherungsverein auf Gegenseitigkeit.) Filialno ravnateljstvo za Koroško in Vzh. 1 >' rol, Celovec-Klagenfurt, St.-Veiter Strassc 1-
pzodatn neka{ izvodov Uniig
1.	Nemško-slovenski slovar.
2.	Slovensko-francoski slovar.
Natočila sprejemam tudi iz inozemstva-Naročila pod značko »Janez" je poslati n* naslov »Našega tednika".
1
Hubert TUNP0LD
Gradbeno, portalno, industr. steklarstvo, zrcala, okvirji, moderno brušenje
BELJAK - VILLACH
Gerbergasse 21a, Tel. 64-02
POTSOHS
konlslri mes#1' Celovec
Cipcltcldorterstr o Telefon 15-22 Prevzemamo tudi ^ varovane konje. Ce ^ koliemo podnevi i*1 ponoči ^


MOBEL
iepe obliko in poceni < _. , „ „ veliki izbif*
BELJAK
TCulternr VILLACH
Itallonerstr*
V ^ v* v
y	KARN1NER
i
^	lastnik Alex Polgar
KAKIM UMEK
OBHšEEDEE
HERRENGASSE 10 Celovec-Klagenfurt, Tel. 44-24
y LOHNER-motorni kotači in avtoma
»	tovarniško novi ali priložnostni na
“	Prodaja - nakup - komisija
/s w yy /n <o /ws ✓s