\
NARODA
list slovenskih delavce? v Ameriki*
TKLKFOH PI1AJLHE: 4987 CORTLANDT. Entered u Second-Cl&u Matter, leptember ti, IMS. si the Post Office at Hew York, M. Y., under the Aet of Congraai of March 3,1871.
TMJEJON PI8ABNE: M87 COETLAHDT«
NO. 54. — ŠTEV. 54.
NEW YORK, SATURDAY, MARCH 6, 1915. — SOBOTA, 6. MARCA, 1915.
VOLUm XXIII. — LETNIK
PARNIK "LA TOURAINE" V PLAMENIH
1200 MILJ OD FRANCOSKE OBALI.
-o
l.onrion. Anglija, 6. marca. — Francoski pa m i k "I-a Tonraine" k v pla-nimih na >irini 48.06 sfvrrno in dolžini "iO.ll zapadno ^laxim poročil, ki do-& semkaj brftiirnim brzojavnim potoni.
Poročilo jr prišlo iz Valencia, Irska. Iiortrrmu parniku hite na pomor paraiki "Rotterdam". "Swanmore". Tornishniaii**, "Arabic** in drugi.
I*itmik " I ji Toiiraiiw" j«* «»l|»lnl i/. NVw Yurka <Ine JT. fdiruarja ter ima ii:i krovu v«-«* *dniviiik«»v in Ix.lnKkih ^n-žnk- iz Aim-rike.
Toiiraine", ki rs»'lmj«» 1H.-MW tou, j«* »-»len sisir.'j^ih fraiiin^kih i«r«-k-atlautUkih (Mirnlkov ter je • »i 1 mrrajen lota ls*H.
*RUSI SO ZOPET ZAVZELI ČERNOVICE.
HINDENBURGIZPREMENIL SVOJ NAČRT,
» Ustanovnikom Slovenske Lige.
-11-
IZ RAZNIH POROČIL JE RAZ VIDNO, DA RUSI NA CELI ČRTI ZMAGUJEJO. 87 RUSKIH B OJNIH LADIJ BO NAPADLO UTRDBE OB BOSPORU. TURŠKA VLADA SE BO PRESELILA, KO BO DOSPELO ZAVEZNIŠKO BRODOVJE V MARMAR-SKO MORJE. STAROTURKI B ODO POSKUŠALI STRMOGLAVITI SEDAN JO VLADO.
Boji v Karpatih. Berlin, Nemčija, f>. marca. — Neki tukajšnji časopis je dobil poročilo, <la se bijejo v Karpatih vedno bolj vroči boji in da se j>-Rusom po trudapoliiem prizadevanju posrečilo stopiti v ofenzivo. Operacije zelo ovira slabo vreme. < davno ulouro igra artilerija.
Položaj neizpremenjen. Dunaj, Avstrija, 5. marca. — Avstrijsko vojno ministrstvo je dane« izjavilo sledeče: — Ob celi fi<uiti ua Kusko Poljskem in v \thodnji lialieiji vlada m>. V Karpatih se je zadaje dni vršilo nekaj odločilnih bitk, v splošnem je pa položaj neizpremenjen.
Rusko poročilo. Petrograd, Kusija, ~>. marca.— HLt*ki veliki generalni štab na-/nanja: — Ob fronti med reko Njemeu in Vislo se hoji š«- vedno
nadaljujejo. Na nekaterih mestih so naše čete napredovale in zavzele šest strojnih pušk. V Karpati li hiiio za vzel i južno od Za-kl.vrzina več sovražnih postojank.
V vzhodnji Galiciji s« ruske čete prekoračil,, reko Lukovo in vkorakale v Stanislav.
Rusi pregnali Avstrijce iz Čr-novic.
London, Anglija, s. marca. — Neki tukajšnji brzojavni agentu-i j<- sporočil dopisnik, da je sto-Ipilo rusko vojaštvo v Galiciji v
I	ofenzivo in pregnalo Avstrijce iz |( rnovic. Avstrijci so se umaknili lr Fran/.ensthal, južno od Karpa-
II	ov.
Nemški pora« pri Prasnišu. London, Anglija, j. marca. — Exchange Telegraph Company" le sporočili, da so Rusi pri zavoju Prasnila zaplenili dvanajst >pov. .19 strojnih pušk in 122 municijskih vozov.
Ruske zmage.
London, Anglija, 6. marca. — |*ctrogradski dopisnik j.- sporočil fteuterjevi agenturi: — Tukaj je >ilo uradno razglašeno, da so vje-i Kusi v okolici Stanislava od JI. febr. do 3. marca 153 častni-
inv III 1 S.;,:>-_> iuok , ninlalje so za-
Menili pet topov. 62 strojnih mšk, 510 koyj in velike'množi-> vojnega materijala.
Obleganje Oaoveca. Berlin, Nemčija. .">. marca. — [rdnjava Osovee se bo morala v. ajkeajiem času mlati. Nemci jo Ihlegajo s težkimi 42-centimetr-:imi topovi in ho dosedaj razdelili že več utrdb.
Rusko-angleško poročilo. London, Anglija. 5. marca. — Friderik Rennet, petrogradski lopisnik "Daily News" je sporočil dane« * večer svojemu listu: Poveljnik nemške armade na rzhodnera bojišču, general Hin-lenburg. je bil zopet enkrat pri-iljen ix pre me ii it i svoj vojni na-rt. Njegova kampanja v sever-delu Rusko Poljske se je po-izjaiovila. Bojno črto štirih armad je skrčil in
poskusil ž njimi prekoračiti reko Njemen. kar se mu je pa popolnoma ponesrečilo. Nekaj malenkostnih uspehov ima samo o-na armada, ki se nahaja pred O-soveeom, toda tudi tej preti nemarnost. da ho odrezana od ostalih treh. V Karpatih se vrše zad-I nji hoji, ki se bodo končali s po-' polnim porazom avstrijskih čet. Zadnje dni so vjeli Rusi zopet 15 tisoč avstrijskih vojakov. Rusi so (prekoračili Lomnico in Bistrico ter prodirajo proti jugu.
Obstreljevanje Dardanel.
Berlin, Nemčija. .">. marca. — ; Brzojavke. ki prihajajo iz Cari-
I gratia, odločno dementirajo vse vesti, da so zavezniške bojne la-I dije uničile veliko večino darda-nelskih utrdb. Dva turška časopisa sta priobčila natančen popis bojev pred Dardanelami. Pravita. da je veliko število zavezniških hojnih ladij težko poškodovanih v solunskem pristanišču. Najbolj je poškodovana kri žarka "Saphire"
Rnsko brodovje bo prišlo zaveznikom na pomoč.
London, Anglija. ">. marca. — Poročilo, ki je dospelo sem iz Carigrada. se glasi: — Rusko črno-rnorsko brodovje je odpllllo proti Bosporu. Rusko eriioraorsko brodovje sestoji iz: 10 bojnih ladij, dveh križark. 22 torpednih rušilcev. 14 torpednih čolnov. 2 torpednih transportnih čolnov. 11 podmorskih čolnov. 4 kanonskih čolnov. 7 transportnih ladij, ene ladije za prenašanje novic in 12 pristaniških ladij.
Listu "Giornale d "Italia" je brzojavil dopisnik iz Bukarešta, da je rusko brodovje že pasiralo bolgarsko pristanišče Burgas.
Burgas leži ob zapadnem bojišču Črnega morja in je oddaljen 7fi milj od Drinopolja.
Težavna naloga.
London, Anglija, 5. marca. — < 'e 1m> hotelo rusko brodovje napasti utrdbe ob Bosporu. bo imelo najprej veliko opraviti s turškim brodovjem, ki je zasidrano v tamošnjem vodovju. Najmočnejša turška bojna ladija je pri-žarka "Sultan Selim", prejšnja nemška velika križarka 4tfioe-ben''.
Ožiiia Bosporus je dolga osemnajst milj ter na najširšem kraju poldrugo miljo široka.
Staroturki bodo prišli na površje.
London, Anglija, 5. marca. — Iz zanesljivega vira je znano, da bo turška vlada takrat zapustila Carigrad, ko bo dospelo zavezniško brodovje v Marmarsko morje.
Sedanjo . vlado bodo strmoglavili Staroturki. Oni hočejo na vsak način preprečiti obstreljevanje glavnega mesta in bodo rajše prej sklenili mir. predno bo padel prvi strel v inesto. Po njihovem mnenju je edino na ta način inogoče rešiti turško posest v Evropi.
Ko šla je smrt na svojo strašno pot, navdušenja so se zabliskale oči. A le za bip. Nato je šinil srd iz njih, Molili so: — Odreši nas, Gospod! in vzdih je vtonil v silnem morju žalosti. Kdor je zavzdihnil — bil je izdajalec! Kdor kljuboval je — bil je izdajalec! Kdor je obstal — vsak bil ie izdajalec! A v srcih niso bili izdajalci Vedoč: Kdor za sovražnika izkrvavi,
je domovini svoji škodoval; da vsak, kdor je življenje svoje dal za tujca, ni bil vreden, da živi, Ker morali so, ni bil greh njihov tako strašan kot greh je izdajalca. Odpustil Bog jim je in tudi mi. Mi vsi smo dali jim svoj blagoslov, ker vsak med njimi je korak pred smrtjo obudil kes in Mačeho preklel.
Beseda v smrtni uri izrečena — resnična je! Prisega v smrtni uri narejena — pravična je!
Nam ne diktira kronana gospoda, otresli smo železnih se verig. Svobodni vemo, kaj nam je svoboda, poznamo dobro brata smrtni krik.
Ta krik do nas je preko morja šinil in nas presunil je do dna srca. Krik brata, ki je kot žival poginil, po pasje živel, tujec bi i — doma.
Nalogo sveto smo Vam izročili: Trpeči narod bo izkrvavel Vi ste sodniki, Vi boste sodili, če bo zasužnjen ali prost živel.
Z zapadnih bojišč.
Neprestani boji.
Z nemške strani se poroča, da so imeli Francozi v nočnih naskokih velikanske izgube.
NA TISOČE MRTVIH.
Srditi boji v okolici Notre Dame de Lorette, Vauquois, Consenvoy in Badonvillers.
Katastrofa v rovu.
Pri eksploziji v rovu je izgubilo 150 do 175 ljudi življenje. 87 trupel spravljenih na dan.
Layland, W. Va.. 5. marca. — Spravljanje mrtvecev iz rova, ki je še vedno napolnjen s strupenimi plini, kopanje grobov in pripravljanje pogrebov je tvorilo danes glavni posel v majhnem premogarskem mestecu. Tekom noči se je posrečilo rešilnemu moštvu priti do najbolj oddaljenih dohodov rova št. .1 v Quinniniont gori New River & Pocahontas Consolidated Coal Co. V torek je bilo zasutih tam 1S2 premogarjev in do danes zjutraj se je spravilo na dan šele 87 mrtvecev.
Nobenega upanja ni. da je o-stal kdo izmed delavcev, ki so šli v rov. pri življenju. Na dan spravljena trupla se je identificiralo z izjemo osmih. V začasni mrtvašnici je postavljenih Jva vagona krst. Glasom uradne cenitve znaša število žrtev o<l InO tlo
175.
Charleston, AV. Va.. 5. marca. Državni uradniki so mnenja, da se ho izplačalo iz delavskega odškodninskega fonda najmanj $200.000 in sicer družinam, kojih člani so izgubili v torek življenje oh priliki nesreče v rovu. Cenitev se opira na poročila iz Lav-Iand. Za ttdove je določenih $20 na mesec in za vsakega otroka do petnajstega'leta na mesec.
V Angleškem kanalu so bili baje potopljeni štirje nemški podmorski čolni.
KOPNE BATERIJE.
Nemci v Ostende so baje potopili neki francoski parnik. Dva par-nika torpedirana.
Odločba admiralitete.
Angleški pristaniški delavci so dobili zahtevano zvišanje plač. Zahteve železničarjev.
Panika v Carigradu.
Rim, Italija, 5. marca. — V Carigradu je zavladala panika. Ljudstvo t rum orna zapušča mesto in si išče zavetja v raznih ma-loazijskih mestih. Revolucija lahko vsak hip izbruhne. Ljudstvo se najbolj jezi na Enver pašo, ker je v prvi vrsti on delal na to, da se je tudi Turčija zapletla v vojno. On bo ena prvih žrtev revolucije.
Želja Bolgarske.
Berlin, Nemčija, 5. marca. Iz Sofije poročajo, da bi vlada zelo rada videla, če bi ostale Dar-danele še zanaprej v turških rokah.
Počasno napredovanje.
London, Anglija. 5. marca. — Iz zadnjih poročil je razvidno, da zavezniško brodovje pred Dardanelami zelo počasi napreduje. Pred kratkim je bilo poročano. da sta utrdbi Kuin-Kalasseh in Kilid-Bahr popolnoma uničeni. Neka včerajšnja brzojavka pa pravi, da ravno ti dve utrdbi prizadevata še sedaj največ škode zavezniškemu brodovju.
London, Anglija. 5. marca. — Ofieijelni tiskovni ura«! je potrdil danes poročilo, da je. angleški premogovni parnik "Thordis*1 potopil neki nemški podmorski čoln. Besedilo izjave se glasi:
"Tajnik admiralitete naznanja sledeče: Parnik "Thordis" se. je sedaj preiskalo v suhem doku ter s tem potrdilo poročilo kapitana, ki je izjavil, da je neki nemški podmorski čoln dne 28. febr. torpediral ta parnik. Torpedo pa ni pogodil cilja in podmorski čoln je zašel v smer parnika. ki ga je najbrž preobrnil in potopil. Glede razdejanja nekega drugega podmorskega čolna poroča tajnik: "Včeraj popoldne so tor-pedni čolni rušilci torpediral i v kanalu pred Dovrom nemški podmorski čoln "U 8". Častnike in moštvo se je preje spravilo s čolna."
Dover, Anglija. 5. marca. — Posadko nemškega podmorskega čolna "IT 8'' se je danes tukaj izkrcalo ter prevedlo v Dover Castle.
West Hartlepool, Anglija, .">. marca. — Glasom sem dašlih informacij se je potopilo neki na-daljni nemški podmorski čoln. Posestniki angleškega parnika "Alston"' so danes objavili, da je pustil njih kapitan v soboto potopiti v Angleškem kanalu neki nemški podmorski čoln. Domneva se. da je to isti podmorski čoln, katerega je baje povozil premogovni parnik "Thordis".
Pariz, Francija. 5. marca. — Vojno ministrstvo je izdalo danes zvečer sledeče poročilo: — ''Dne 4. marca, tekom dneva, je napadla neka francoska bojna ladija drugega brodovja neki nemški podmorski čoln, kr se je nahajal v Angleškem kanalu. Podmorski čoln so zadele tri granate ter je izginil v vodi, ne da bi zapustil kako sled.
London, Anglija. ."». marca. — Da se poravna že dolgo časa obstoječi spor ter odstrani nezadovoljstvo v državnih ladjedelnicah zaposlenih delavcev, se je odločila admiraliteta za konees-Je. vsled katerih se bo zvišalo plače 50,000 delavcev za letnih 565 tisoč dolarjev. S tem daje angV-ška admiraliteta privatnim podjetnikom. kojih uslužbenci zahtevajo višje plače, dober vzgled. To postopanje pa je tem bolj u-mestno, ker se hoče v sedanjih kritičnih časih preprečiti vsake, diference glede plače. V tem smislu se glasi tudi poziv, katerega sta izdala A. Booth, poslujoči ravnatelj Cunard črte in James Sexton, tajnik National Dock Laborers I'nion. Ta manifest ima
sledeče besedilo:
"V sedanji narodni krizi izvršite isto delo kot hrabri tovariši v strelskih zakopih.
Delodajalci so izjavili, da hočejo zvišati plače za en šiling na dan, kar pomeni zvišanje za 20 odstotkov. Dežela potrebuje hrane kot pred vojno ter velikih množin orožja in oprave za naše vojake. To pomeni, da moramo vsi vstrajno delati, da izvojuje-mo končno zmago."
Na nekem posvetovanju vseh unij izueenih delavcev, kojih člani so zaposleni pri angleških železnicah, se je sklenilo naprositi železniške družbe v Angliji naj zvišajo tedensko plačo za pet šilingov.	.
Ojačenja za Alzacijo.
Bazel, Švica. 5. marca. — Nemci zbirajo v Alzaciji vedno nove rezerve. Te čete prihajajo iz Bavarske ali Wuertemberške ter je na prizadetih železniških progah ustavljen ves civilni promet.
Francozi so ustavili španski parnik.
Niča, Francija. 5. marca. — Neki francoski torpedni čoln. ki je križaril včeraj pred Nico, je ustavil neki španski parnik in en častnik se je podal na krov. Med potniki se je našlo štiri avstrijske rezerviste in enega Nemca. Vsi ti so hoteli skozi Italijo v tipanju. da jim bo mogoče priti v domovino. Ljudi se je odvedlo kot vojne jetnike v Marseilles.
Za obrambo Carigrada.
Rim, Italija. 5. marca. — Generalni štab turške armade se je je-njal baviti z načrtom, da bi Turki zavzeli Egipet. Najbrže se bodo vse turške čete vrnile s Sinajske-ga polotoka pred Carigrad. Vest. da se nahaja na polotoku Gali-polls 100,000 turških vojakov, je le malo vrjetna. Turčija ima večino svojega vojaštva v Kavkazu, kjer se še vedno vrše vroči spopadi z Rusi.
Berlin, Nemčija, 5. marca. — Vojno ministrstvo j»- izdalo da-Jnes sledeče poročilo glede situacije na zapadnem vojnem pozo-rišču:
"Južno od Vpres je prizadela naša artilerija Angležem velikanske izgube. Protinaskok Franco-[zi.v na izgubljene pozicije pri ■ Notre Dame de Lorette smo vče-I raj popoldne uspešno odbili. Francozi so včeraj in tekom noči nadaljevali z naskoki severno od Mesni! v Champagne, a vse njih naskoke se je odbilo ter ohranilo naše pozicije, izjalovili so se naskoki na naše pozicije pri Vauquois iztočno od Argonov. Z velik«) silo vprizorjen naskok Francozov. ki se je obračal proti višinam severno od Celles. se je izjalovil v pretekli noči. Več nočnih naskokov je ostalo brezuspešnih .ter so imeli Francozi velikanske izgube. Preko tisoč mrtvih Francozov leži pred našimi sečmi iz bodeče žice.
Pariz, Francija. 5. marca. — Danes popoldne je izdalo armad-no vodstvo sledeče poročilo:
"Severno od Arras, v bližini Notre Dame de Lorette, smo zopet osvojili večji del zakopov. katere smo izgubili prejšne dni. Iz Champagne, od Souain, Mesnil in Beausejour se ni poročalo ničesar novega, vendar je obstreljeval sovražnik zopet mesto Rheims. Pri Vauquois v Argonib smo odbili dva protinaskoka Nemcev. Sedaj se nahajamo v posesti večjega dela vasi."
V današnjem večernem poročilu pravi vojno ministrstvo, da ,so vprizorili Nemci dvanajst zaporednih naskokov na zakope zaveznikov v belgijskih sipinah. Ti naskoki so ostali brezuspešni, ter so utrdili zavezniki neki zakop, katerega so zavzeli prejšni dan. Severno od Arras, v okolici Lorette so ujeli Francozi v četrtek mi-trajezni oddelek. V Champagne •o napredovali v okolici pri Perthes ter zasedli celo vrsto zakopov. Pri tem so ujeli večje število Nemcev.
London, Anglija, 5. marca. —
V	poročilu iz glavnega stana generala Frencha se glasi, da se ni situacija na fronti, katero so zasedli Angleži, izza zadnjega poročila prav nič izpremenila. Artilerijski boji so prinesli zadovoljive rezultate, dočim so bili infanteriijski hoji manjšega pomena. Južno od Ypres kanala so osvojili Angleži v noči od 1. tla 2, marec en zakop. ki pa je postal vsled nemškega artilerijskega ognja nevzdržljiv ter se sra je moralo zopet izprazniti.
i
Lakota na Španskem.
Madrid, Španska. 5. marca. — Tz vseh delov dežele prihajajo poročila o slabih ekonomskih razmerah. Iz teh poročil je razvidno, da je »Španska veliko bolj prizadeta vsled vojne kot katera druga nevtralna država. Kljub odredbam vlade se višajo cene živil in delavstvo občuti to tem bolj, ker so skoro vsa industri-jelna podjetja zaprta.
Obdolženi anarhisti.
Pariz, Francija. 5. marca. —
V	današnjih izdajah listov se poroča, da je aretirala policija več anarhistov, katere se dolži razširjanja nekega letaka pod naslovom: "Narod, tebe se vara!" in ki je pisan v ugodnem smislu za Nemce. Med aretiranimi se na-
! haja baje Lorulot. bivši urednik lista "Anarchy". Aretirane se bo j prevedlo pred vojno sodišče v {Marseilles, kjer se bo vršila ob-' ravnava.
Anarhija v Mehiki.
General 0 breg on namerava izstradati glavno mesto republike.
Villcve čete zopet zmagale.
Washington, D. C.. •"». marca. — Državni department je dobil dams poročilo, da so v Mehiki zavladal.- naravnost strašne razmere. t »- ne bo drugače, bodo morale Združene države posredovati.
Ameriško atlantsko brodovje je koncentrirano v zalivu Guantana-ino: vojna ladija "Delaware" je v pristanišču Tampico, druge večje bojne ladije ameriške mornarice pa križarijo ob zapadni obali.
V glavnem mestu Mehike so zaprli tristo uglednih meščanov in trgovcev, ker so z vso silo delali na to. da bi ne zavladala lakota med prebivalstvom. Ko je neki odbor zahteval, da bi se uvažalo živila i/, notranjosti dežele, je general Ohregon takoj za po vodni prekiniti vso železniško zvezo. Gi-neral Obrcgon ima očividno namen mesto izstradati.
Anglija ui Španska nista dovolila svojima podkonzuloma. ki se nahajata ua krovu zvezne križar-ke "Cleveland", da bi se vrnila v Mehiko. Skoraj gotovo se bosta podala v San Francisco.
El Paso, Texas, 5. marca. — Ob' železniški progi med Matamoras in Monterey se je vršila vroča bitka med Carranzovimi in Villo-vimi četami. Carranzovi vojaki so bil i popolnoma poraženi. Villove čete so se približale inettu Tam-pieu na 14 milj.
Guadalajara, Mehika, 5. marca. Villove čete so zasedle Morelio, glavno mesto države Hichoacan. Mesto Monterey je še vedno v njihovih rokah.
Dva tovorna parnika torpedirana.
Bremen, Nemčija, 5. marca. — Kapitan ameriškega parnika "Gulflight" je potrdil vest o razdejanju dveh tovornih parni-kov potom torpedov v Angleškem kanalu. "Gulflight" je prišel v četrtek semkaj s tovorom bombaža na krovu. Glasom izpovedi kapita lia sta postala tovorna parnika žrtvi podmorskega čolna. Eden teh parnikov je imel baje na krovu riž, drugi pa premog. Kapitan je nadalje izjavil, da je šel varno skozi polja min. ker jft pazno sledil odredbam, izdanim od nemške admiralitete.
Nižje cene za denarje v staro domovino.
Pošiljamo denar na Kranjsko, Štajersko, Primorsko, Koroško, Tirolsko, Češko, Hrvatsko in O-grsko tako zanesljivo kakor pred vojno. Iz poslovanja zadnjih treh mesecev smo se da dobrega prepričali, da pride denar tudi sedaj sigurno v roke naslovnikov.
Vojakom se ne more sedaj denar pošiljati, ker se nikdar za gotovo ne ve kje se nahajajo, in nam skoraj vsako požiljatev za vojake C. kr. poštni urad vrne.
Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order" ter priložite natančni Vaš naslov, in one1 osebe, kateri se ima izpla-
čati			
			
K		K	$
s____	.90	120....-	20.40
10....	1.80	130»«»«	22.10
15____	2 65	140....	23 80
20....	3.60	150....	25.50
26....	4.35	160....	27.20
30____	5.20	170....	28 90
35....	6 05	180.___	30 60
40....	C 90	190....	32 30
45. ^	7.75	200____	34 00
50....	8 50	250...	42.50
55....	9.35	300....	51 00
60....	10.20	350....	59 50
66....	11 05	400,..#	68.00
70....	11 90	46<V....	76.50
75....	12 75	500...	84.00
80....	13.60	600 ...	1<« 80
86....	14 45	700....	117.60
90....	15.30	800....	134.40
95.,..	16 15	»00....	161.20
100....	17 00	1000____	168.00
110	18 70		

Ker se cene tedaj jalt« spreminjajo naj rojaki vedno gledajo na naš oglas. J TVRDKA FRANK BAXSER, iti OorUandt St. N«rw York, K.T.
GLAS NARODA, 6. MARCA, 1915.
"BUS NARODA"
Skovenic Daily.)
Owned and published by the Sl«w>nic Publishing Co.
(a corporation.) FRANK SAKSER, President. » LOUIS BEXEDIK, Treasurer. <W
Place of Business of the corporation and
addresses of above officers : 12 Cortlandt Street, Borough of Manhattan. New York City, N. Y._
Z* celo leto velja list za Ameriko in
Canado..... ..................$3.00
- pol leta....................... 1.60
* leto za mesto New York----.... 4.00
* pol leta za mesto New York ... 2.00
" Evropo za vse ieto...........4.50
" pol leta............. 2 55
" " " četrt leta............
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan itvzemSi nedelj in praznikov.
»'GLAS NARODA"
("Voice of the People") iMQed every day except Sundays and
Holidays. Subscription yearly $3.00.
Advertisement on a^reeiiicnt.
Dopiai br>-7 podpisa in osobnosti Bene
priobeujejo. Denar *e blagovoli pošiljati po —
Money Order. tri prtrnembi kraja naročnikov proti rrs< j, da re nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in poiiljatvam naredite ta naslov: GLAS NARODA**
F2 C<-rt1andt St., New York City.
Felefon 4687 Cortlandt.
ASSOC/4.„
je bila kedaj katera v starem kraju in uplivnejšo kot si moremo misliti v sedanjem trenutku, ob njeni zibelki.
Da se pa doseže resničen in trajen uspeh, je treba vse inožke resnosti, vse pazljivosti iu predvsem nesebičnosti do skrajnih mej. V tej organizaciji demokratični do mozga, ne bo prostora za ljudi, ki bi si iskali slave ali osebnih koristi.
Dejanska vdeležba v tem boju bo pomenila nasprotno trajev venec mesto lovorike, financijelnih žrtev mesto dobička in obrekovanja mesto vulgarne slave.
To vas ne sme strašiti, vam ne sme jemati poguma. Kar so imeli povedati nasprotniki, so že povedali in obenem razkrili svoje tajne namene. Poznate jih in boj
lostnim razmeram. Notranja politika predsednika je bila precej nerodovitna ter v svojem bistvu tudi neodkritosrčna.
Zakaj in na kaki podlagi se družimo?
Prva in najbolj splošna resni-ca je, da mora biti človek svoboden. Če je sreča cilj človeškega rodu, je svoboda njen pogoj. A ta svoboda ne sme biti le polovično ubežanje iz robstva in ti-ranstva. ampak mora biti daleko-sežna in splošna. Osvoboditev, da j«* osvoboditev sploh, mora bi-
ti popolna. Čuditi pa se moramo, proti tem bo lahek. Ne bo pa la-jda so grešili ljudje iz nezaupno-hek proti skritim zajedavcem, ki sti in sebičnosti ravno proti te-so se že sedaj priplazili v naš mu glavnemu smotru človeškega
krog in kojih sebične namene smo izprevideli. Ob pravem času jih bomo razkrinkali in narod jih bo postavil na cesto.
Vse za Slovenijo in Slovensko Ligo!
Delegatom Slovenske Lige v Chicagu.
I* - 1 .'••	ko so se pričele
i.-. -' >>vati naše najbolj skrite želje. Od uspeha vašega dela l>o o :\ -rj . toliko, da ne smete niti t •• it k p i^-titi i/, misli velikan-. >\ orn^st i. katero ste pre-i dirovomosti napram na-r ! ;i, k v:im je poveril častno na-. da -te glasnik njegovih misli i m ž'lj:i in njegovega strem-
l stiit' . \'*> se bo Slovensko Li-g.< v A > iiki! Kaj pomeni to? K ■ ; prihajal v Združene države ]• \i »venski priseljenec, jo mi->	l • v tuj mu svet, v ka-
li . pogreznil brez sledu. 1. !o je mislil na povratek v d ■ ■novino in še manj na to, li!l v stalnem stiku z domo-■ » preko morja, 'i » i d >ma so ga smatrali za i/	, za pustolovca ali vsaj
V j.i, ki nima nikjer ob-s*	• pravega doma. Za
prv' m j riseljencem so prišli dru-: t nI iv n>ka družina v Ameriki je r,iv i. Kasla je po številu, a vt 'p;;ena v skrbi za eksistenco in brez vodstva je živela zgolj vejeta i>'.m» življenje. Počasi se je p- javila /.• Ija po združenju. Rojak je iskal rojaka; ustanavljalo je nalitine, ki so se vedno le»lj množile in pričelo se je družabno življenje.
Organizacijska zmožnost slo. vetifkegn narcda v Ameriki se jt » ia.ino pokazala v njegovih žte-vr'.ilt podpornih organizacijah, kisi družile rojake v veliko druži io. Dasiravno zgolj materij al na, ,j vi/ dejanski obstajala iu nič v. ni !<:!.> treba govoriti o raz-trt ei,.u narodu, ki je izročen propadu vsled nezavednosti in po-in; ijkanju čuta skupnosti.
I'odporne organizacije so pa le ii ttevijalna vez, ki veže rojake, do im duš- vne. idejne zveze do zadnjega časa ni bilo. Dokazano in cčividno dejstvo je, da ni slo-venskc-ameriški narod za stran karstvo. Vsi tozadevni poskusi so i / j al li in naj so bili vprizor-jeni od to ali one strani.
Ivi t i možna organizacija izven podpornih je je le na narod-i, sti podlagi iu na tej sloni Slovenska Liga, katero se je v zadnjem času, pod uplivom velikih dogodkov, oživotvorilo in s katero se bo pričela, kot vse kaže, nova doba slovensko-ameriškega na-
V ustanovitev te velike organizacije je pozval narod vas delegate, ki se boste zbrali dne 9. t m. v Chicago. To ni društvena .Mi, to ni zborovanje kakega p ilarskega kluba, to je uresničenje najlepših sanj, to je duševno vstajenje slovenskega naroda v Ameriki.
Naj od bo organiziran v veliko yd.lično organizacijo, večjo kot
_
Avstrijski po rodu. srbski konzul po poklicu, Mr. Pupin. je baje velik mecen slovanskih umetnikov.
« « «
"Inter arma silent Musa*." Med bojem molče Muze, namreč prave Muze. Kar jih je pa navideznih, se počutijo najboljše med bojnim hrumom. V tem vsaj izgine njih malenkost.
# £ « Ko je gorel Rim, je igral cesar Neron na eitre in pel. Menda bo v Chicagu drugače?
Dve leti Wilsonove administracije.
Prva dva in najvažnejša leta Wilsnove administracije sta bila dne 4. marca končana. Kar bo sledilo sedaj, bo skoro brez vsakega pomena, ker se ne bo mogla majhna demokratična večina v kongresu povspeti do nikake od-ločilnejše zakonodaje. Perijodo Wilsona bo treba raditega soditi po G3. kongresu.
Ali tvori delovanje ravno raz-puščenega kongresa odstavek v zgodovini ameriškega naroda ? Niti najintimnejši prijatelji administracije si ne bodo upali trditi kaj takega. Kongres je bil srednje kakovosti ter ni započel ničesar resnično velikega.
Demokratično ero Wilsona o-značuje najboljše carinska zakonodaja. Revizija varstvene carine je bila vendar glavna točka programa demokratov. Vsled tega je bilo pričakovati, da se bo storilo vsaj v tem oziru popolno delo. Slabotni, z vsemi mogočimi interesi koketujoči Undenvoodov tarif pa dokazuje, da je bil kon-
rodu. Nekaj neumljivega je, da se je izčrpala večina človeške energije v ravno nasprotni smeri — — v zasužnenju raje kakor v osvoboditvi človeškega rodu. Vsaka generacija je klečala kakor nemi liki kitajskih inalikov na prsih svojih lastnih stremljenj in jih dušila. one pa. ki so se trudili zlomiti svoje in svojih soljudi okove, pa je smatrala za čisto navadne sovražnike in rnšilce sreče ter je tudi ravnala z njimi tako. Nasprotno pa so bili oni vsi rešitelji in dobrotniki, ki jih svet ni bil vreden. Najgorostas-nejša zmota, ki se j«* kdaj varalo z njo ljudi je ta. da je dala sedanja doba — vsako dobo imenujemo lahko sedanjo — človeštvu vso svobodo, ki jo je zmožno uživati. Nasprotno, v nobeni dobi se še ni tega zgodilo! Vsaka doba je bila Nero in vsakemu reformatorju se grozi s "Polliee verso".
Ne glede na to in kljubu temu siromašnemu nasprotovanju iji silnemu nasprotstvu proti naprednemu in svobode iščočemu gibanju človeškega jodu pa ostane nepobitno dejstvo, da je biti svoboden temeljni pogoj vse veličine, modrosti, sreče in napredka na svetu. Za to je tudi vsaka sila. ki pomaga, da se razširijo meje, ki sta jih postavila boječ strali ali pa sebičen desi>otizem kot nekako svarilo: "do tu svoboda!", civilirujoea sila. ki zasluži, da jo pospešuje individualna volja in osebna vstrajnost vsakega ljubilca človeštva. Na drugi strani pa je. vsaka sila. ki stavi strčočim možganom in neumornemu in nesebičnemu delovanju mož takozvane 'potrebne' barijere (pregrade, zavore), sila barbarstva in krutosti, ki zasluži, da ji nasprotuje vsak pravi dobrohotnik človeštva.
Bodi omenjeno, da bitka še ni končana, da zmaga še ni dobljena. Sedanja doba je deloma — ne popolnoma, za kar gre hvala velikim zagovornikom človeških pravic — še ravno tako žrtev u-sužnjujočih sil, kakor so bile vse pretekle. In zato je dolžnost vsakega človekoljuba, vsakega prev-
za to delo.
S takozvanimi finančnimi reformami tudi ni bilo dosti drugače. Nikjer se ni stopilo iz davno iz-glajenili poti. Vse se je gibalo soglasno z željami Wall Streeta ter se ni ničesar odredilo v resnično korist širših ljudskih mas.
Kaj pa se je zgodilo s trusti, katere se je hotelo iztrebiti? Par novih postav je celi uspeh akcije v tej smeri. Velike korporacije kot Standard Oil, tobačni trust, Harvester Trust vrše še naprej svoje posle in posestnikom akcij Še ni bilo treba umreti gladu. Velikega "businessa" se ni motilo v njegovem starem delu.
Konečno je treba omeniti še delavske zakonodaje, katero se je izvršilo za časa dosedanje administracije Wilsona. Lista zakonov v prilog delavstva ni dolga ter obsega v bistvu le mornarsko predlogo, katero je sestavil republikanec La Follette, ter znano Clayton predlogo, s katero se je preprečilo uporabo Shermanove protitrustne postave proti delavskim organizacijam. To pa je o-stalo le na papirju, kar dokazujejo številna ustavna povelja, katera se je izdalo v zadnjem času.
V zvezi s tem je treba omeniti še nekaj, namreč absolutno brezbrižnost, katero je kazala zvezna administracija v zadnjih mesecih velikanskega pomanjkanja dela in narodne krize. Dočim trpijo milijoni pomanjkanje in bedo, se ne gane v zveznem parlamentu niti ena roka ter se ne stavi niti enega predloga, s katerim bi se
l^alopi
.	,	, darnega in modrepra človeka, da
gres s stranko vred nesposoben* , - ... , . . .... ,	1	žrtvuje boljši del svojega življe-
nja in genija delu, ki podira in ne postavlja onih barikad in ba-rijer, ki sta jih postavila Vraža in nazadnjaštvo kot zavoro civilizacije in ki jih potrebuje pro-svitljen narod ravno toliko, kakor kitajskega zidu.
•
Eden ne j nevarnejših sovražnikov svobode in tako tudi napredka in sreče človeškega rodu pa je pretirano organiziranje, ki povzroča cepljenje sil. Radi tega cepljenja sil še nismo svobodni, radi tega se preliva danes kri v potokih. Ker smo zavrgli nauk Platonov in Aristotelov, še nismo napredovali. Zato, ker "rešuje" človeštvo toliko sebičnežev, se o-no danes še v najmanjših skupinah ne more sporazumeti.
Zato, ker stegamo roke po velikih ciljih, ko še malih nismo dosegli, se nam je še vsaka dobra misel ponesrečila.
Zato, ker družimo narode-človeštvo in jih bratimo, ne da bi se sami v sebi prej pobratili, zato nimamo nikjer uspeha.
Skoro bo 2000 let, ko je učil Kristus svoje nauke. Pa on ni šel precej v razuzdani Rim, da ga izpreobrne. Svojih naukov ni raz-kričal takoj množicam. Zbral si je samo dvanajst učencev, pa še ti so šteli med seboj izdajalca. Tako skromno pričet nauk pa je našel pot v knežje palače, ko ga prej ni mogel uničiti ne ogenj in ne meč. — Kakih sedemsto let pred njim pa je učil Buda podoben nauk. Tudi on je najprej zdurževal posameznike, ki so šele kasneje učinili bajno velike
trikrat več privržencev kakor Kristusova. Samo ti dve organizaciji sta učinili tako velik u-speh. pa nobena druga, ki je hotela na mah storiti, kar se lahko samo počasi razvojno stori.
Danes pa se bije boj čisto drugje. Danes se. ne organizira na verskem polju. Preobrat človeštva se završuje danes na narodnem in gospodarskem polju. Ko je izgubilo človeštvo že ves okus in vnemo do verskih bojev, ga čaka nova naloga, namreč: Rešiti narodno in delavsko vprašanje.
Kdor rešuje danes delavstvo na podlagi Vere — — ho pogorel.
Kdor ga rešuje na j»odlagi in-ternaeijonalizma — bo še bolj pogorel.
Kdor druži danes v celoto skupine. ki se same v sebi še niso pobratile, bo doživel razočaranje.
In uspeha lie bo, ker vsak predaleč sega !
Danes doživljamo velik zgodovinski dogodek, ko se pričenja družiti slovenski narod, prvič, odkar se zaveda svojega bitja. Težko in nadvse odgovorno podjetje je -to. Ako je bomo trezno in premišljeno izvedli, bomo storili prvi korak do uresničenja ideje o svetovnem državljanstvu. Mislim, da je to tudi cilj soeija lizma, kakor sta ga pridigala Marx in Bebel. Pomagali bomo narodu, ki ni mel, po krivdi tega ali onega, prilike, da se dovolj naobrazi.
Vsak narod ima ali je imel svojo revolucijo (preobrat. pre-okret). Vsi večji današnji kulturni narodi so jo že doživeli. Eni bolj krvavo kakor drugi, nekateri brez krvi. Imeli so jo Nemei. Francozi. Amerikanei, tudi Rusi in ti jo bodo morda še imeli. Po dolgi in počasni evoluciji (razvoju) stoji tudi naš narod na pragu revolucije, ne krvave revolucije, ampak revolucije duha, u pora proti vsemu, kar nam je zastiralo svoboden pogled v svet, proti vsemu, kar nam je branilo, da bi tudi sami odločevali o svoji usodi, proti vsemu, kar nas j«* tiralo sebičnim koristolovcem v roke. Potom evolucije nas samih bomo dosegil ta cilj, da bodo u-videli vsi omaliljivei in nezaupljive!, da nas pamtn ni podirati, ne moriti in morjen biti. ampak zidati in s poštenim delom pošteno živeti.
V par dnevih bomo praznovali ustanovitev "Slovenske Lige", ustoličen je Sloge v srcih ameri-kanskih Slovencev. Pod tem pogojem bomo uspevali in zmagali. Pomoči bomo iskali tam, kjer jo nam edino dati morejo. Tu v Ameriki, deželi svobodnega mišljenja, se bomo obrnili do naroda, ki skoro edini uživa vsaj delno svobodo. V oziru, v katerem pa tudi še ni svobode, pa bomo tudi s tein ljudstvom mi vsi delovali. kakor hitro bomo sebe reformirali.
Mi se torej družimo v upanju na svobodo in na tej podlagi. Pri tem pa je ni sovražne misij do nikogar v naših srcih.
Svoboda bo zagotovo prišla. Popolna bo, kadar ne bo potreba diplomatov, kadar bo izginila se bičnost iz nas. Kadar bodo naro di — reformirani sami v sebi — sami od sebe stopili v skupno kolo. Kadar bomo res internacij o-nalni tako, da ne bomo zaničevali in ne bili zaničevani.
Tudi takrat se bomo še bojevali, a z "uma svitlim mečem". Takrat bo tudi proletarec žel svoje plačilo. Takrat ne bo več militarizma in tudi "Proč z orožjem" bo postala istina.
^ Treba pa je začeti pri kraju. Ne podirati, kdor zidati noče!
Sapienti sat!
dela od aprila lanskega leta. Drugih posebnosti pa nimam poročati. Pozdrav! — A. Cerers.
Wind Gap, Pa. — Naj sporočim, kako se mi gibljemo tu. Delavske razmere so bile do sedaj dosti slabe, a bo nekaj boljše po Veliki noči. ko se bo delalo v car-shop ali locomotive-house. Kdor bo srečen, da bo začel delat, bo še precej dobro zaslužil. Tudi druge naprave bodo začele obratovati. Morda bomo še dočakali, da nam zapoje kukavica: ku-kuk, pojdi delat, ker si se dovolj nale-žal celo zimo. Za zdaj pa še ni treba nikomur sem hoditi, ker nia-ree ne da še nikomur dela. Se to naj omenim, da smo si postavili j tu majhno katoliško cerkvico.! Maša bo vsako drugo nedeljo in i jo bo daroval irski duhoven. Nas katolikov je tu kakih T>0, seveda' so Italijani in nekaj slovenskih J družin. S pozdravom iz mrzlega Wind Gap-a. — C. M.	j
Mill Run, Pa. — Ker vem. daj ni bilo še od tu dopisa, hočem jaz malo opisati razmere. Dosedaj: smo delali vsak dan, a sedaj soj se. gospodje bali, tla ne bi preveč, zaslužili in zato delamo zdaj samo po tri do štiri dni na teden.' Pa vseeno moramo biti zadovoljni iu čakati, dokler se kaj ne izboljša. Premog j«' jako nizek, kar nam ni prav po
Zimski kašelj —
kateri se ni hotel v deti nobenem načinu zdravljenja ali katerega ste vsled kateregakoli vzroka zanemarjali — se lahko hitro olajša in bolnik spravi zopet k zdravju, ako se uporabi
Severa's Balsam for Lungs
(Severov Balzam za Pljuča). Njegovo tešilno vrednost je izkazal v mnogih tacih siučajih. Sledeči je eden izmed teh:
"Moja mala liPerka je imela k.ifelj 2<* r»l zime. Dali emo ji Severn v Bulzarn za Pij u? a in ko smo porabili Uve steklenici, je kalelj popolnoma izeinil. Mi ima-inu Severove Pripravke večino pri r..ki <n 1 i so Severov Regulator, Severov Življenski lial/atn. Severov Nerv.v ton. Severov Želodčni er^nf-ec. Severove .letrne krogl-jice in Severovo Uothani-ko Olje. Vsi ti so izborni pripravki."	.losephiue Ra«:ijczak.
51 E. Staston bt., Hudson. Pa.
Zoper kašelj,
oslovski kaJoIJ, vnetje sapnika. hripuAost iu davico poskusite Severov Balzam za Pljuča.
Cena 25 in 50 centov.
Ako ate se prehladili,
poskusite Severa's Cold and Crip Tablets [Severove Tablete zoper preblad in bripo].
Cena 15 centov.
Spomladanski opahki,
in enake srbeče kožne bolezni lahko hitro in uspoS-t»> odpravi Severa's i»kin Ointment (Severuvo Mazilo zoper kožne bolezni.)
Cena 50 centov.
Severove Pripravke
imajo naprodaj lekarnarji
Vsepovsodi. Zahtevajte Severov a. Ako jih ne morete dobiti, naročijte jiL od nas.
'S
w. r. SEVERA CO.,
CEDAR RAF IDS IOWA
tega ne upoštevajo gospodje pri cestni upravi; oni izterjajo davke in to je vse. Do pred nekaj easom so pešpotniki uporabljali volji. Plaziti se 'progo Baltimore & Ohio železni-
moramo skoraj kakor kače po ee, pa jih je bilo toliko ponesre-trebuhu. pa kaj naj naredimo, čenih, da je imela uprava I>. & O. ker nas tolažijo, da bo še zrastel. železnice s tem velike sitnosti. Tudi vozovi so kakor za visoki /;ito so izdali razglas in prepo-premog. Za en čas bomo še potr-jved, š.- nadalje izrabljati progo peli, da vidimo, kaj nam prinese železnice v svrho pešpoti. Ce do-pomlad, ki jo prav željno priča- he nastavljeni tajni policisti ko-kujemo. Nekateri pravijo, da je g^. ki se j«' pregrešil proti tej od-vsemu temu vojna kriva, a to ni ločbi, mu nalože globe, če pa po mojem mnenju vse. Takrat se'ne more plačati, ga vtaknejo za mora seno grabiti, kadar je suho '•> dni v luknjo. Kakor v tisti raz iu tako sedaj kapitalisti delajo, biti Avstriji, tako je tudi tu, ka-Sedaj .nas stiskajo, ko imajo čas dar se bližajo volitve. Tedaj de-in priliko za to. A upajmo, da bo hi j« načrte za vodovode, merijo tudi še za delavca-trpina prišel ceste in druge stvari. Pred par dan vstajenja. — Xa društvenem' leti so merili pred volitvami tu-polju so začeli tudi tukaj nekaj kaj skozi cesto, ko pa so bile kon-obdelovati in so pred kratkem u-.čane volitve, je pa tudi cesta za-stanovili društvo, ki precej dobro spala. Ravno tako bo menda se-napreduje. Tu nas je dosti Slo-'daj. ko se bližajo volitve. Inže-vencev, posebno fantov in si ne- nirji že merijo cesto in postav-kateri žele zakonskih polovic, ki Ijajo kline, po volitvah bodo pa jih pa tukaj primanjkuje, ker je klini strohneli, mi bomo pa še slaba letina. Zato hočemo ostati,vedno brez ceste. Vsak kandidat za enkrat tako, dokler se razmere obljubi vse pri volitvah, izpolni ne z bolj š«i j o. Kadar se kaj zbolj-'l,a ničesar. Zato bi svetoval volil-ša, bom že sporočil, za zdaj pa je |	da bodo vdrugie bolj^ pre-
še tu precej brezposelnih. Po-J vidni, koga bodo volili. — Če pa zdravim vse rojake sirom Ameri- misli ktlo> da smo v Willock tudi
kaj vse iz tega sledi, ker smo mi Slovenci premalo šolani. Samo delat in molit, to nas tam uče in tudi tukaj povsod se sliši: ''hurry up, hurry up!" Rad berem (ilas Naroda, ker vse tako po domače in razločno pove. — Simon Leskova r.
Razne zanimivosti.
ji a j »re-
ke, listu pa želim dober dek. — John Mramor.
Willock, Pa. — Ni moja misel, da bi razpravljal ,kaj več o da-
Samomor.
V NV\v Vorku s«' j«- zastrupil s plinom -1 "»letni krojač .John (ireengan. V pismu naznanja, da si je za radi tega vzel življenje, ker ni mogH nikj»-r dobiti dela.
Kako se spe zna peg asti legar?
Zadnji čas smo že večkrat poročali. da se je zanesla ta nevarna kužna bolezen tudi na Koroško. Štajersko in Kranjsko. Kako se ta bolezen spozna Najprvo se loti eloveka huda mrzlica in velika razburjenost; temu sledijo posebni izpuščaji {»o telesu. Pegasti ali marngasti legar se pojavlja v prvi vrsti v prenapolnjenih stanovanjih, bolnišnicah in kaznilnicah. (Jlavni vzrok te bolezni je preinala snaga telesa. Zdravniki
na kulturnem polju tako zaostali, ,	i, .. •	„
, , _	pravijo, da	so glavni povzrocite-
kakor glede cest, se pa zelo moti.	... , ,	...... T>
, j., ., _,.	Iji te kuge	usi in bolhe. Po tem
mrčesu in po obleki obolelih, ali
pa z dotikanjem bolnikov, se lah-
pa najsi bo že pri Slovencih ali pa pri drugih narodih. Slovenci našnjih delavskih razmerah, na j-! imamo leI,° svojo dvorano z ob- nalezemo pegastega legarja.
si bo že tu ali pa v celi Allegheny ■ sirniIIJ xrt0u!> ^ Je sk<>raJ meS " Bolezen izbruhne navadno tekom County. Upam, da zadostuje, C.e|nega kroja. Dalje imamo tu pred-povem, da je klicala piščalka v tednike od dveh boljših slov. p,»d-zadnjih štirinajstih dnevih le tri- Porni!l organizacij v Amerik,, krat tukajšnje premogarje, -- namreč g. J. Miklavčič, gl. pred
naj
namret
gredo po svoj borni zaslužek v ja-lsednik S' N R J \in " f 1>etceV' mo. - Imamo pa še drug vzrok'1"'1' K1- Predsednik društva Sv. prijeti za pero. Ali žalibog, ni ga 3>,arb;ire' s ^žem v Forest City, enega, ki bi hotel očitno pokazat, 11>a" Imamo tudl 5tiri Podporna kaj misli in kaj mu teži dušo. Tu- <l™.Štva, tri za moške m eno za kajšnja naselbina Willock je od- ženske, ki pripadajo k raznim daljena približno tri do štiri miJjednotam in zvezam. Imamo dalje od najbližnjega trga Hays,!1^ dve Sodbl na Plhala' sestav-	„„
Pa. Ako hočeš nesti otroka h kr-lj*^ iz	™™da- *eh 1»; dejše lise. zlasti ob stranskih de-
stu, ako je kaka poroka, če kdojhaeev nekaJ cez	'
umrje, moraš iti v Hays. Če imaš Slovenci smo pa Še na novo usta-opravka na sodniji, moraš zopet n0VlU tamburaški zbor "Ilirija
8 dni. Predznaki pegastega legarja so: Dva- do tridnevni močni glavobol, potrtost, bolečine v u-dih, mrzlica in velika utrujenost. Temu se še pridruži velika vročina. ki znaša večkrat 40 do 41 stopinj Celzija. Bolnik tudi izgubi spanec. Tretji ali četrti dan, le malokdaj pa pozneje, se pojavijo po celem životu — samo po obrazu ne — kakor leča velike bledo-rdeče, ob robovih nekoliko ble-
v Hays. Sedaj nastane vprašanje,!011' kaJ 1)1 rekU v Avstriji, ker
kod bi šel ali se peljal človek, če:se tam tako boJe	clam
ni pota, po katerem bi lahko ho- "IKrije" se prav pridno nce
dil brez skrbi, ne da bi se mu bilo treba prej zavarovati za življenje. V breg se mora po teh potih, kakor bi lazil človek na Triglav. V deževnih jesenskih časih, ko je malo več vode in blata, kakor si ga tukajšiiji prebivalci želimo, bi bilo najboljše, da bi nosil človek vedno parnik seboj, da bi se lahko prepeljal čez male in večje
igrati na tamburiee in po par mesecih učenja že prav dobro tam-burajo, in sicer sledeče: "Ilirski valček", "Cvetlična polka" in "Zlata Praga", koračnica. V prihodnje pridejo na vrsto "Kraljica plesa", "Lepa naša domovina" in "Milica". Prva hvala na tem polju gre našemu neutrudVji-vemu učitelju godbe g. B. Draks-
Hudscn, N. Y. — Tu se dela slabo kakor povsod. Dve cementni fabriki sta prenehali z obratovanjem, vendar upamo, da bomo v par tednih zopet pričeli z delom. Tudi dve livarni slabo delati, zasluži se komaj toliko, da se pošteno preživi. Dve tovarni za srajce in ena za jopiče (sweaters) pa vedno dobro delajo, kakor po navadi. Dekleta in žene delo lahko dobijo. — Zdaj pa kličem : Slovenci in Slovenke, pojdi mo skupno z T. Blatnikom rešimo mačehe Avstrije! — Po zdravi jam vence širom
potoke, ki križajo večkrat čez to lerJu> druga pa tudi pridnim u-krasno. cesto. Ni še jako dolgo, Sencem. Le tako naprej, veliko ko se je peljalo iz Hays v Wil- bolJ dostojno je učenje, kakor pa lock nekaj oseb z vozom in sredi'popivanje! — Ilirski Ivan. te imenitne ceste se je voz pre-1 I^ncoln, 111. — Danes Vam odvrnil in polomil. Potniki so se pošljem zopet $23.40 za 120 kron, več ali manj poškodovali, eden kakor stoji v tJlas Naroda. Od eel o tako, da je moral v bolmi*- svoje družine sem že dobil zahva-nieo, dočim čaka polomljen voz lo za 100 kron, ki sem jih odpo-Še zdaj na zdravnika. Kolikor mi si a l dne 31. decembra 1914. Torej
vsa čast in hvala Vam! Tudi smete to mojo zahvalo v časnik dati; naj rojaki vidijo, da je resnica. Dela se tukaj kakor povsod, to-
je znano, tožijo nekateri od onih ponesrečencev za odškodnino, koga, pa ne vera, kaj bodo dobili, bo pa že bodočnost pokazala,
menda nič, kakor po navadi, ker.liko, da se preživimo, in gospa so bili delavci in ne kaki gospod- Štorklja tudi tukaj obiskuje mlaje. Zdi se mi umestno, da to ome-|de poročence. Zdaj se je oglasila enke, pojdi- nim, ker za tem plotom tiči nekaj pri rojaku iu naročniku Johnu ikom, da se , resnega, ki zasluži, da pride med Oanžek in mu prinesla krepkega ije! — Po- širše kroge delavskega sloja. sina. Poročil se je z gdč. Roziko vse Slovenke in Slo-,Ravno tu v Willock terjajo že Mlaker ter sta oba doma iz mari-n Amerike! — John nekaj let sem vsakega delavca borskega okraja. Čestitam! Kar
Može.	j brez razlike, da prispeva za tako- se pa Slovenske lige tiče, so pa
Opticn, Pa. ~ Tukaj se zelo 2vani "Road tax". Jaz se s tem tukajšnji rojaki o tein premalo slabo dela, le po eden ali dva dni popolnoma strinjam in rad pla- poučeni. Zato bi bil tu potreben na štirinajst dni. Ne svetujem ni- čam cestne davke, a kdor nekaj shod, kjer bi se o vseh podrobno-vsaj skuhalo priti v okom tem ža- celote: Njegova vera šteje danes komur sem hoditi, ker se že ne plača, mora tudi nekaj dobiti. A stih pomenili in o pomena lige in
lih prs. V posebno težkih slučajih postane koža temnejše barve. Bolniki ležijo s temnordečim i obrazom, polodprtinu očmi in popolnoma brezčutno. Od bolnika se širi čuden duh. Iz omotice, v kateri leži bolnik, se prebudi navadno šele v tretjem tednu, če že i v zadnjih dneh drugega tedna ne nastopi smrt.
Šest bratov je padlo v vojni.
Zelal Ijeopoldsberger v vasi Grieskirchen na Gornjem Avstrijskem je imel sedem sinov. Vseh sedem je odšlo na vojno. Od teh sedem bratov je še komaj eden ostal pri življenju. Dva sta padla v Srbiji, dva pri Przemvslu in dva na Rusko-Poljskem. Edini preostali sin je bil poprej nadde-lavee v nekem rudniku na Saškem. Ta je dobil krogi j o v nogo, a je že ozdravel in se je zopet vrnil na bojišče. Stari oče se radi izgube šestih sinov ni mogel potolažiti in je žalosti umrl.
Za profesorje v Loewenu.
"Daily Telegraph" javlja: — Harwardsko vseučilišče je dalo 100.000 dolarjev na razpolago profesorjem v Loewenu. ki hočejo v septembru priti v Harward.
""listnica uredništva.
A M., Richmond Hill, N. Y. —
Obljubljeno pesmico pa le pošljite, da jo priobčimo.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVE SIX)VENSKI DNEVNIK V ZD DRŽAVAH.
_
* *■
glas naroda, 6. marca, 1915.
. x-.,	c	_	■	'


u.rmjr.if taur.ifcirnur y mnfrrrmni
Ker snip sprejeli zadnje dni veliko materijala, tieo-Čega se Slovenske Lige, smo sklenili vse priobčiti pod posebno kolono, katera bo v vsaki prilogi našega lista t. j. trikrat na teden.
Na tem mestu bomo priobeevali imena darovalcev, dopise, odgovore na vprašanja, nasvete in sploh vse, kar ee tiče Slovenske Lige.
Komur je kaj nejasnega, naj vpraša, kdor ve kaj dobrega, naj svetuje, komur se ne *di kaj prav, naj pove. Ta kolona je vsakemu na razpolago.
pimho pitano na Ljudevita Jaser, Timber lake, S«. Dakota. Portal jru je na naslov "Hlovrtmke Lige** Joliu Jajrer fiSMl 1'ptmt Ave., So. Minneapolis. Minn. Kini, 11. februarja ll»ir». I>rajd I Jmievit«*! F.ro me me«i Mail! All si nmreii to iindnUrlJati? Ej. vidiA, tako t»* r-asi lz|ireiuenjajo! Kuj naai življenje brez iNiiitlčtM* nrdbndc! Hirali in {riniti Kinu ]mm| šn|>atii Ixiletttuofanta-stWnejra nemškega lunrna volka in erne »re rliuskeira klcrlktilizuia. ali se«iaj le prMnl «"•««, «lu se osvt>)Mj«iim«> I7.]mk1
teh |**klenskih šap. Trdna kakor skala
je liane* naša vera. da se bo t »i I tu i»oj toliko ruš«. <lokler ne Im> poravnan i*>-KliHlnji ra^-un svetovne politike in tla je v tem velikem rakunu f»ostavka, ki govori jr 11« I i o na^i dmourinL Kakor Ti je znano. je Srbija v svojem manifestu
po liitki pri viijitq proglasila, ita smo
tmli Slovenei v njenem osvolxijevulnem
r
New York, X. Y. V četrtek vef-er je bila pri Voffrleu v Br«>oklynu «lru;ni seja ne wy« irske ]>oriru£nice Slovenske Line. Shoda s«' je udeležilo precejšnje število rojakov. Kot prvi govornik je nastopil \sem Slovence« im> Ameriki dohro znani rodoljub Frank Sakser. ki je v kratkih in krepkih lH-sedah izjasnil ) h »ložu j Slweiw^r tu in v stari «l«>-niovlni. Med drugim je rekel tudi sledeče: — Ideja Slovenske Lige se nI rodilu v glavi tega ali onega «l<il»i«"ka-/.eljneža. Slovensko I .igo je rodilu Iju-liezen do bratov v stari domovini. Glejmo, da ik> ta organizacija obstala za vedno. Na stran vero. na stran versko in (»olitieuo prepričanje! Mi. ki smo v I.igi s«' smatramo *amo za Slovenec, ne |m lilieraU-e. klerlkal«-e ali socialiste. Itojak Trošt je nato govorniku pritrdil in Izjavil, da Je škoda, ker že prej tiismo stopiti v zvezo s Srbi in
programu. Kj, «la Ti morem )>oi»isati. Hrvati. Kazni govorniki so mu nato
kiik«i so igrala v veselju naša sna oni dan, ko smo v Trstu ritali oni proglas!
1 Mines nimaš v naši domovini več človeku. ki bi ne vedel za ta proglas, a tudi ne ui jed nega. ki hi ne bil prepričan v dno sv«»je duše. da imi Avstrija {»opažena ter da raz]«a<le na svoje naravne drolM-e. I)au»'s tudi vse ve, da se Rusija krepko zavzema za naše težnje ter vse je prepričano, da bomo tvo-
Itojasnill. da se mora najprej napraviti program Lige in izvoliti glavni «Kil»or. Program ikmio sestavili delegati na xlM»rovanju v Chieagi. Glavni o«ll»or bo I«» svojem prevdarku in v sj»orazumu
s članovi Slovenske Uge st«»ril lKitreln >
ne korake. Zanimiva sta bila govoni rojaku <*vetkovi«**a in P««ačnika. le škoda, da je zadnji preskočil na stvari, o katerih bi se ne smelo ta večer raz-
rill tudi mi Sloveli«-i del velike naše I pravljati. Za delegata je l»il enoirlasno Jugoslavije.	j i iredla^un in izv«»ljen rojak F. Sakser.
Vse lo je le) m i in na najboljši poti — »Nato je rojak Trošt prosil, da naj tudi
mii sedaj je trelwt, da |tokaiemo Sloven-
«•1 i»r«*»l v^'iu svetom to nušo željo iu odločno voljo. \aša jioiitika v domovini kuže dunes tisto žalostno sliko, kot jo je kazala od davnine jmm| jarmoui Avstro-«»grške. Vsi naši jxilitiki so se spremenili v imnižne cucke. Medtem, ko so Hrvatje krasno zastopani po svojih prvih politikih tu v Kimu in v Londonu. našfa fiolitika sploh ni odposlala if iiogar nem na pronto. Vse kima doma. Mulo poltenih je. ki doma molčijo, |»uč ]ui iniio^i celo nusto|>ajo s |M>ui|H>znimi govoruiu*ami proti Srbiji. I>a to delajo klerikalci je samo ]«* sebi muljivo. ker Vedo, du s#* jim gre za biti ali nebiti; toda. drujrt moj. kuj |nirečeš. ako Ti IMivem, da se ««elo dr. Tuvčur |*>stavlja v luogtH-ni |m»z1 prti I ljubljanski magistrat ter na široko pridiga proti Srbiji, ter se klanju habsluirški rodbini, ki je toliko skrite I* za Slovence in brez katere bi se gotovo ne bili dvignili na tako visoko stopinjo svetovne kulture."
Zdaj je čas. bratje, du itokaiemo. da Slovene! nismo same mevže in murijo-nete na nitki Hahshuržanov! Pokažimo, da -mo dozoreli v kulturi tako daleč. du živo čutimo fiotrelio jiolitične svobode in kvoIknIc vesti ter du smo pripravljeni za te ideale tu nireti — m ret i z onimi, ki se Itore zu našo sv«»-hodo! Naša liedna domovina se <kncs ne more ganiti, i«a naj hi imela še toliko dobre volje. Ali za nas. ki stuo prosti iu svoImmIiiI izven avstrijskih mej. bi bila večna sramota, ako s*' ne bi ganili ob tej usodni uri in čakali, da nam krvaveči Srbi iu Kusi sami pri I tore težko pričakovano svobodo ter prineso tako-rekoč na krožniku. S kakšno vestjo, s kakšnim sreem hi mi mogli uživati hvoImmIo. za katero bi se ne brigali sami dovolj! IVjra neizbrisna bi ostula na značaju našega naroda in zgodovina bi se nam lahko rogala na veke, da smo bili suženjski use*»d. kr-ffl Imel smisla ne za politično, ne zu ekonomsko in tem manj Se za svobodo vesti!
Vi, Amerikunei, bi morali to tem gorkeje <4»čutiti. Vi veste, da je naša omovina o« I Triglava do Kitolja tako velika in tu ko liogata. da bi ne bilo trelm vam štikuti zaslužkov, da je ta zemlja v nuših rokah in da je ruzdelje-tako, kakor to «idgovurju modernim ocialnim iiazon»m. ltratje. duues bije ira. du to zemljo oKvobodimo iz po-rešii i b krempljev nemških in matija r-Ih knezov iu grofov ter jo zo|iet vr-lemo našemu Itornemu £metu. katerenu Je hlla ukradena Hn ki wlini je njen >ravi posestnik ! To Je naša sveta ded-ina in to zahtevamo danes nazaj. Naš imet je tr|iel na njej iu njegova mora riti! Na uvoji zemlji hočemo biti svoji (oNiiodarji!
Hočemo iu zalo zastavljamo zanjo ušo lastno vročo kri! Dragi IJ ude vite. evo Ti misli, ki lanes |iolnij« naša sn*, a danes pri-akujemo tudi ral Tela-, da se pridru-is našemu malemu biroju ter nam uagaš pri našt»m delu.
Xa noge. danes nam bije ura naša! Jaz ostanem še kakih štirinajst dni
njemu dovoli i»odruži)ica vstop k zborovanju. Navii>či s<i dovolili. Za predalnika isslružnice je bil izvoljen Fr. Sakser, za blagajnika Alojzij Škulj. za tajnika pa Janez Terček.
INnlružniea šteje trideset članov in ima v blagajni. Poročevalec.
Op. ur. Imena darovale« immio pri-oličena prihodnjič.
Trestle, Pa. V nedeljo smo imeli v naši naselbini shod za ustanovitev j>«>-drnžniee Slovenske I.ige. Slusla so se udeležila tri slovenska društva in si-eer: druStvo sv. Harbare štev. i'! J. S. K. J.; društvo Slovanski naprednjaki štev. loj S. S. I*. Z. in «ir. štev. :c» S. 1». P. J. Vsi navzoči so bili z«'l«> navdušeni za Slovensko Ligo. Iiarovalo. «»zi-roiua nabralo se je $l!Ti.d.r». Zaradi slanih delavskih raznier s«- ne more |»o-Klati na konveneijo delegata. V odltor
s«» bili izvoljeni (tledeči: predsednik: Ivan IH»mšjir, tajnik: Luka Knafeljc. Iilifsijnlk: Anton Krien. Natlzornl «mi-l»or: Mihael Kustelie. tJašjiar Kiren. Ivan Jereb iu Frane lVternelj. Sklenilo se je. du imi «lenur t«iliko i"as;i hranil bla^rujnik podružiih-e. dokler ne 1m» izvoljen glavni blagajnik. Rojaki in rojakinje, kateri še niste člani, vzdra-iiiite se. S«Mlaj je «iis. «V hočemo kaj iKimauati rojakom v stari «l«»movini. Mi ne smemo siliti, ko dajejo naši t»ratl življenje za svojega največjega s«ivražnika Nem«a. Vsjik. komur je le količkaj moeotV, naj pristopi. Zu odlstr Slovenske Lige: Luka Kiinfe!«*
Pueblo. Colo. Na M>ji društva "Pre-s« rn" in članov Sloyenske Uge s<- je k'-'iiiUi. da imšlje ]Midruzui<"i na glavno ziiomvaiije v ('himg«» sv« 'ega «lele-gnta. Izvoljen je bil a. 1». Predovi-*. y sim"aju. «la bi on ne inosel iti. l»«i šel g Joe Rus. Ilelecr.ui se imi imivm.lc vojidno iz sv«»te. ka'i'ro smo p;is'a-i g. Sakser Ju. sl«i>r j«i jMiiuj"* na evc-je str«e ške. Nadalje se je sklenilo, da se bo takoj ih» čikaškem zlmrovanju sklical shod, katerega se bo udeležil tudi Rev. < 'iril Zupan. O tem 1k> pravočasno vs*» natančno |»oročuno. Seja se je zaključila s ]tesmijo "Hej Slovani".
I>ruštv»> Prešeren.
Lormin, O. INMlružnieu Slovenske Lige v So. Loraiuu se je ustanovila dne -s- februarja, ("lanov ima 70. premo-ž^Mije znaša $S4.7r». OdlMir I>ige je sle-«leči: preds.: Frank Justi, tajnik Andrej R<»mbač. blagajnik: Anton File, nadzorniki: Ivan Ivančič in Frank Ažman. zastopnik za zlsirovanje v t "hi« ago ilne !». marca. g. Frank Justin. (l»re«ls. i. Na zlHtrovanje gre i>o|m»Iii«v iuu na svoje str«»ške. Živel:
Zgoraj omenjeni večer je bilo sklican«! zl Mirovanje, kojega vdeležlia je bila nepričakovano številna.
Vdeležllo se je tudi nekaj rodoljubov iz Clevelanda. me<l njimi g. L J. IMre in Rev. I »on. Orškovič. Hoja k Fr. Justin otvori zlsirovauje s kratkim i»o-ja sni lom, nakar nam je g. Pire v jedrnatih besedah opisal zgodovino slovanskega naroda. Za njim pa je nastopil znani hrvatski govornik Rev. Don. Orškovič.
Slovenci, dokler so ti možje z nami.
Naznanjamo tem potom, da Je po-1 Bog hktgoKlovi vaše delo! Živela tudi družni ca Slovenske Lige v Loralnu* podružnica Slov. Lige mojih ožjih pri-TAJNA. za tiste seveda, ki se boje ne-1 jateljev in znancev v Little Falls. X. prilik. Ako se bojite priti na sejo. lah- y.; Eden. ki upa. da se uresničili Pre-
ko pla<~-ate pristopnino blagajniku. Ant. I "le-tu. On vam da imliotnioo, katero
shranite.
Slovenske Lige namen ni vsiljevanje kakoršne si že l»odi vere ali protivemih sredstev, temveč Liga je sam«>stojiia slovenska politična »»rganizaeija. koje namen je edino, skupno z drugimi Sl«>-vani izvojevati prostost narodu. *
Oeslo naj nam liodc: 'Kateri ni z nami je nam nasproten, kateri je z z nami. h«slimo mi z njim*.
Op. ur. Zaradi pre«igromnega gra«li-va smo nnirali «l«ipis nekoliko skrčiti. Pozdrav!
Johnston City, HI. V ne«leljo, dne 28. febr. smo imeli shod ter ustanovili p»»-družnico Slovenske Lige. Začasni «*1-iMir: pretiš.: Lovrenc Ilrašar. tajnik: Jos. l"lč:ir, blagajnik: Fr. Orahek. Tukaj nas je malo Slovencev, zato imamo j« le nekaj čez 20 članov. Kateri h«»če naj pristopi. Naprej za Slovensko Ligo!
Cleveland. O. A. K. Kot ste vUleli. je
bilo v našem listu že jtoroeiio o shodu t am oš nje iKslružniee. Podružnica v Cle-velandu naj Imi vsem vzgled. Tako se pravi delati za narod! Pozdrav T
DAROVI. '
New York, X. Y. Neimenovana. $1.00. Dartmoor, W. Va. Tmli tukajšnji S1oven«-i smo hoteli ustamiviti iHKlruž-nico Slovenske Lige. ker je ]ia me«l nami preveč avstrijskih |tatriotov. nam ui bilo m«»g«iče. Nanje se seveda prav nič ne «>ziramo. Se ImmIo že streznili, pa šele takrat, ko Im> preftozno. SI« i venci pristopite v naš krog! Pokažimo, tla
tmli mi lahko kaj dosežemo. <V sino shižni. Za Slovensko Ligo s«» pris]«evali lz lhirtiii«m»r, \A*. Va.: Matija Selak $10; Ixjvrenc in Rozi Selak $."».
Iz Wiever, W. Va.: Ivan in Mary Morel. $."i: Frank in Marv Pelan : Luka in Mary Žnidaršič $2: Jakob in Ivanka Scrnelij $2: Anton Rutiuar $1 : l^i TiOc.: John Sterm«»le. Frank Iten«*i-na : i«i 25e: I^«i|m>1«I Žni«laršič, Frank Thernik. Nadalje so darovali jki 23e.: Mary Baraga in lt«»zi Selak. Skupaj $-'W». Ker nimamo tukaj iiodružnice. naj nas spivjme ne\vy<»rška iMHlrtižni«-a me<I svoje člane. Pozdrav! Lovrenc Se-ljak.
Fort Dodge. Iowa. Frank l^>všin $1. Springfield. 111. Slovenska Liga je še mlado drevo. Nekatera semena so v n-snici padla na ka menita tla. «)ruga Iia m<-<l trnje. Ali iiadln je tudi nekaj na dobro zemljo in to ihhio zraslo v mogočno drevo, kateremu najmočnejši vihar ne 1m«1«' mogel šk«nliti.
I>rasri rojaki! B«»«Iim<i složni! Pustimo vse me<lsel>ojue i»repire. vse versko in jMilitično prepričanje na stran. Z<lru-
šern<»v izrek: Slovetwem se ImmIo vremena zjasnila.
Tyre, Pa. Že 14. svečana se je ustanovila v Im]ierial. Pa. jtodružnica Shivenske Lige. Dne 2S. svečana smo sklicali tozadevno sejo. Skušal sem na seji po vašem predh»gu v ^Olas Nar«Kl'*" sprejeti člane s HO <eutno pristopnino, kar |>a vsled skrajno slabih delavskih razmer ni usiielo. Sklenilo se je. «la ne o«l]M^šljemo svojega »lelegata v Chicago temveč, da ]>oohlastiu><i gos|MMla Ivana Blatnika, da zastopa pri k« m venci j i tudi našo ]Mx1ružnic«». Dalje se je «loločilo. da takoj, ko la» izv<»ljen glavni mllnir, skličem novo sejo, na kateri se Imi jki-birahi prostovoljne prispevke: minimalna višina teh je lik-. D«» tedaj pa je dobil vsak član liahigo, «la p<« sv«ijili močeh agitira za Slovensko Ligo. Imh1«» čim več solnijevnikov za plemeni-t<» i«lej«». Kakor imi vseh naselbinah, je tudi tukaj mnogo rojak«iv nasprotnega mišljenja. Nazadnje je pristopilo k S. L ."ill rojakov. Dramatični klub "Trije Ti«*ki" Imi priredil na Velikonočni p«»ne-• leljek plesn«i veseli«*«» z igro: "Fernando strah Avstrije". Cisti dobiček je namenjen Slovenski Ligi. radi tega ImhI«» tudi člani kluba phu-all vstopnino, katere so bili sicer prosti. Imena odlior-nikov so sledeče: Preds.: Ivan Trušiio-vec. Imperial, Pa., box 2i:i: tajnik: Fr. Magajna. Tyre. Pa.. i»ot 1: blagajnik : Josip Šostaršič. luijierial Pa.. b«»s !)4. Z iskrenim ]Mizdrav«»m vaš u«lani Frank Magajna.
Black Diamond, Wash. Skoraj v vseh slovenskih napreilnili časoftisili tu v Ameriki se v za«lnj«*iu času mn«ig«i raz-niotriva. kako bi se rešilo ulMigi slovenski narod v slari domovini stoletnega tlačanstva «m1 strani Avstr«i-N«'inčarske \ la«le. Tukaj v Ameriki se je iMikazalo, da Ih» ideja S. nnlila «l«ilier sa«l. Ker ima iw vsaka, še tako dobra stvar nasprotnike, se nam ni čmliti. da s«i se tudi tukaj ]>ojavili taki. ki s«i proti vsemu, kar ne pri«l«» ravno iz njihovih preobilnih zalog vs«'ga dobrega. Pa kaj hočemo! Vsem še ni bilo nikdar ustreženo. Tukajšnji rojaki smo sklenili. «ta
se zlierenio dne 14. sušea t. L popoldne cb eni uri v Masonik dvorani k skup-in-mn ^Mirovanja v k«»rlst Sl«iv<»iisk«» Lige. Vse rojake iu rojakinje, kateri imajo še kaj čuta do ubogega slovenskega trpina v sturi domovini najntjml-ii«'je vabi na omenjeiut zlM>rovanje. tilienem se tudi vabi vse nas]»rotnike. M«»goče iHMlej«! s{m »znali. tla je namen Slovenske Lige v resnici p«iniagati našim zatiranim sobratom v stari <1«imovini. Ttiraj priilite vsi brez izjeme. Tukaj se ne gre za «h'iiar. Noliedeii nel»<>-«le siljen. «ia mora kaj vplačati. Pohi-
žimo se jmmi .ikrUjem naše Slovenske ral° ^ ,k> le i»ros»ovoljne darove. b«h
Lige.
Kot je razvidno iz raznih časopisov, po selim i iz N.% se rojaki jako zanimajo za to idejo. Želeti bi bilo. «1a bi tudi Springfield ski Slovenci ne ostali v ozadja. Toraj na dan za svoj jezik iti
jaki in rojakinje iz Pdack Diamond in okolice, prulite vsi. Na ztiorovanje jmi-vabimo tudi r«»juka J. Blutniku iz Spittle. Z narodnim |iozdravom va pripravljalni o«llM»r: <!. J. Porenta.
Tremstle, Pa. Cenjeno uredništvo *<
narod slovenski. Prilagam $2 za Slo-jNV Za,1,,-»0	«bie 2S. februarja
vensko Ligo. S ,m.z.lrar«ui Svlvester Is*' vr511 tl,kaj sh4Hl «»^lnih Sl.iven-Hotmik.	ki s<> s** <H,zva,i klini za domovino.
Seivrsd, Pa. Rojak Frank Meglič IShc41 ** 1,11 ^ ,>PCH*ej <1"br" oliiskan in nam piše me«l drugim tUdI sledeče: — smo tu,li Im I,jeul tu,,i I,al,niU Tukaj nas je le mal«», ven.lar sm.i za Slov,Mlsko Li«°- Navzočih nas je prispevali vsak i*i svoji moči. Če bi hil° skoraj r,<> eia,,ov-	da bodo
bili edini, bi lahk«> vse d«,segli. Panv ,,nL kar Jih	v nedeljo, v
vall S4I Sledeči: John Alič im. . |P"h«Klnjič stopili v naše vrste. Skleni-
•osip (Jerbec, Frank Meglic. Kak.a	je< <la SVoTa tolikn rasil lnani
hitro še nam ih> mogoče. Iiuiuo še pri-sko«"ili v pom«>č. Pozdrav!
Rosemont, W. Va. J«.3Eefa in Matija ^ **** **	K«jaki. Slovenci,
skarja #1. (<;i«lc omenjene stvari Ik>- ':aS nanMl je v	v ^varnosti
m«i priolt&li i>ar člankov in povedali
hlugajnik iMMlrnžnice. <la se zvoli «>«1 b«ir Lige. l"iwim. «la se imi svota do iste-
treba je, tla sc .slovenski narod zbudi, ter skupno kot en mož zahteva kar mu gre po božjih in naravnih postavah.
Akcija za Slovensko Ligo je v teku. Za ta redni korak in sveto narodno stvar je obilo odmeva po številnih slovenskih naselbinah, vendar je bilo pa pričakovati vsestranskega splošnega zanimanja za združitev vseh Slovencev v Ligo k skupnemu delu.
Ni potreba povdarjati, da je stvar resna in ima plemenit in uzvišen namen. Bodi prepričanje to ali ono versko ali politično, vsakega Slovenca ali Slovenke bi morala biti sveta dolžnost, da z vso svojo voljo in silo z veseljem priskoči v pomoč.
Rimu. iMrfem odrinem v Skoplje, kjer upamo, da ne zgrešimo cilja. V fnija koncertrira11 naše delo. Ako menilo rojakom .ki bi hilt ra«li člani poti, piši mi Mem v Rim. Če me «lružnice a tega ne store z raznih razlogov.
V podružnico Slovenske IJge vstopi lahko vsak Shivenec ali Slovenka. Avstrijskih i« t riot o v ali izdajic se ne , sprejme.
p bo več tu. i miši jej« i za mano. V pri gibu Ti pošiljamo tiskovine, ki Ti bodo obrazloiili naše ptwiovauje. Na noge torej!
Da si ml zdrav! Tvoj (lustlnčič.
gositodom lmr krepkih. Za take. kot so «mi. se ne brigamo. Taki niso vre»ini. da bi se prištevali k Slovenskemu na-rodu. Naročite nam Se kaj, nas Imi zi*Io veselilo. Pozdrav!)
Rabbens, Mieh. Po o0e.: Ivana Rus, Marija Mikulič.
Hudson. X. Y. J«ihn Može $1. Živel! Oglasite se Še kaj v našem uredništvu!
Minersville, Pa. R«ijak Nanut nam piše: Sprejmite to malo svoto ($::» za Slovensko Ligo. Po možmisti še več. Z nami in z vašim pisanjem se imiiolno-ma strinjamo. lie tako naprej!
Fort Lee, X. J. Karol Boneta $1.
Charieroi. Pa. Neimenovan |o.
Melrose Park, IU. Ker tukaj nimamo nobenega društva, smo se vsi tukajšnji rojaki zedeiyii in darovali po .T0c. za Slovensko Ligo. Darovali so sledeči: Josip Bankovič. Anton Mervič. Frank čigoj. Josip Slejko. Josip Branovič ml.. Frančiška Čigoj, Ivan Fagauel. Ana Brank«»vič, Kati Faganel. Rafaela .Oi-goj. i Najlepša hvala! Le tako naprej! Nasvete, ki ste jih omenili v vašem pismu, se bo skušalo u|K»števati na zliorovauju delegatov Op. Cr.i
1 i«isedaj nabranega $38135.
Fly Creek. N. Y. I>obili »mo pism.i. iz katerega posnemamo sle«leče: 'Ame-
Naša dožnost je. »la^svujemu narodu imi možnosti |>«imagamo. Skrajni č:is je, da se mi. tukaj živeči Slovenci, združim«! iu z odločnim nastopim odvrnemo pretečo nevarnost. Pokažimo ljuliezen do dtimovine in našega milega mater-nega jezika in zavedajmo se dolžnosti d<» našega naroda. T«»rej vsi v tabor Slovenske Lige! Živela svoimmiu !
y «M|)M»r so izvoljeni: Johan I>emš}ir. pr^lse<luik: Luka Knafeh*, tajnik Anton Kržcu. blagajnik.
Slovenska Liga in slovensko časopisje.
La Salle, 111.
Cenjeno uredništvo! Naj bi mi bilo dovoljeno nekoliko izprego-voriti o sedanjem resnem položaju in naših razmerah.
Nikdar prej nismo doživeli a-meriški Slovenci takih resnih časov kakor sedaj, ko divja strašno klanje v Evropi. Gre za obstoj ali propast Slovanov, med
rikanski Slovenec', glasilo k. s. k. tem tudi za življenje ali narodno Jednote je postal sedaj glasilo patrio- smrt Slovencev na slovenski zem-
tov^jera^idnoiznovicr^lxa-jyi. Ni bilo dovoljt da smo biH Bojm, omenjenega gia- Slovenci tlačeni in zatirani
v tej slovenskei koloniii .	_
r«*la". Hvala
Rila ni tukaj v tej slovenskej koloniji. Poznam jmtriota. ki je pred časom ime-n < i val list -Am. Slovemt-' farško cunjo, čitatelje ]«a farške podrepnike. danes
na-
rodno in gospodarsko pod nem-ško-avstrijsko vlado, Madžari in Italjani. za stoletja ]>onižnega
1» iz cele svoje duše poje v istem listu1 r°bstva Slovencev, se je zljubilo psa ime na čast Avstrije. Res, čudna habsburškim parasitom ukazati izprememba. čez se«iem let vse prav Slovencem iti v klavnico na" de-pride. tako tudi list. MoJa želja je le, belo, kjer sedaj teče kri sloven-da bi enkrat oba: •AmerikanskI Slove->kih sinov in očetov v potokih.
nec in Avstrija počivala v miru.
to hi moral trinoga Nemca, ^kletegV soVrTž"
živeia Slovenska Uga - to b,__J ^^ **	_najljntejšega
danes klicati vsak slovenski list in	01	,
vsak Slovenec. Cpapi. da se bliža zlata * ^l0van0v' za »adaljno SUZ-Uolia. ko se Im narod slovenski stresel nost cel* ProPast slovanskih suženjstva. Živela neodvisnost sloven- bratskih narodov in narodno smrt Ska! živeli vrli rojaki, vzorni rodolju- Slovencev na svoji lastni gradi, hi in člani Slov. Lige. živeti delegat je I Rodoljubi so Že dovolj pisali 0 prihodnjega zborovanja r Chicagu, hl vnebovpijočih krivicah ; treba je,
Slovenci nad dvajset let bivajoči v tej deželi, smo vsestransko napredovali. Iz same ljubezni do svojega naroda, smo neumorno ustanavljali številne Jednote in Zveze, podporna, .dobrodelna in razna druga društva. Iz čiste ljubezni do slov. naroda smo skrbeli zanj tudi gmotno.
Ljubili smo svoje slovensko časopisje, ker piše slovensko, prepričani smo bili, da slovenski časnikarji ljubijo svoj slovenski narod in da mu žele vse dobro.
Spoštovali smo svoje voditelje in uradnike pri raznih Jednotah in Zvezah, v prepričanju, da so oni kot cvet slovenskega naroda z dttšom in telom le za dobrobit slovenskega, naroda, da ljubijo slovensko domovino in sploh Slovake, kateri so v naših slovenskih organizacijah dobro doSli bratje, bratje naše slovanske krvi. —
Mali strankarski prepiri nam niso zamorili velike narodne ljubezni, prepričani smo bili, da smo vendar vsi Slovenci, da ljubimo svoj rod in slovensko domovino. Mislili smo, da smo vsaj v tem edini. Ali čiijte bratje, prevara! Kakor se zlato preizkusi v ognju, tako se je naša narodna ljubezen preizkusila v najresnejšem času, v tem velikem svetovnem momentu.
Tista čista, zlata narodna ljubezen, se je na mah pokazala pri nekaterih, da je le z zlatom preoblečen svinec. Cvet S. N. P. J. je nje glavni odbor (vsaj tako smo mislili), ki zastopa tisoče Slovencev in Slovenk in precejšnje število bratov Slovanov. Da je tega odbora sveta narodna dolžnost in dolžnost po načelni izjavi organizacije. narod zjedinjevati iu izobraževati, to vemo vsi! Ali odbor te organizacije je prvi pokazal svoje narodno izdajstvo.
Rratje Slovenci, berite "Glasi-lo"' S. X. P. J. Št v. 9, dobro preberite, potem pa presodite. Ne bom spodbijal vsakega članka posebej. pač bom pa povedal nekoliko v splošnem. Višek žaljenja in zanič!jivega zasmehovanja slovenskega naroda je dosežen že v prvem odstavku. Ali je mogoče od slovenskih mož kaj takega? Le barbar, Nemec zakleti, sovražnik Slovencev in Slovanov bi bil zmožen tako zaničljivo pisati o slovenskem narodu. S kakšno nesrečo in s kakšnimi preganjanji plašite narod? Kdo vas razume? Ali mislite poslati avstrijske žan-darje nad nas? Polagamo pa zopet* hinavsko spoznavate da svetovna vojna lahko zdatno upliva na bodoči položaj slovenskega naroda, pa po prepričanju glavnega odbora S. N. p. J. so upra. vičene za to delo le slovenske organizacije. oziroma teb odbori, v prvi vrsti seveda glavni odbor S. N. P. J.
Aha, zavist, zakaj ne bi bili vi prvi.
Ali vedite: vsak posamezen Slovenec je upravičen, in še več sveta dolžnost ga veže, da deluje z vso svojo silo za narod, ne da bi vprašal glavni odbor S. N. P. J. za dovoljenje. Zakaj pa vi niste prišli prvi na dan za akcije Slovenske Lige ?
Zato, ker ste vi popolnoma nezmožni delovati za tako sveto narodno stvar, za skupne interese Slovanov; nezmožni, ker nimate narodne ljubezni v svojih srcih, nezmožni, ker ne ljubite slovenskega naroda; nezmožni, ker ne ljubite naše matere Slovenije; nezmožni, ker Vam je naša narodna smrt deveta briga; nezmožni, ker vidite v našem bratskem slovanskem narodu same ušivce in roparje; nezmožni, ker noveliču-iete — barbarsko, zakleto sovražnico Slovanstva — Nemčijo
Da pa ne bode.te nekateri mislili, da jih mogoče po krivem sodim in napačno mislim o njih, evo vam dokaza:
Pred kratkim sem imel čast govoriti v večji družbi Slovencev s sedanjim glavnim odbornikom, expredsednikom S. N. P. J. Med
pogovorom sem ga vprašal, kako on sodi o tem slov. narodnem gibanju in o Slovenski Ligi. Kakor grom m strela iz oblakov je zagrmelo psovanje na Slovane in Slovence i/, ust tega moža ( ?) po telesu. Kakor doni prazen sod, tako je donel njegov glas. Iz se-j be je bruhal psovke v zvezi z italijanskimi iu hrvatskimi kletvami na slovanski rod. S samimi u-šivci in roparji nas je ometal ter se celo Kranjcem. Štajercem in Primorcem ni prizanesel. Poveličeval je pa Nemčijo kot uzorno državo, katera baje preživlja milijone Slovanov. Ker je bil pa takoj o«lpor proti tej surovosti, se je mož poslovil; mi smo pa mislili: 0, žali Bože, pa taki naj bojo voditelji slovenskega naroda?
To so voditelji tisočem Slovencev! Ti voditelji izdajajo svoj rod v najresnejših časih. Ta Jed-notin odbor javno poziva nas vse jed no ti ne člane in članice, naj se varujemo ustopa v Ligo itd. — Ker ste dosegli vrhunec izdajstva, naj se javno pozove vsa bratska društva, spadajoča k S. N. P. J., da na svojih sejah odločno protestirajo proti temu odboru, ki ne-čuveno žali slov. narod, in žali tisočev članov S. N. P. J.
Kdo je več: članstvo organizacije ali odbor organizacije?
Ni l>ilo dovolj tem gospodom, da so svoječasno vsHili svoje misli organizaciji S. N. 1'. J., kršili temelj Jednote iu zavili to organizacijo v plaš«' soeijalizma. sedaj hočete oropati svojim članom pa še narodno zavest. Odboru in malemu številu članov je bilo to jako po volji, večina članov ni položaja razumela. v«*liko jih j«* pa razumelo, ali molčali so zaradi Suhega miru.
Ker ste pa tako daleč prišli, da hočete cel slov. rod izdati, se preneha pa vsako potrpljenje ter se vam kliče: Do tukaj,pa ne dalje!
Narod naj vas sodi!
še nekoliko o naših slov. časnikarjih. Ti list k«.t. "A. Slovenec", ponevrednem nosiš to im«' in si vreden bratec trhle Avstrije. Kot morilka Avstrija zlorabi sv. kat. vero za pretakanje slov. krvi. tako zlorabiš ti vero za po-neumnenje slovenskega ljudstva, katerega iz«lajaš sovražnikom slovanskih narodov. Ni zamere posameznim nerazumnim Auštrija-jjom. temveč zameriti je tebi. n-rednik in vsem osobju okoli li-->ta.
"Glasnik*', ponižna dekla kapitalistov! Ni bilo dovolj. «1:, si izdajal slovenske trpine in jih vlekel v nadaljuo sužnost! Sedaj hočeš narodno smrt Slovencem? Hijena !
Prcletarec, tvoji sodrugi v Nemčiji se z orožjem v roki bojujejo za svoj rod, dasi ni bil o-grožen, ti pa še svojemu slovenskemu rodu ne privoščiš, da bi se
rešil narodne smrti.
Zapomnimo si Slovenci, kdo so naši narodni izdajalci. Prcč z listi in glasili, ki pišejo zoper Slovensko Ligo!
Tem potom se javno odpovem vsem tem listom, ker sovražnika
slovenskega naroda ne maram v. svoji hiši.
Živijo Slovenska Liga in narodno zavedni Slovenci!
Živijo Slovenija, naša mati!
Živijo svobodna Amerika, naša nevesta!
Pozdrav vsem, ki so za Slovensko Ligo!
Mat Komp.
Iščem svojega prijatelja FRANKA PERKOVICH. Lansko leto je bil v Chicagu in sedaj ne vem. kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, naj mi naznani, ali naj se sam javi. ker sporočiti mu imam nekaj važnega. — Gabriel Kovačič, 302 Grove St.. Milwaukee, Wis.
(6-!>—:i)
DOBER KOVAČ
želi dobiti delo v jami ali pa v gozdu. Vajen je vsemu. Če kdo izmed rojakov ve za tako mesto, naj poroča upravništvu Glas Naroda, 82 Cortlandt St., New York. _(4-6—3)_
Rada bi izvedela za naslov svojega brata JAKOBA GADER. Prositn ga, tla se mi javi, ali pa če k«lo ve za njega, da mi poroča njegov naslov. — Mrs. Anna M obar, llox 40, Susie, Wyo. (5-8—3)
Iščemo »obrata FRANKA GLA-YAN, jiodomače Zotler. ])ne 2. februarja je šel na lov in od takrat se nič ne v«- o njem. Sodi s«', da je zmrznil ali ponesrečil, ali pa zvijačno zapustil svojo soprogo s sedmimi otroki. Če kdo izmed rojakov kaj ve o njem. naj naznani, ali naj se pa sam javi tajniku društva sv. Alojzija št. 78 J. S. K. .T. Naslov je: John Mantz, liox 531, Salida, Colo.	(5-16—3)
Kje je LOUIS ŠVIGKI..J? Doma je iz Borovnice na Kranjskem. V Ameriki se nahaja že kakih 10 let. Bil je 3 ali 4 leta v Wau-kegami, ill. Od tam je š?l v stari kraj, v kratkem prišel nazaj in se nastanil v Clevelandu, Ohio, kjer se je tudi oženil. Po smrti svoje žene je šel v Joliet, 111., zatem je bil nekaj časa v Chicago, 111., in zadnje njegov pismo sem pa dobil iz Mem. phis, Tenn. Ako kdo naših ro jakov ve za njega, naj blagovoli naznaniti meni, njegovemu bratu. Je nekaj važnega, njemu v korist. — John Svigelj, P. O. Box 63, Summit, 111.
Popolna razprodaja
razne zlatnine kak«>r: ur, veri/ir, prsta-ftov i. t. d. po izredno nizkih « eiiah vshtl selitve trgovine v «lru^<> «lržav«». Razprodaja trsija 1«* še nekaj «"-asa_ Rojakom v Chicagu in okolici >*> nudi se«laj najlepša prilika za ceneni nakii]> gorioznučeiiesa lilagn.
JOSIP MI ROVEC, zlatar in urar 1559 Clyhourn Ave, Chicago. III.
__
_________
______i ___ ■ ..... . _-..
__ ________- ........
____"____i_____„____ i
_______

GLAS NARODA, 6
- MARCA,

wm
1915. —

Jugsslovanska

a
Katol. Jednata
B
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57,Brad
dock. Pa.
Podpredsednik: ALOIS B A LANT, 112 Sterling Ave., Bar
berton, O.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Bo* 424, Ely, Minn. Blagajnik: J OH M GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTEL1C, Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
»r. MARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, III. NADZORNIKI:
MIKE ZrXTCH, 421—7th St„ Calumet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN VOGRICH, 444—Cth St., La Salle, 111. JOHN AUSBC, 6413 Matta Ave., Cleveland, O. JOHN KRŽIiSMK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28. St., Lorain. O. JOSEPH PISHLAR, 308—C. St., Rock Springs. Wyo. G. 4. PORENTA, Ii«»x 701, Blaek Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva by. Cirila in Metoda, itv. 1
Ely, Minn.
LOriS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, Stv. 2, Ely
Minn.
JOHN GRAHEK, st., od društva Slovenec, štv. 114, Ely
Minn.
Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne po5i Ijatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe r>a na predsednika porotnega porotnega odbora.
Na os' lma ali neuradna pisme od strani članov se ne bodt
»tiralo	__
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
Zapisnik zborovanja za ustanovitev podružnice Slovenske Lige v Chicagu, ID.
V n.-.i.-ljo februarja j«- bil sklican v Narodno dvorano splo-k< ii *lov>-iiski -hod z a Slovensko l.ljra. 1'deležencev j«' bilo okoli dvesto, tod« bilo bi jih še veliko vee. ako bi se bilo vršilo zboro-VMje pnprtto. \ iv/o.'i so biti zastopniki raznih verskih in poli-t.- niti naziranj, iu tudi narodno žcnstvo je bilo rastno zastopano.
Zborovanje j«- »»tvoril sklicatelj sbodti «r. Kušar. pozdravil v j ti* ii , u.ii-odii navzoče ter jil« pozval, da si izvolijo predsednika /bt.rovanja in zapisnikarja. Predsednikom je bil nominiran in soglasno izvoljen g. Krže, zapisnikarjem pa I. Možina.
Novoizv« I jeni predsednik zasede svoje mesto, se zalivali z.a iz-kazano iti ii h s f ter obljubi, da bode vodil zborovanje pravično in nepristransko. Nato prosi sklieatelje Splošnega shoda, da razloži ji namen in pomen zlmrovauja. kajti na vabilih ni ničesar omenjenega glede tega in ni tudi program še določen.
Skl.eatelj z b: t rova nja g. Kušar izjavi nato sledeče: "Žalostno je, da ni bilo dobiti v tako veliki naselbini, kakor je Chicago moža, ki bi bil sklieal javen diod za Slovensko Ligo. Odlašalo so je \••dno dalje in dalje, da l»i s«- storilo kaj v prid narodnega gibanja, in tako mi ni preostajalo drugega, kakor da sem jaz sklieal pod krinko Ciril in Metodove podružnice shod. Za kaj se gre v današnjih resnih časih. je. mislim, vsakemu dovolj znano; menim, da mi ni treba še pose b«-j povdarjati; priznati mora vsak. da gre tu v prvi visfi za prihodnjost, za nadaljni obstoj slovenskega naroda. Ker sam nisem govornik, upam. da bodo drugi pojasnili stališ e nas. ameriških Slovencev in kaj zahtevamo. Zato vljudno prosim. da se oglasijo govorniki, ki bodo nam razložili pomen Slovenske Lige."
Predsednik Krže: "Po tej izjavi g. sklicatelja shoda, sem nekako \ zadregi, ker še sedaj nimamo določenega programa. Tudi ne vem. kako naj vodim zborovanje, ker ni priglašenih iiobenih govornikov, iu kedo ima sploh besedo. Ali ima vsak pravico go-voriti. ali samo oni. kateri se nekako že a priori strinjajo s Slovensko Ijigo. Več klicev: Vsak naj ima besedo). Ker je toraj večina zborovaleev za to. da se podeli vsakemu beseda, kateri se o-gl isi. zato poživljam govornike, da se oglasijo."
Za govornike so se nato priglasili sledeči gospod j«1: Etbin Kristan, Skala, Valentin Stebe, L F. Truge.r in Joe Zavrtnik. Prvi je nastopil g. Kristan ter izvajal sledeče:
"Ako je predsednik zborovanja v zadregi, potem se mi z<li. da smo vsi. ker do sedaj sploh še ne vemj, čemu smo se tukaj zbrali. Takega zborovanja si nisem predstavljal. Govorili ste nain na vabilih, da se sklicuje splošen slovenski shod, in bil sem mnenja. da se bo razpravljalo po začrtanem programu. Sedaj pa nam niti sklieatelji sami ne znajo povedati iu razložiti namen shoda. Vsled tega imenujem to prvo hlainažo.
Pravi se nam. da vsak ve, zakaj da se gre. To se pravi ljudi za nos voditi. — — Govorilo se je, da se gre tu za obstanek slovenskega naroda in da je vsak. ki se ne priklopi temu gibanju, izdajiea slovenskega narod i. Proti temu kar najencrgičnejše protestiram. Ako bi tega ne storil, potem bi mi bilo žal, da sem član slovenskega naroda. Konatatiram predvsem, da nima obstanek slovenskega naroda popolnoma ničesar opraviti z ligami in odločno protctistram proti temu. da bi se kar v naprej pritisnil pečat izdajstva na Čelo onega, ki se ne strinja z ligo ali ki noče k nji pristopiti.
"Jaz nimam tu nikake podlage, na kateri bi bilo mogoče debatirati. Ako se hoče o kaki stvari debatirati, je treba predložiti zborovaleein najprej namen iu program dotične stvari. Kako naj iyi vemo, ali je to dobro, ali ne. ko sploh ne poznamo stvari, ko nimate niti vi sami ničesar povedati o njej. Kako naj pridemo potem do kakega zaključka in odkod naj to vemo? Navezani smo edino na to. kar je bilo v zadnjem času priobčenega po časopisih, in to pa je vedno bolj zamotano in zmešano.
Pravijo nam. da je treba ustanoviti ligo. da se reši slovenski narod. Opozarjam predvsem na to. da je med nami in domovino neizmerni ocean, da so med nami in našimi rojaki v domovini po litične meje, katerih ne moremo izbrisati iu prestopiti. Res je, da se nahaja slovenski narod v zelo neprijetnem položaju, qe po svoji krivdi, temveč po krivdi raziner. In ker je sedaj položaj tako nenavaden, se je našlo nekoliko glav in src. ki bi rada v par minutah dosegla to, kar se ni dalo doseči v desetletjih. Mi bi videli radi Jugoslovane združene; jaz se s tem strinjam. Ako sem za sjedinjeilje vseh narodov, kako naj bi bil proti zjedinjenju svo-
jega naroda, ko sem vendar prepričan, da je mogoč razvoj kulture naroda šele tedaj, ako se združi z Jugoslovani. To je moje lastno mnenje, in tega tudi še nisem nikoli tajil. Mogoče je še več takih, ki imajo taka naziranja. Toda. kedo pa mi garantira, da so Slovenci. Hrvati. Srbi in drugi enakega mnenja z nami? Kedo je dal govornikom pooblastilo, da govorijo v njihovem imenu, v imenu naroda? Kedo je upravičen, da govori v imenu slovenskega naroda! Jaz pravim, da moramo biti v tem oziru zelo skromni, ker vsa fakta kažejo, da je najbrže velika večina slovanskega naroda v Evropi zelo nasprotna našemu svobodnemu mnenju. Prepričan sem. da bi, ako bi se napravilo danes na Slovenskem, Hrvatskem in Sla voniji splošno glasovanje, da bi narod sam odločil, kam da hočeš padati, najmanj 75 odstotkov vseh glasovalo za to. da ostanejo še nadalje sužnji Franc Jožefa. To bi mene seveda ne veselilo iu jaz bi nikdar ne glasoval zato. Ako tedaj vem. da je razpoloženje naroda tako. potem bi bila od mene velika nesramnost, ako bi hotel svetu natvezati. tla misli tudi narod tako, da hoče biti osvobojen. Pravico imam sicer, da narod podučujem. da ga pripravim do boljšega prepričanja, toda narod pa mora sam odločevati o svoji usodi. Podučevati narod, to je naša dolžnost, toda govoriti o nečem, kar ne obstoja, je pa nepošteno, ravno tako tilth. ako kedo govori, da je pooblaščen nastopati v narodnem imenu.
Nastane pa vprašanje, kako hoče izvesti liga svoje cilje, katerih niti ne poznam. Pravijo nam, da moramo zahtevati avtonomijo Slovencev iu združenje s Hrvati. Toda povem vam, tla ne pomeni zame avtonomija popolnoma nič. Kakšno avtonomijo želite T Ali avtonomijo v zvezi z Habsburžani, ali v zvezi z Jugoslovani, personalno avtonomijo, ali mogoče deželno avtonomijo? (Medklic: deželno!) Deželno? Deželna avtonomija je izdajstvo naroda. Da je to resnica, se je že dostikrat pokazalo v najsvetlejši luči. Tako avtonomijo imamo na pr. v Galiciji, in kaj je poslediea temu! Vroči boji meti Poljaki in Rusini in večno zatiranje med njimi. Toda ni na in treba hoditi v tuje dežele, kajti imamo tudi v naši lastni domovini več takih vzgledov. Poglejte na Štajersko, in zlasti še na Koroško, kako so ondi Slovenci zatirani in napadani od Nemcev. In ali je na Tržaškem kaj drugače? Deželna avtonomija pomeni zamenjati živ narod s kosom papirja, na katerem je začrtana deželne meja. Od kar je začela ta ideja zmagovati, slišim to danes prvič, in ako se to uresniči, da bomo dobili deželno avtonomijo potem se ne bomo nikoli več povrnili v domovino, kajti vedeli bomo. tla bo zavladal potem namesto dunajskega, ljubljanski eentralizem.
Bodočnost naroda je odvisna od tega. kako se za vrši sedanja vojna. In to je nekatere ljmii tako razburilo, da hočejo reševati svoj narod. Kako se bo vojna zaključila? Kedo more garantirati, da bodo zmagali konečno zavezniki, da bodeti premagani Avstrija in Nemčija! Po svojem poklicu sem dolžan, da zasledujem voj-ned ojrodke, in rečem vam. tla je skrajno predrzno prorokovati že sedaj, po sedanjem razvoju vojne, kedo da bo zmagal. I,abko zmagajo zavezniki, mogoče je, da bodo premagani. Morebiti bo zmagala Avstrija na zahodu in Nemčija na vzhodu, morebiti bo zmagala Nemčija, pa l»o Avstrija tepena; morda zmagajo Nemci na enem kraju, pa bodo na drugem potolčeui. itd. Na ta način je mo-gočih tlo 500 različnih kombinacij. Koliko časa pa bo vojna še trajala, se pa tudi ne <la določiti, kajti nobena stranka se^noče podati. Nemčija zbira nove armade. Anglija pošilja svoje čete na Franeossko. Avstrija nabira zadnje črnovojnike in je .raztegnila Črnovojniško dolžnost do 45. leta. kar bo mogoče tudi Nemčija storila. Slikalo se je tudi. da so bili večkrat ranjeni čisto Ulladi vojaki, še pravi otroei. Vse je tako blazno, da se ne more nobena stvar n imenovat i gotova. Ako ne bo hotela nobena stranka odnehati, potem laliko nastane situacija, kjer se bo samo pokalo, nazadnje pa bo vse enako. Mogoče je. da Se bodo izčrpale vse bojujoče se vlasti. da mora konečno vojna sama od sebe končati, ker ne bodo imele države naposled nobenih sil več. in bo tako vojna končana brez vsakega miru. Ali naj mi potem danes vodimo narod za nos. da mu slikamo bodočnost, o kateri nimamo še sedaj nobenega pojma, kaka bo. To nima popolnoma nobenega pomena in je nepošteno.
Ne vem, kako si agitatorji za Slovensko Ligo prestavljajo mirovno konferenco. Ti vidijo najbrže zeleno mizo v mirovni palači v Haagu. Washingtonu. ali kjerkoli se bo že vršila konferenca, za mizo pa zastopnike slovenskega naroda. (Medklic: Ironija;) boj prostor zastopniku slovenskega naroda. (Medklic: Ironija!) I)a. pač ironija, toda stvar je ta. da moramo računati, kako je to razumeti. Ako tvezimo narodu, da se bo doseglo, da bo imel slovenski zastopnik sedež na konferenci, potem je to brezvestno. Kaj pa je v resnici mogoče doseči? Napisati moremo dolgo spomenico, katero izročimo slovenskemu zastopniku, kateri si bo posadil cilinder na glavo in si oblekel frak. ter se s to spomenico podal v mesto, kjer se bo vršila konferenca; ondi bo smel potem potrkati na vrata dvorane, v kateri bodo zborovali zastopniki drugih narodov. se potem prikloniti vratarju, ki mu bo odprl vrata, ter mu izročiti spomenico, rekoč: "To je papir,, na katerem je zapisano, kaj mi Slovenci zahtevamo". Kedor trdi, da je s tako spomenico mogoče rešiti narod, ta dela potem iz naroda cirkus. Corriere del-la Sera je prinesel pred kratkim neko zemljepisno črtico ali karto, kjer spatla velik del slovenskega ozeinlga k Italiji, namreč cela Notranjska in Istrija z Reko. Jaz seveda takemu načrtu nasprotujem, in ne verujem, da je prejel list to noto iz kakega oficijel-nega vira, kajti vse vlade skrbno zaklepajo svoje miznice in predale, kjer imajo shranjene svoje načrte. Italijani tudi zahtevajo, d ase jim mora vrniti cela Dalmacija. Kedo bo o tem odločeval? Kakor znano, je ostala Italija nevtralna in vemo tudi, da so prišla v Italijo vabila, da bi pomagala zaveznikom, Angležem in Francozom, na drugi strani pa jo vedno liadlegujeti Nemčija in Avstrija. Italija mobilizira sedaj svoje čete. ki čakajo, kedaj bo skočila mačka na miš, in če bo skočila, kako bo skočila. Ali se vam ne zdi čudno, da je ostala Italija toliko časa nevtralna, in ali se vam pri tem ne vsiljuje misel da bo ostala tudi še nadalje, ker čaka na obljube? Njej nikakor ne more izpodieteti: obljube so ji napravili zavezniki, kakor tudi Avstrija in Nemčija, in naj izpade vojna kakor hoče, ona ne bo prišla prekratka. Italija je previdna in zaradi tega čaka. ker je njej vsejedno, kedo bode zmagal. Ako ima Italija kake obljube ali kako pogodbo, potem se lahko vsi skupaj na glavo postavimo, in ne bomo z našimi protesti ničesar opravili, ker ti še niso nikoli ničesar dosegli.
Kaj pravzaprav hočemo? Ali je bilo morda potreba dr. Po-točnjaka. da nam to razloži? Ta je izdal v nekaterih slovenskih iu hrvatskih listih svoj farman ter pravi, da prihaja Rus osvoboje-vat slovenski narod. Kedor je tako predrzen, da kaj takega kvasi, ta je sploh doigral svojo igro. Jaz ljubim Ruse in simpatiziram z njimi, ker sem imel priliko veliko občevati z njimi, moram pa iz dna duše sovražiti kronanega šufta. ki je prizadejal ruskemu narodu največje gorje. Tn ta šuft naj bi bil osvoboditelj slovenskega naroda? Ne, ne/in stokrat ne, kajti potem mora biti vsega konec.
Pravijo, da ima liga namfen združiti vse lSovence. To bi moralo že a priori izključiti vse ono, kar odbira gotov del slovenskega naroda. Kedo nam daje garancijo, da prihaja iz Rusije svoboda? Avstrijski generali so nesli na Poljsko letake, na katerih se je obljubovala Poljakom svoboda, ako bodo držali z avstrijsko vlado. Isto je obljubila tudi Rusija, toda, ali pa bodo tudi izpolnili svoje obljube? Hvala za tako svobodo in za vse drugo; jaz želim svobodo narodu, toda ta ni mogoča pod nobeno tiranijo.
Kake bedo naše zahteve v posameznih slučajih? Ako zmag'a jo zavezniki, tako da bo Nemčija prisiljena sprejeti diktirane po goje, potem ne bo ostal od Avstrije niti kamen na kamenu. Ju goslovani bodo potem za vedno ločeni od Habsburžanov. Lahko se pa tudi nasprotno zgodi, da zmaga Nemčija in z njo tudi Avstrija. V tem slučaju pa vem, da bo ravno tako konec Avstrije
ker bo postala članica nemškega Bunda. Vse bo tedaj pelo slavo nemškemu Bundu. dr. Šušteršič in dr. Tavčar bo rekel namesto: Glejte v Kurjo dolino, glejte v Berlin. Ako zmaga Avstrija, ne morejo biti moje zahteve take. kakor v nasprotnem slučaju. Kake pa naj bodo te zahteve v obeh slučajih, tega pa še ni nihče povedal. Kadar se gre za akcije, ki naj služijo celemu narodu, je treba predvsem jasnosti, katere pa do sedaj še nisem opazil. Jasnost je več vredna, kakor vse navduševanje. Oni, ki sedaj navdušujejo za ligo. pa delajo ravno nasprotno: navdušujejo, samo da se narod giblje, jasnosti pa ni nobenih. In takemu navduševanju imamo zahvaliti vso našo tragedijo, največ to nas je privedlo tako daleč, kakor smo sedaj. Prosim vse tiste, ki ljubijo svoj narod, da opuste to reč. ki izgleda kakor teater ter pomagajo na drug način svojemu narodu. Pomislijo naj. da bole na milijone ljudij gledalo našo blamažo. Do sedaj tudi št1 jaz ne poznam nobenegf rešilnega recepta, pomisliti pa moramo, da more biti narod rešen le tedaj, kadar želi biti sam rešen, kadar pride tlo spoznanja svojih pravic. Nam ne more nihče očitati, da se nismo za to zanimali, kajti mi smo bili prvi. ki smo zahtevali, da se da vsakemu narodu. kar mu po pravici gre. Mi smo izdelali naš program, da bomo poučevali narod, kake koristi ho prineslo združenje, tako da bo konečno sam to zahteval. Več se za enkrat ne da storiti, razun če tako rekoč loterija tako nanese. I^ihko se namreč nekaj zgodi, kar bo to pospešilo, toda kaj, to se še ne da povedati. Mi bomo podali v Internacionali svoj program in ta obsega več svobode, kakor si pa gospodje predstavljajo. Ne smemo pa reči, da to zahtevajo Kranjci, Štajerci, Korošci. Tudi Jednote so se začele zanimati za to reč. toda nikakor pa se ne sme napraviti kako novo tvorbo, ker to ne koristi in tudi ne more storiti ničesar, Jednote naj se najprej združijo, potem pa povejte resnico. Sedaj pa nikar ne slepite naroda. Mogoče nihče ne veruje, ako se nastopa s samimi frazami. Poglejte samo na državno-zborske volitve, ko so kan-didatje obljubovali volilcem vse mogoče stvari, potem pa ko so bili izvoljeni, so pozabili na svoje obljube. Kako nam more potem ljudstvo še verovati, ako ga vedno varamo? To nikakor ne gre, da bi narodu nekaj obljubili, česar ne moremo izpolniti. Trdini, da je liga, dokler ne more predložiti svojega programa in ne prepričana, da bo nekaj dosegla, je nepotrebna iu naravnost škodljiva.
Opozarjam še nekaj. Mi sedimo tukaj prijetno v Ameriki poti pokroviteljstvom strica Sama, tukaj je prosperiteta in nam je vseeno. če smo kaj opravili s svojimi frazami ali ne. Nas ne more nihče doseči. Toda živelo pa bo še par stotisoč Slovencev, ki bodo ostali tudi še po vojni doma. Mogoče nas ne bo tepla avstrijska vlada, ker nas ne bo mogla doseči, tem bolj pa se bo maščevala nad onimi. Tam ne morejo spregovoriti niti besedice, ker jim za vsako besedo žuga vrvica. Vemo dobro, da je med onimi 600-imi rojaki, katere so zaprli na ljubljanskem Gradu, večina zaprtih popolnoma nedolžna po naših pojmih, toda za to se. ne zmeni nihče. Taka usoda je doletela na primer tudi profesorja Ib-šiča. Šel je v Zagreb, kjer je imel navdušeno predavanje o Stanku Vrazu, in vsled tega so ga zaprli. Zaprtih je tudi cel kup ljudij, ki ne bi nikoli za počeli revolucije. Nas ne bodo tepli, toda ali se bomo potem smejali, če bomo videli, da tam padajo žrtve? Ako bi se samo teoretično pisalo, tla bi imeli naposled program, bi bilo to znanstveno delo, in za to ne bi bilo treba bobna. Na drugi strani pa ho odbor obstoječih organizacij pazil na to, kaj se godi. Tudi to se lahko mirno zgodi, in za tako tlelo bi ne bilo mogoče potem nikako maščevanje. Ako pa se tako dela. potem pa bode avstrijska vlada lahko rekla: Sedaj vidimo, kaki izdajalci so Slovenci. Zato lie v lige. ker s tem se samo blamiramo in škodujemo rojakom v domovini. Ako hočemo kaj storiti, je treba sistematičnega, organizatoričnega dela. ne pa praznega navduševanja. Potrpežlji-vost je pri tem več vredna, kakor vse navduševanje. Smatram za svojo dolžnost, da povem, kar je treba povedati: prepričan sem. da nam je treba organizacij in izobrazbe, pa nobenih lig."
Drugi govornik, g. Skala, je nastopil z pozdravom: "Nazdar. Slovenci!" Nadaljeval je potem sledeče: "Naša naloga je. tla se zberemo kot Slovenci, se združimo v močno vez ter nastopimo za pravice našega jezika, v katerem nam je naša mati pela prve pesmi. Vprašanje je. kako bo to z našo ligo in čemu smo se danes tukaj sestali. Zbrali smo se, da se spoznamo in združimo vsi Slovenci v obrani bo naših pravic. Sedaj je skrajni čas, tla se združimo, kajti ako tega ne storimo, potem smo bili danes Slovenci in nikdar več. Ako hočemo toraj kaj doseči, je potrebno, da držimo vsi skupaj, kajti edino s slogo bomo postali tako močni, da se bodo upoštevale naše zahteve.
Ozrimo se nekoliko v "našo preljubo Avstrijo". Bili ste ondi dve stranki, od katerih je bila ena za vojno, druga proti. Naši slovenski poslanci so žugali vladi, da naj se drži Slovanov, ker sicer bo konečno utonila v svojem lastnem blatu. Prišel je Berchtold ter hotel vtikati svoj nos v reči, katere ga niso popolnoma nič brigale. Berchtoldovi politiki je tedaj ravno prav prišel umor prestolonaslednika Franca Ferdinanda, kateri je omogočil, da je posegel Berlin vmes. da bi prišli Nemci do Soluna in dobili komando nad vsemi balkanskimi narodi. Vsled tega je morala napovedati Avstrija mali Srbiji vojno.
Naj omenim še nekoliko, kako se godi Slovencem pod avstrijsko vlado nan jihovi lastni zemlji. Najslabše stališče imajo Sllo-venci na Štajerskem. Ondi imajo sodnike, kis ploh ne. umejo slovenski. ali pa le napol, tako da vse napačno razumejo. Tako je nek sodnik obsodil Slovenca, češ da je ribal v ribniku. Slovenskih sodnikov imamo zelo malo, in to celo v krajih, kjer prebivajo sami Slovenci. Tako se zapostavlja slovenski jezik povsod, po vseh uradih, v sodnijah, šolah itd. S slovenščino ne dosežeš nikjer pravice, temveč se povsod zaničuje. Nič bolje se ne godi Slovencem po drugih kronovinah, na Kranjskem. Koroškem in Primorskem. Vsepovsod pritiskajo nanje njihovi sovražniki Nemci in Italijani, uničiti hočejo slovenski jezik in zatreti slovenski živelj.
Namen lige je, obvarovati slovenski narod propada, ohraniti slovenski živelj ter se potegovati za narodne pravice, da konečno vendar enkrat doseže, kar mu po pravici spada. Res je sicer, da nima liga. kakor je omenil to že g. Kristan, do sedaj še pravega programa, toda sestavil se bo pa na glavnem zborovanju Slovenske Lige, kateri se bo vršil 9. marca tukaj v Chicagu. Na tem shodu se bodo sešli zastopniki vseh do sedaj ustanovljenih podružnic, ki bodo razmotrivali, kako bi mogli najlažje in najgoto-vejše doseči svoje eilje. Ne bomo šli v boj z bajoneti, temveč ž našimi pravičnimi zahtevami, in gotovo bo venčal vspeh naše delo. Skupaj toraj vsi v Slovensko Ligo! Nazdar!"
(Konec prihodnjič).
zij Kompare, kar sam priznava', da je to storil, da bi se maščeval nad bratom Janezom, ker mu ni hotel dati večerje. Da bi to dejanje izvršil v stanu popolne pijanosti, obdolženec ni zamogel dokazati. Sodišče mu je prisodilo' za kazen 5 let težke ječe.
i
Krščeni medved.
Lovrenc Dermota, delavec v Mali vasi, je bil zaradi tatvine že 12-krat kaznovan. Iz veže Oro-slava Dolenca je izmaknil sod medu ki je tehtal 70 kg. Nesel ga je proti Vodmatu in ga trgovcem ponujal, Češ. tla ga je našel. A ti ga niso marali kupiti iu eden od teh mu je svetoval, naj ga nese na policijo. Tega seveda Dermota; ni storil, marveč ga je nesel svoj-ji stari znanki Mariji Arhar, delavki na Starem selu, kateri jo povedal, da je med ukraden. Obdolženec se kasneje za ukradeni med ni dosti brigal, pa pa je Arhar med. ki je iz soda stekel, posnela. O priliki obiska neke ženske sta Marija Arhar in njeni sin Ivan pila žganje, v katerega sta) primešala medu. Dotični ženski pa ga je podarila poldrugo kilo ter jo prosila, naj poizve v Zalogu za kakega kupca in je v ta namen Ivan Arhar napisal naslov svoje matere. A policija je bill kmalu storilcu na sledu ter Dermota aretovala. Obdolženec je vse odkrito priznal. Med je imel vrednost 70 kron. Škoda znaša le 25 K. Dermota je bil obsojen na 2 leti težke ječe. tatinska soudeleženca Marija Arhar na dva meseca, njen sin Ivan pa na šest tednov strogega zapora.
i
Dobro jo je skupil.
Anton Kovač, čevljarski vajenec iz Sent Janža, je od mladih nog tatvini vdan. Komaj 2<> let star je bil zaradi tega deliktu žo petkrat kaznovan. Klatil se je brez delii po Štajerskem in Kranjskem ter živel od tatvin. Tekom petih mesecev je izvršil 30 tatvin: ter raznim strankam napravil 820 K 70 v škode, kar Kovač odkrito priznava. Razun tega je poskušal v treh slučajih vlomiti, a je bil prepoden. Pri svojem brezposelnem postopanju se je obdolženec tudi posluževal tuje delavske knjižnice na ime Janeza Strajnerja. ki jo je pri Francetu Papežu v Križišču izmaknil. Izjemno sodišče je nevarnega tatu obsodilo na šest let težke ječeJk-
Iz malega lahko nastane veliko.
Luka Potrebuješ, delavec v Dravljah, že opetovano predka-znovan, je na glavnem kolodvoru nabral vrečo premoga, katero je potem nekam skril. Proti ve čeru jo je skušal odnesti, a je bil po stražniku zaklepnega zavoda zasačen. Že temu se je s silo u-stavil, ko je pa prišel policijski stražnik, ki nm je hotel vsled njegove nasilnosti dati verižico okoli rok, se je tudi temu s silo ustavil, ga začel suvati, ga večkrat u-daril po rokah, zgrabil za prsi in v tako zadal stražniku lahke telesne poškodbe. Le s silo se ga je moglo vkrotiti. Obdolženec, ki so zagovarja s popolno pijanostjo, kar pa ni bilo resnično, je bil obsojen na eno leto težke ječe. -
Zaradi bogokletstva
se je moral zagovarjati Franc Prašnikar, delavec v Zagorju. Obdolženca, ki je služil pri Mariji Weinberger, je nekoč njen sin opozoril, da bo moral poravnati škodo, katero je po svoji neprevidnosti povzročil. Zaraditega j« začel vpiti, Boga in Mater božjo vpričo otrok in drugih ljudi preklinjal, kar* je med potjo, ko ga je stražnik aretiral, ponovil irt končno še stražnika psoval. Obdolženec pravi, da je te besede izrekel v vinjenosti in brez premisleka. da pa ni tako hudo mislil. Sodišče mu je naložilo za kazen eno leto težke ječe.
Izpred sodišča.
Izpred ljubljanskega porotnega sodišča.
Požigalec is maščevanja.
Alojzij Kompare, 32 let star, delavec iz Ustja, je živel v skupnem gospodarstvu s svojim očetom Janezom in bratom Janezom in tega ženo Antonijo. V hiši so se vršili pogostoma domači prepiri, zlasti med obema bratoma, to pa zaradi tega, ker si je Janez prilaščal več hišnih pravic in hotel pri delu Alojziju ukazovati. Tako je dne 24. novembra m. L Janez bratu ukazal naj gre z do. maeo živino k Lešnjakovim sla-
mo vozit, kateremu ukazu se je Alojzij protivil, zato mu je Janez zagrozil, da ne bo dobil večerje. To je Alojzija silno razburilo, šel je v domačo klet in se po cevi iz soda nalezel vina. Na to je šel k sosedu Janez Strancerju potožit tvojo nesrečo. Ko se je domu vrnil, začel se je iz nova med bratoma prepir in razno predbacivanje, kar je imelo za posledico, da je bil iz domače hiše brez večerje iztiran. Po preteku se je slišal po vasi krik, da pri Komparetovih gori. Gorela je hišna hladnica, svinjak in hlev. Požar je uničil vsa ta poslopja in tudi klet z vsemi pritiklinami in večino spravljenih pridelkov. Skupna škoda znaša 3694 K. O-genj je zanetil obdolženec Aloj-
Iščem MIKE BUTALA. Doma je iz Tanče gore št. 52 pri Črnomlju. V juliju leta 1903 je bil v Butte, Mont., na 110 E. Park St. Prosim cenjene rojake, či kdo ve kaj o njem in kje se sedaj nahaja, da mi poroča. Kdot mi more poročati natančne po-< drobnosti, dobi $25 nagrade. — Joseph Stukelj, 205 — 8th St., Calumet, Mich.	(3-3—3-4)
POZOR ROJAKI!
Slabi so časi in cena za zemljišča je padla. Zato rojaki, ki ho-čete postati farmarji, sedaj se vam nudi prilika dobiti poceni zemljo blizu mest, tovarn in pre-mogokopov v najugodnejšem podnebju, kjer ni zime in ne hude vročine. Za pojasnila pišite takoj na;
J. Potoshnik, 1035 E. 71. St., Seattle, "Wash. (4*3,6,10,13—3),

GtAS XAHODX, 6. MAHCJL, 19*.
NPVICE IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO. Iz ruskega vjetnistva je pisal
svojim starii«»m erkostavec Ivau Bitenc. Prvo pismo j«* pisal iz [Barnaula v Sibiriji, ostala pisma pa iz Biljska, takisto v Sibiriji, kjer še sedaj nahaja. V pismu z dne 10. novembra pravi: "Živini tu. kakor pa«*- žive vjetniki v Sibiriji. Že mesec dni imamo hudo zimo. Zdrav sem ae precej. Vse trpljenje bi Se prebil, ako bi ne bilo te grozne negotovosti. Dan iu noč mislim samo na dom, na prostost. Nedostaja mi tudi obleke. pa hrana je pičla. Ako je vam luogoče, pošljite mi nekaj denarja. O vojn! ne slišimo tudi prav i i česar. Edino vprašanje, ki nas zanima, j»* mir. Okrog te besedice vrte vse naše misli." V drugem pismu, datiranem z dne 21. lecembra, pa piše: "Najsrčnejša ra h vala za brzojavko. Sedaj sem irnaj sasiguran, da veste, kjer sem ilkako se mi godi. Vseeno mi je, "> denar pošljete ali ne. Radijih 14 dni se mi je vse obrnilo mnogo na bolje. Z oljnatimi barva rni^H
di radi pošiljamo Rusom, ki jim vedo bolj bič kakor mi, posebno kozaki jim potipajo žepe. Tukaj nam gre vedno po navadi dan za dnevom, samo žalostnim dogodkom ni konca. Večerno in jutranjo zarjo nam delajo goreče vasi in mesta, juterno zvonijo topovi in vsako minuto deluje smrt svojo žetev nad mladimi življenji. — Frane Lilija, doma iz Lave pri Celju, piše svojim sta rišem: Naznanim Vam, da se bom odpeljal s severnega na južno bojišče. Jaz sem sedaj, livgla Bogu. zopet zdrav, čeravno so me hoteli Rusi že dvakrat pobiti in sem bil tudi dvakrat v bolnišnici. Prvič 27. avgusta in drugič 27. septembra, pa sem kljub temu sedaj zopet toliko zdrav, da še lahko grem nad Srbe. Z R usoin sem se že poskusil in sedaj se hočem s Srbom. Kljub temu vedno mislim na dom in da bi se skoraj snidcl s stariši, ženo, hčerko, sestrami in bratoma. Sedaj že dolgo časa traja ta reč iu veliko jih je že padlo na sovražnikovi strani, kakor tudi na naši. sem napravil dve veliki lepil Grobovi so tnkaj kar za cesto in kat«-re sem prodal, zato ne'je po ."»<H) mož v enem grobu. Vre-
pnpHH
rabim v» • tako zelo denarja."—'me je slabo; vedno pada mrzel Novak, brat ljubljanskega dež, včasih tudi sneg. Bil sem 14
dni vedno moker. Ves čas sem bil
Kran rgovt glo za ca, te >olka, jet ni la m
a in lastnika tvrdke "An-loga čevljev Antona Nova-- rezervni narednik 17. peš-se j** zglasil iz ruskega »tva. V dopisnici sporoča.
na prostem. Ko so prišli Rusi. so vse poropali in požgali. t'e smo mi v kako mesto ali trg prišli, nismo nitVsar naAli, niti kake slani primeroma dobro g-odi nie. da bi si bili odpočili; vse je ter pozdravlja svoje znance. bilo opustošeno in požgano. Tu-Padel jc na severnem bojišču patam srno našli civiliste, vse pre-Anton Stazinski, poleg župnika v | plašene ju izstradane. Prosili so S.ulidmku, ki je njegov stric, edi-,mis za kruh, mi pa sami nismo t« ga iini-na na Kranjskem. Bil nie imeli. To je strašno! Kdor ne organist v Železnikih, na dar-vidi vsega tega, niti verjeti ne glasbenik iu vnet za svoj po- j more. kako hudo je na vojni. Mr-klie. Njegovi pevci žalujejo za'/.Io je. pa ni potrebnega, da bi se jim.	ogreli. Ljudstvo tudi litina žive-
fiest sinov-vejakev ima Josipi- /a. <Ia bi si tfla<l pregnalo. Oh. tia Kraigherjeva iz Postojne. A-'prosimo Boga. da ta strašna šiba Ija kot zdravnik! božja kmalu preneha! — Ciril Iti/bo v vojaški re-j Poklinek. doma od St. Lovrenca bolnišnici v Ljubljani; nad Mariborom, sedaj prideljen pri mornarici; Anton, no-j avstrijski trdnjavki artileriji. od-kandidat v Postojni, je delek baterije možnarjev štev. 7. Nujnik dodeljen i»eš-tizpred francoske trdnjave Calais
piše svojim starišem: Naznanjam Vam. da sem še zdrav, blato pa je tako, da do kolena gazimo .kot Matenjivasi,'po močvirju. Skoro vsak že ima >>•>»--...noge. Mrličev je toli-4 štiri tedne ležijo ne-Priinanjkuje prostora,
ira vuis* rvni J va n *j tarski
U
■ _ Avgust, trgovec v Spod.
>gatcu, jc črnovojniški doino-anec v Pulju; Leopold, posestih iu gostilničar v
ani trdnjavo Przemvsl; Ciril, j zmrznjen« učni uraduik v Trstu, je kot'ko, <la ž« apoi ščak pri bosanskem polku' pokopani imrl, zadel od sovražnikove J kamor bi jih zagrebli. Vojna je * ''oglje, na severnem bojišču. To grozna reč. to si Vi niti predsta-i pač sedrinžalostne bolečine za!viti ne morete. Ce mi Bog da po-later- vdovo, ki so še toliko hujše,! moč. da se še kedaj vidimo, tedaj • r se tudi njen z» t. notarski kan- Vam bom natančno potožil svoje idat Matko Brnčie, nahaja kot sedanje težave, "t o- nik ob --rbski meji. Vsi na- Zaradi Halcz. Ker s«- nahaja edeoi vojaki so ocenjeni in ima-
>	otroke. Izguba najmlajšega. «i-ia je Kraigherjevo težko zadela.
fiTAJERSKO.
Pisma z bojišča. M. V., pijonir župnije Sv. Lovrenca na Drav-Keiu polju. pi.v*: Ker imam rav-
►	priložnost, Vam hočem napi-iti par vrstic iz severne Poljske, apical bi lahko mnogo, pa ne nemo vsega izdati. Vreme se am vsak dan spreminja. Žalostno tukajšnji kraji, sama pogoja in pokopališča, kjer nam ka-
•jo borni leseni križi, kje počijo naši bratje, ki o njih ne bo-i njihovi domači nikdar vedeli, počiva njihov oče, brat ali i. Mnogo mož in fantov je šlo naš«' lovrenčke župnije, iznnnl iterih s«" jih mnogo ne vrne več, ostanejo daleč v tuji zemlji pri ojem počitku. Bog nam daj en-at grozote te vojne prestati. Minn, da b«) ta.izkušnja marsika-rega izmed nas spametovala, ojna je grozota z« vse ljudi. Ža-»tno je gbnlati lačne poljske o-očiče, ki si pridejo prosit malo he k vojaškim kuhinjam. lunino je vse, polja. vasi. ceste, že-Zllice, * eno lnseilo: vse; | m
tukajšnja proga Krakov-Var-va je čisto i-a/st reljciia in po-j«» po/gane. Kar pa niso mogli »i uničiti, so pokopali, da išče-kakor na Hajdini pri Ptuju »rine. Včasih obhajamo tudi ju-
državni poslanec Brečič pri vojakih. sta poslanca <lr. Korošec in <lr. Vi-rstovŠ.-k zaradi pomanjkanja živil v Halozah posredovala na Dunaju v notranjem in finančnem ministrstvu.
Hindenburg in slovensko vino. Iz kleti "Štajerske hrauiluiee" v Gradcu sta bila odposlana nemškemu maršalu Hindenburgu dva zaboja vina iz naših Haloz. Hindenburg se je te dni v svojem in imenu svojih čet zahvalil poudarja jot-, da tudi v tej pošiljat vi vidi ^ u.mrI« Terezija Roter. Pokoj
že dva uradno potrjena mrtveca, ranjencev pa veliko.
Ljnbno. V Mariboru je v vojaški bolnišnici 26. jan. uinrl tukajšnji rojak Jakob Ročnik, vojak 26. dom. pešpolka, za nasledk ran. ki jih je dobil v bitki pri (irodeku. Pogreb se je vršil z vo jaškini spremstvom in godbo 28 jan. na pokopališče na Pobrežju Vransko. Vojna je tudi nam vzela mnogoterih mož in mladeni-čev. Orel je poslal v boj svojega načelnika in podnačelnika. Načel nik Pečovnik je ruski v jetnik in se nahaja v Kijevu; podnačelniku Karo. ki je služil kot korporal na severnem bojišču, so zmrznile no ge in se nahaja v bolnišnici v Mariboru. Vranski inežnar. korporal Novak, je bil v Srbiji ranjen in je vjet Cačaku; tam je vjet tudi kmet Lesar iz Cepci j, ki je bil sluga celjskega dr. Serneea. Precej jih ž<* dolgo časa ni pisalo »lomov, toda upamo, da so še živi. kajti dva, ki nista pisala že od začetka vojne, sta s«* že znašla. Po«l bregar Alojzij iz Zahoinea je nam-reč pisal po preteku štirih mesecev iz Atkarska v Rusiji, da je vjet in zdrav t«»r se nahaja sku-kaj 7 mladeničem Franeom Feli-cijanotn iz Sela. Upamo, da se bo-<Io tu<li drugi znašli. Smrt še našim vojakom, hvala Bogu, prizanaša. edini Jakob Goriean iz Sela je umrl vsled ran v bolnišnici v Debrecinu na Ogrskem. Imamo i okoli ;*00 Ijeguncev. obnašajo s«- večinoma lepo in ra«li prihajajo v cerkev.
Cirkovce. Dne 1.1. jan. je umrl na vnetju obisti črnovoj-nik v Pulju .lam's. Kaiser. ugl«*<len kmet in občinski svetovalec v Cirkov-eali. Njegova žena, ki je dobila potrebno dovoljenje, da sme obiskati svojega nevarno bolnega moža. se je takoj z njegovim bratom peljala v Pulj, pa kolika lost, našla ga j«* že mrtvega. Iz ljubezni do moža se ni ustrašila stroškov iu ga je dala prepeljati domov. 18. jan. proti polnoči .se jc pomikal žalosten sprevod iz Pragerskega v Cirkovce. Bil j«' pokopan 19. jan. na domačem pokopališču.
Sv. Trcjica v Slov. gor. Velika nesreča je zadela 22. jan. narod-no-zavedno družino Ketiš v Bren-govi. Imenovanega dne j«' zadel inrtvoud hišnega očeta, ga na <l«*s-ni strani popolnoma ohromil in mu vzel tudi govorico. A kljub t<*-mu je še upanje, da bo okreval.
Sv. Rupert v Slov. gor. Umrl je v bolnišnici v Košieah na /.gornjem Ogrskimi vsled ran. ki jih je dobil na gališkem bojnem polju. Martin Letnik, edini in obče priljubljeni sin posestnika Lovraj Leinika v Cermlenšaku.
Fram. Anton Lešnik se je bojeval več mesecev na severnem bojišču. Vsled naporov je pa zbolel, nakar so ga prepeljali v bolnišnico- v Stockerau pri Dunaju. kj«*r je tudi umrl. Dne 18. jan. je bil z vojaškimi častmi pokopan.
Maribor. Dne 27. jan. je naglo-nia umrl v Mariboru socijalno-de-mokratični poslanec Albert- Hor-vatek.
Sv. Trojica v Slov. gor. 24. jan.
Prosti nasve! in informacije priseljencem.
"Thi Bureau of Industries and Immigrationza' državo New York varuje in pomaga priseljencem, ki so bili osleparjeni. oropani ali s katerimi se je slabo ravnalo.
Brezplačno se daje nasvete priseljencem, kateri so bili osleparjeni od bankirjev, odvetnikov, trgovcev z zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremljevalcev. kažipotov in posestnikov gostiln.
Daje se informacije v naturali-zaeijskih zadevah: kako postati državljan, kjer s«* oglasiti za državljanske listine.
Sorodniki naj lii s«? sestali s priseljenci na Ellis Islandu ali pri Barge Office.
DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT (State Department of Labor) BUREAU OF INDUSTRIES
AND IMMIGRATION. Urad v mestu New Yorku: 26 East 29th St.. odprt vsaki dan od 9. ure zjutraj do ."i. popoldne in v sredo zvečer od 8. do 10. ure.
Rad bi izvedel za naslov svojega prijatelja JOHNA POTISEK, podomače Jurčkov iz vasi Jagodnik. okraj Litija. V Združenih državah biva že nad dvanajst l«*t. Prosim cenjene rojake. «"-«• k«i«» ve za nj«*gov naslov, da ga ml javi, ali naj s«* pa sam oglasi, za kar mu bom hvaležen. — Anton 11 rožnik, Box 404, Moon Run. P«. (58—3)
Avstrijsko Srbsko Ruska Vojska.
Dobili sme iz Ljubljane knjigo s tem naslovom, z lepimi siikaini. To je prva knjiga o sedanji vojni v slovenskem jeziku. Dobili smo le 500 komadov. Cena 75c. Kdor jo hoče imeti naj takoj piše ponjo. Dobili smo tudi vojne razglednica Rdečega križa. petero vrst 25c. Cenik pošljemo zastonj.
SLOV. KNJIGARNA
S35 VuUtit« St..	Milwlak«, Vi«.
Za slovenske grafofonske plošče, Colombia grafofone, zlatnino in srebmino obrnite se name.
A. J. TER BOVEC, Frontenae, Kan« (7—11 v sob)_
w Pazite na ničvredne pona-redbe ter zahtevajte odločno pristni Richter-jev Pain-Ex pel-lerzAnchor varstveno znamko kot je naslikana tukaj. 25 in 50 centov v lekarnah in naravnost od
F. AD. RICHTER &C0.
74-80 Wuhrafto* St., H«w Y«rk, N. T.
dokaz sedanjega skupnega postopanja Avstrije in Nemčije.
Sv. Jurij ob Taboru. Preteklo je že nad 6 mesecev, ko je Franc Blat nik, domobranski polk št. 26, odšel z drugimi v vojno proti Rusom. Odkar je odšel, se ni nič več oglasil, samo seznam ranjencev ga je prinesel med ranjenci. Ni se dalo izvedeti, kje da je, dasi so stariši na vse strani poizvedovali.
na je bila sestra Aleša Roterja, organista pri Novi Štifti in tajnika posojilnice v Gor. gradu.
Odlikovanje. Zavoljo hrabrosti in požrtvovalnosti na bojišču je bil z duhovniškim zaslužnim križcem II. razreda na belordečem traku odlikovan Jakob Tajek, vojni nadkurat pri 28. infaterij-' ski diviziji.
Najmlajša naročnica na "Slov.
Te dni pa je prišel odgovor od Gospodarja"' je skoro gotovo Ze-osrednje poizvedovalnice o ranje-jfika Topolnik. učenka III. razre-; nth in vjetih na Dunaju, daje Fr.'da ljudske šole pri Sv. Juriju ob
Blatnik vjet na Ruskem v Asha-badu. Dasi so ga domači že objokovali kot padlega, dobili so zdaj novi up srečnega svidenja.
Luče. Iz ruskega vjetniitva je t«* dni pisal posestniški sin Franc Moličnik od 87. pešpolka. Nahaja v«- v kurski guberniji v Gori Oba-j.vnji. pisal je svojim starišem, da se nahaja v vjetništvu in da je
Sčavnici. Pridna Zefika sama skrbi za "Gospodarjevo" naročnino že več lcj*.
Duhovniške vesti. Župnijo Sto-peree je dobil Janez Sirec, kaplan na Vranskem ; župnijo Skom-re je dobil Jožef Škvare, kaplan pri Sv. Lovrencu v Slov. gor.; za drugega kaplana pri Sv. Magdaleni v Mariboru je imenovan Fr.
zdrav, a oče mu je medtem umrl. I Segula, za tretjega Pavel IIolz-
man, dosedaj kaplan pri Sv. Martinu na Pohorju; Jožef Dušič, pomožni kaplan v Framu. je pre-
lej, namreč takrat, ko se pre-ji'j,ogi vjetnik tega še ne ve. Mo->te«-eu»o in pošljemo naš* treu- !ir.llik im>, ^ <lva brata-vojaka. Ione iz srajc (uši) proti Ru- kaCcrih eden, Jožef, od 26. dom.
mo kakor galniki jud- p^,„lka, se nahaja že od 27. nov.1 stavljen v Kozje; Marko Kranjc. oi.raze imamo bolj zamorske, v bolnišnici v Papi na Ogrskem,' dosedaj vojni kurat v Gradcu, je . o pa bi tudi smeli dati za us- drugi, Anton. <»d 87. pešpolka, pa 22. jan. odrinil na bojno polje.
r Kakor s!isn„o, prosijo tam- s«. nahaja na bojišču v Galiciji, ---
j v naših krajih pribežni j ud je odkoder je zadnjič pisal 25. dec..
ilodarov. Kako ai to upa židov.'da je že videl Ruse, kake barve i	_
. tukaj izžema vojaštvo., da je »o. i)0|na je ostala samo mati, ki Pt?1 IB «di«l Sk^eBSkl Korcspoi-
— wn -	1..............1	dencai šoul
Pouk ¥ angleščini.
Ko sem bil še na galiiko- je že več let bolna. — Iz ruskega
•ofoSoil od asid f«u 'o^fuoun ijcCTriiojflzBj ^az op^ 1WN *:» doti -JS AdSJ.V
avvritKi -k \n:u
: tm
Jttnop ui	'AojU'"
02 ouiks ud miibjis oo^; ofsSdsqo i?j
'O^ZOAZ 0|SZ| fi:j»z op |JJ OSA CZ 'AO|
-uo.> «_i; of qazau uj	nuo.)
*UIB«I(>3|0«I OS JOf!| *«|OjU O[ao of uopoAiru qi|pcd quojir?|ou p«I n nAjsiuš-iuiorA a ofKfcqcu os af^ 'ou,»[wacu of mjofA quojujiou lJ<I "TISfOA A AOOUOj>OJSOUOd 000G psu qiuopo.vcn fB[»z op of oudnif.v •nomj ooot I»bu oudn^s 'Mutoiom aufoA ui Aosfioppo qi9njp paa& -ois - Aojflod qi>fsinuqoinop ui «3 •aipnoSup *Aouofi«|«q qpfSAO{ q;s -en i inifodsod *p -j t tSjifsnq -oifsojoif-ofupods ■ 'rSoqsajlVis^fu -pods t&Jifsucfiqnfi i^ar«>A juopoA -Bu os nx !-»ujao|^ iniKs fbjo?js ou-mf|5fZT otafnqznis m.uojBTf ia«I (S«LlO.>> OAJSJUfJOAOd oiuoqz Of)OJ)
bu raojizo s BA^sjisiuim u3oufo.\ qilROJOd quiJiAZi cmI nof[AB|sds
*n|SfOA Pisdoj -AO Ifuvpos A AOJfSfO.l qi^BU q|)OfA a| qiuofinu leipri \HI\aKI
X3Z3AZ mm NI mm
SLUŽBO IŠČE
Slovenec, star 20 let, kateri govori tudi italijanski jezik, izučen je pekovske in slaščičarske obrti v starem kraju. Najraje bi dobil službo v svoji stroki.
Frank Žiberna, 106 Merchant St., Ambridge, Pa. (5-8—3)
HARMONIKE
i meji, sem bil sam priča, ko'vjetništva je pisal tudi Janez	^^noponajnorejiimeto- _____
zahteval jud od vojska za hleb Robnik, da nahaja ravno ondi,*	^iM^TSTi
:> kron. In jih je tudi do- kot Franc Moličnik. skupno s K.'	TUniMfci wifit§imitmrmu lik X>HN WENZEL,
a ,.a uho, nc na roke! Te lju- Lozekarjem. — V Lučah imamo	«t Cfcfc CMni O.]x0I7 & H It, Olmlttd, Ohio.
a>	-	■' .ji i-- -
HAZNANXLO.
Cenjenim rojakom v državah Illinois, Indiana in Wisconsin naznanjamo, da jih bo obiskal naš
potnik
Mr. OTTO PEZDIX,
kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Glaa Naroda" in is-davati pravoveljavna potrdila ia ga rojakom toplo priporočam*.
Sedaj je v Chicago, 111. S spoštovanjem
Upravniitvo Glaa Naroda.
PHONE 24«
Zastopnik "GLAS NARODA"
82 Cortland t Street. New York, N, Y.
Frank Petkovšeb
Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET
WAUKBQAN, IL.V ,
PRODAJA fina vina, izvrstna amotkt, patentirana; zdravila.
PRODAJA voina listke t >eh prakcMor-skih črt.
POŠILJA denar ? stari kraj zanstljlvo
in pošteno.
UPRAVLJA vsa v notarski posel spadajoča dela.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJ-"ECJI IN NAJCENE-IŠI DNEVNTK.
rihranek.
T RINE RS
BITTER-Y/1HE
6 A
▼RINE ROV o
H0RKE VIKO
ty JOSEPH TRINER SAfcVUnd Ave. CHiCACO, ill
Absurdno se zdi navajati ljudi k varovanju največjega zaklada, — zdravja, — katerega ni tako lahko mogoče dobiti nazaj, kadar je enkrat izgubljeno. Opazimo pa lahko nevrjetno zanikrnost, kot da vabijo ljudje bolezen in smrt v njihova telesa. Hranite rajše svoje zdravje kot pa dolarje. Onim, ki so izgubili zdravje ter ga želijo dobiti nazaj, priporočamo
TRIIVER-JEVO
ameriško Elixir grenko vino
To naravno sredstvo obstaja iz čistega rdečega vina in zdravilnih zelišč ter ima večkrat hitre in dobre uspehe, ako se ga jemlje redno pri
oslabelosti jeter, konstipaciji, izgubi teka, nenadnih slabostih, bolečinah v črevu, krčih,
želodčnem katarju
in pri vseh drugih boleznih, kjer je treba hitrega izčišče-nja telesa, ne da bi se ga oslabilo. To zdravilno sredstvo okrepča sestav ter mu omogoči delovanje brez vsakega prekinjenja. Dobro učinkovito je zdravilo pri želodčnih boleznih, onih na jetrah in v drobu.
V vseh lekarnah.
Cena $1.00.
JOSEPH TRINER,
Manufacturing Chemist,
1333-1339 SO. ASHLAND AYE., CHICAGO, ILL.
Imejte vedno Trinerjev liniment pri roki. Morda ga ne boste rabili danes, a jutri vam bo prišel prav ter bo zmanjšal bolečine v mišicih in sklepih.
Cena 25 in 50c., po pošti 35 in 60 centov.
&
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do dobrega sem se prepričal, da dospejo 'denarne [pošiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem časa 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega|dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino.
100 K velja sedaj $17.00 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
GLAS NARODA, fi. MARCA. 10 15.
H
■p o » w


jack
Francoski spisal AIphonM Dandet. Za "Glas Naroda'' prevel J. T.
» » > f I tfftfftftTf
Al A
• • » f
^(Nadaljevanje.)
—	Prej če hi se. boljše hi bilo zame. Toda madama Veber je zelo pametna. Pravi, da moram imeti najprej denar, potem bo šele poroka. Rek bi mi j«*, da bi bilo boljše, ee l>i imel še kakega tovariša.
Tovariša? Kako!
Tovariša, seveda. V predmestjih je že taka navada. Človek si poišče kakega tovariša samca ali udovea in /njim deli hrano in stanovanje. Draginja je taka. <la sam skoraj ne more izhajati. To bi š»- vs.- bilo, samo ee bi imel človek res dobrega tovariša, na katerega hi se laliko zanesel.
—	Kako hi bilo pa z menoj. Bel i za r ? Ali me hočete?
—	lies. Jack Vi bi bili najbolj pripravni za to. Že celo uro premišljujem, j»a si skoraj nisem tipal z besedo na »lan.
—	Zakaj pa ne?
—	Zlodja vendar! — Ker je pri nas tako siromašno. Presiro-mašno za delavca, ki zasluži po Šest ali sedem frankov na dan.
Ne, motite se. Beli/ar. Meni najbolj prija čisto domača hrana. Sicer moram pa tudi zelo štediti. če hočem kaj doseči. Tudi jaz se liom oženil, ko bo čas.
—	Res? (V s.* mislite oženiti, pa ne bova mogla skupaj živtM ti — je rekel Belizar kislega obraza.
Jack se je tako zasmejal, da je zadonelo po vsej hiši. štiri leta bom lahko pri Vas.
No. če je tako, je pa vse dobro. Najin tovariš boste, pošten in dober tovariš. O tem uiti najmanj ne dvomim, ker Vas predobro poznam. Čakajte! — Ali slišite? Madama Veber se je vrnila.
V siismlnji sobi je zajokal otrok 111 pričel s pokrovkami tolči po mizi.
Nikar ne joksij — jaz sem — je tolažila Vehrova že iz veže svojega sina.
—	Ali slišite? — je zašepetal Belizar,
Vrata so se odprla: nekdo je presenečenja vzkliknil in se takoj nato zvon ko zasmejal.
K malo zatem se je prikazala na pragu trideset ali petintride-setletna ženska, imela je predpasnik kakoršnega imajo ponavadi razna^aici kruha. Rila je visoke, lepe rasti in še precej lepega o-braza. %
—	Sedaj pa že vera, kdo je vzel mojega otroka na izprehod. Čakajte! Čakajte! — se je zasmejala in zapretila s prstom. — Poglejte. k;iko lepe čevlje ima deček.
—	Čudno, čudno — je kimal Belizar in z vso silo zadrževal smeh. Kako ste vendar zvedeli, da je bil otrok pri meni?
Ko sta -e natančno dogovorila, je stopila Vehrova k ognjišču in postavila na mizo posodo kave. Krošnjar ji je povedal, da je Jack že njegov stari znanec in da se poznata že več kot deset let.
Nasmehnila se mu je in 11111 ponudila roko rekoč:
Dobro. Sedaj vidim, da se Belizar topot ni motil. Saj ga poznate kako je dobrosrčen. Pripeljal mi je že več kot deset tovarišev, pa sem morala vse zapoditi, ker ni bil nobeden izmed njih vreden niti piškavcga oreha. Verjemite mir da bo od same dobrote zblaznel. Vi ne veste, kako slabo se mu je godilo doma. Če bi Vam povedala, hi se Vam naježili lasje.
—	Oh. kaj bi — se je vmešal Belizar, kateremu ni bilo prav. če je kdo govoril o njegovih domačih. — Nikar vendar ne pripovedujte.
—	Zakaj ne? — ga je zavrnila gospa Vehrova — ali ni boljše. če izve Vaš tovariš, kako se Vam je godilo pri svojih lastnih ljudjeh. No, če vrini pa ravno ni prav. pa pustimo to zadevo. Glavna stvar je. da s.- Vam tukaj bolj dopade. kot se Vam je doma.
Precej dolgo so se pogovajali. Madama Veber je med drugim tudi rekla, da se bodo takoj po poroki preselili v bližino tovarne, kjer je zaposlen "Jack in najeli malo večje stanovanje.
Ce bi mu kdo pred par dnevi rekel, da bo zopet začel delati, bi ga gotovo začudeno pogledal in se mu nasmehnil. Toda po o-nem pogovoru z doktorjem Rivalsom se je .lack čisto izprementl. Cecilija mu je bila vedno pred očmi. Če hoče doseči njo. mora delati.
Delavnica je bila zelo prostorna in v njej je delalo najmanj sto kovačev, ključavničarjev in mehanikov. Jacka so vsi delavci zelo radi imeli. Delal je vstrajno. vendar se je semtertja malo zamisli!. kar mu pa nikdo ni štel v zlo.
Dekletom je zelo dopadel. V njegovem obrazu je bilo nekaj trdega, pa tudi prisrčnega obenem. Bil je vedno skrbno napravljen iu stopal je ponosno kot človek, ki se zaveda svojega dostojanstva. Toda Jack se ni za noheno niti zmenil, kar jih je še bolj dražilo in spodbujalo, da so norele za njim.
Zvečer je sedel k mizi iu pričel študirati. Belizar je šival klobuke. madama Vehrova je pa krpala obleko. Nobeden ni izprego-voril niti besede. Vsi so bili zamišljeni, vsak je imel pred očmi svoj cilj.
Pravzaprav je bil srečen samo v nedeljo, katero je ponavadi preživel v Ktiolles.
In kak sprejem so 11111 vedno priredili pri zdravnikovih. Pred hišo j«- bilo vse snažno pometeno. miza je bila pregrnjena z belim prtom, na mizi je bil pa šopek cvetlic. Zdravnik je bil ž njim izvanredno prijazen. Ceciliji so veselja žarele oči. Bila sta kakor otroka. Sedela sta skupaj in se pogovarjala kakor desetleten de-č«k z deklico enake starosti.
Ko so šli neke nedelje vsi trije skupaj mimo pesnikove vile. so opazili, da >e vije iz dimnika črn dim proti nebu.
—	Ah. ah se je nasmehnil Rivals — konjederec je zopet tukaj. (Mislil je dr. Jelena.). Prepričan sem, da kuha svoja peklenska želišča.
C ecilija ga je takoj prekinila rekoč:
—	Pazi. stari oče, da te ne bo slišal.
Kaj pa je. če me sliši. Mar misliš, da se ga bojim? Zdi se mi, da je takrat spoznal, ko sem ga spodil od Jacka, kako močne pesti ima stari Rivals.
Pri vili so nehote vsi trije pospešili korake. Toda česa naj bi se buli? Cesa naj bi se bal Jack? Ali niso bile med njim in med pesnikom prekinjene vse zveze! 2e tri mesece se nista videla.
Ko je bil odkril Jack Ceciliji svojo ljubezen, je začel iz dnfc srca sovražiti ljubimca svoje matere. Vedel je, da jo je 011 pahni' v tako nesrečo, vedel je. da je samo pesnik zakrivil, da ni bil pravilno vzgojen.
S Karloto je samo parkrat govoril, toda v pogovoru ni niti on, niti ona omenila pesnikovega imena.
Knkrat se je še celo pripeljala pred tovarno, kjer je delal in vprašala po Jacku. Delavci so potem videli svojega tovariša, ko je govoril ž ujo pri kočiji in so ga zavidali, češ, da ima tako lepo in elegantno ljubico. Nikdo ni vedel, da je to njegova mati.
Čimbolj se je Šarlota starala, toliko bolj pobožna je bila. Zahajala je v cerkev, kjer se je večkrat sestala z Jackom.
Ko «ta nekega dne zapuščala cerkev, mu je rekla v nekaki cadrofi:
—	Jack, moj sin. ali bi Ii bilo mogoče? Sama ne vem. kako sem gospodarila... Nekoliko denarja mi je zmanjkalo in zadnji je še daleč. Njega ne maram prositi, ker je vsled preobilega dela tako razburjen. Se zbolel bo, ta j moj ubogi prijatelj.
Ni ji pustil da bi končala. Sejr«*l je v žep in ji dal celo tedensko plačo. Šele takrat je videl, da se je zelo izpremenila. V njenem obrazu ->■ je opažalo sledove obupa, rdečica je izginjala. Človek bi rekel, da so jo izprale solze...
Solze so se mu zablesketale v očeh. ko jo je prijel za roko in rekel :
—	Ce boš nesrečna, moja ljuba mati---vedi. da imaš še
mene... Pridi k meni... Ponosen bom. če te bom imel pri sebi.
Ona ji' vstrepetala.
—	Ne. ne to ni mogoče — jc zašepetala komaj slišno. To bi ne bilo nečastno.
Nato j« hitrih korakov odšla.
(Dalje prihodnjič).



H ■ I
■V*"

Velika zaloga vina in žganja.
MARIJA ORin.T.
Prodaja belo vino po................ 70c. gallon
črno vino po................ 50c. ,,
D rožnik 4 trallone za .................... $11.00
Brinjevec 12 steklenit za................ $12.00
4 gallone (sodček) za..........$16.00
Za obilno naročbo ae priporoča
Marija Grill,
o308 St Clair Ave., N. L, Cleveland, Ohie



•KRACKERJEV' BRINJEVEC]
je najstarejše in od zdraynikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim.
Cena za "BRINJEVEC" je: 6 steklenic $ 6.50
12 steklenic i:j.00 V ZALOGI IMAMO tuili čisti domači TROPINJEVEC in SLIVOV-KA kuhana v naši lastni distileriji.
Naše cene so sledeče: Tropinjevec per Kal.	$2.50, $2.73 in $3.00
Slovovitz per gal.................$2.75—$.'{.00
Tropinjevec zaboj .................... $ 0.00
Slivovitz zaboj ...................... $13.00
"6(i" Rye Whiskey 5 let star, zaboj .... $11.00
Rudeca Ohio vina per gal.....55c., C0c., 65c.
Catawba in Delaware per gal.......75c.—80c.
Za 5 in 10 gal. posodo ^računamo $1.00, za 25 gal. $2.00, za večja naročila je sod zastonj. Naročilu naj s? pri luži denar ali Money Orjler in natančni naslov. Za pristnost pijače jamčimo.
The Ohio Brandy Distilling Co.
6102-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0.

tireensburj, Fa. in •kolica; Yence-*lav Palčič.
Irwin. Pa. in okolica: Frank Dem-iar.	I
Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja. Marianna. Fa. in okolica: Frank Gottlicher. Meadow Lands. Pa.: Georg Schultz.1 Moon Ron, Pa. in okolica: Frank Maček.
Pittsburgh* Pa.: Ignacij Podvasnlk. Ignaz Magister, Z. J a kise in D. B. Ja-kobleh.
Unity Sta^ Pa.: Joseph ŠkerlJ. Steelton, Pa.: Ari ton M. Paplč. West Newton, Pa. in okoli«: Josip Jovan.
Willock, Pjl: Frank Seme In Joseph; Peternel. Toele, Utah: Anton Palčič. Winterquarters, Utah: Lonla Bla-sich.
j Blaek Diamond, Wash.: Gr. Porenta. i Ravensdale, Wash.: Jakob Kom Sak.
| Davis, W. Va. in okoli ra: John Bro-sich.
1 Thomas. W. Va. in okolica: Frank]
K«>eij:iii.	;
i Grafton, Wis.: John Stampfel.
Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik," John Vodovnik in Frank Meh.	j
j Sheboygan. Wis.: Auton S ta rich In .Frank Sepieh.
| West Allis, Wis.: Frank Skok In J Louis Lončari«!
; Rock Springs, Wyo.: A. Justin In
VaL Stalich. Kemmerer, Wyo.: Josip Mot oh.
; Za en dolar
dobite dnevnik "61m Karoda"
KOZI STIBI MES^C* "Glas Naroda" izhaja ▼ iestifc dneh na 30 straneh. V njem najdete važiieje vesti vsakega dne, j vesti iz stare domovine in sani mi v« povesti.
Vse oiobje lista je organizirano 1» i»td> v strokovna anija.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Vsem našim cen j. naročnikom in ostalim rojakom v Newburgh. (Cleveland), Ohio, in okolici na-; znanjamo, da je za tamošnji okraj naš zastopnik
g. JAKOB RESNIK, i 3599 E. 81. St., Cleveland, O., kateri ima pravico pobirati naročnino za naš list in knjige ter zato izdajati pravoveljavna potrdila, vsled česar ga rojakom najtopleje priporočamo.
j Upravništvo Glas Naroda.
TISKARNA
"GLAS NARODA"
izvršuje vsakovrstne tiskovine po nizkih cenili
Delo okino. izrriije pro ode v drage
Unij ako
PoeebcMt m draftveaa pravila, okražaka, paaflefi, oalri iti
Tea naročila pošljite
Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih drža?,"
Velikost Je 21 pri 28 palcih. Cena 15 centov.
Zadej je natančenpopis koliko obsega kaka!država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t d. V zalogi imamo|tud£
Novo stensko mapo cele Evrope.
. Cena ji je $1.50.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Rusije, Nemčije, Fraaeijt, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.
Naročila in denar pošljite naj
Sloyenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
awia p pre primer? r? r? r? r? p pr?
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom v zapadni Pennsylvania? naznanjamo, da jih bode v kratkem obiskal naa posebni zastopnik
g. VENCESLAV PALČIČ, ki je pooblaščen pobirati naročnino na naš list in knjige ter izdajati veljavna potrdila, vsled česar ga rojakom toplo priporočamo.
Upravništvo Glas Naroda.
NAŠI ZASTOPNIKI,	, Chisholm, Minn.: K. Zgone,
kateri bo pooblaščeni pobirati naroC- \ Petrieh in Frank Žasar, nlno za "Glaa Naroda" in knjige, kakor tudi za vse druge t našo stroko spadajoče posle:
Jenny Lind, Ark. in okolica: Michael Cirar.
San Francisco, CaL: Jakob Ix>všln. Denver, Colo.: John Debeve in A. J. Terbove. LeadviUe, Colo.: Jerry Jamnik. Pueblo, Colo.: Peter Culig, J. M. Rojtx, Frank Janesh in John Germ.
Salida, Colo, in okolica: Louis Co-stello (The Bank Saloon i.
Walsenburg, Colo.: Ant. Saftich In Frank Blatnik. Clinton, Ind.: I^imbort Bol star. Indianapolis, Ind.: Alois Budman. Aurora, I1L: Jernej B. Verbič, 635 Aurora Ave. Ocleaby, 111.: Math. Hribernik. Depue, HI.: Dan. Badovinac. Chicago, 111.: Frank Jurjovec. La Salle, I1L: Mat. Komp. Joliet, I1L: Frank Laurieh, John Zaletel in Frank Bambich. Mineral, Kam.: John Stale. Waukegan, 111.: Frank PetkovSek In Math. Ogrin.'
So. Cfcfcago, BL: Frank Cerne In Rudolf Poiek.
Springfield, BL: Matija BarboriC Ffwitwac, Kana. in okolica: Frank Kerne.
Mulbery, Kana. In okolica: Martin Kos.
Calumet, Mich, in okolica: Pavel
Shaltz in M. F. Kobe. Dctntt, Mkfa. in okolica: Joseph
G1aaUL
istique, Mich, hi okolica: B Kotrian.
So. Bange. Mich, in okolica: M. D
XAorift,
Joalp Fugtaa.	IM, Pa.: Anton Valentin««.
Samo pri meni ae dote patentiran« in garanti rana sledeča zdravila: za raat in prati »padanju ženskih in moških las. kakor tudi za rast moikih ■ brk in brade: za revmatizem kostibolj ali trsanja Jakob T	rokah in križu, za rane. opekline, bal«.
ture in kraste i. t. d. Kateri bi rabil moja zdravila bez uspeha, sarantiram $500. PiSite takoj po cenik.
Duluth. Minn.: Joseph Sharabon.
Ely, Minn, in okolica: Ivan llouže, tov T markah, nakar vam poiljem Koledar in knji-
£iCO.	•
I M. I*. Kapsch. Jos. .F. Peshel in Um\s	JACOB WAHClČ,
Veliki vojni atlas
voiskuiocih se evropskih držav in pa kolonij* skih posestev vseh yelesiL
Obsega 11 raznih zemljevidov/
na:20tib straneh in vsaka stran je 10^ pri 13J palca velika,
Cena samo 25 centov.
Manjši vojni atlas
ob«ega^dftvet raxnih zemljevidov
aa g straneh, vsaka stran 8 pri 14 p&lcev.
Cena samo 15 centov,!
Vgljiemljevidijsojnarejeni v raznih barvah, da se vsak lahko Bpozna, Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tndi^označen obsegjpovrsine, katero" zavzemajo'posamezna države.
Pošljite 25c. aliSpa loc. v znamkah in natančen naslov In mi vam takoj odpošljemo ^zaželjeni atlas. Pri večjeai odjema damo popust.
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y«
M. l'eiuSok.
Eveleth, Min.: Jurij Korze
Gilbert, Minn., in okolica: L. VeoeL
Ribbing, Minn.: Ivan PonSe.
Nashwauk. Minn.: Geo. Maurln.
Virginia, Minn.: Frank Hrovatich.
St. Louis, Mo.: Mike Grabrian.
Aldridge. Mont.: Ure^or Zoliec.
Great Falls, Mont.: Math. Urtch, 3409 N. 5th Ave.
Brooklyn, n. Alojzij Češarek in Leo Štrukelj.
Little Falls, N. Y.: Frank Gregorka.
Cleveland. Ohio: Frank Sakser. J. Marinčič, Clias. Karlioger in Jakob Resnik.
Barberton, O. in okolica: Alois Ba-lant.
Collinwood. O.: Math. Slapnlk.
Lorain, Ohio in okolica: John Kum-9e 1735 E. 3.!. St.
Youngston, O.: Ant. KikelJ.
Oregon City, Oreg.: M. Justin.
Allegheny, Pa. in okoUca: M. K la-rich.
Bessemer, Pa.: Louis Hribar.
Braddock, Pa.: Ivan Germ.
Bridgeville, Pa.: Rudolf Pleterfiek.
Sordine, Pa. in okoUca: John Ker-fiSnik.
Conennngh, Pa.: Ivan Pajk.
Claridge, Pa.: Anton Jerina.
Canonsburg, Pa.: John Kokllcb.
Broughton, Pa. in okolica: A Dem-iar.
Darragh, Pa.: Dragutin Slavic.
Export, Pa. in okolica: John Prostor. City, Pa.: Karl Zalar In Fr.
i j
1«92 K. 64th St,
Cleveland, Ohio.
FBIPOBO0ILO.
Bojakom v Steelton, Fa., »koli«! naznanjamo, da Je
L FAFIO,
nai zastopnik, Iti* je pooUiito pobirati naročnino za nai Ust Glas Naroda" in isdavati pm-▼•veljavna potrdila. — Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo.
dipapie generale flaDsatHp
francoska parobrodna družba.)
Dinktsi irta do Havre, Pariza, Slice, loomosta Ig Lfebljantj
Foftni paraikl sel
•LASAVOK" vVmirm
•uiaxMUuuiei
"IA SKAlfCS1'.
Mkxprend pandkl sej
"Chicago", "Li Toanhe", <<EocfcamWuTt m "ffiagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK
corner Fearl St., Chesebrongh Snildlng. Poitnl parnik! odplnjejo vedno ok sredak is pristanliža
»T. *. m.
® ®> <S) <S)
NAJBOLJŠA
<Š> <2) ®
'SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA
.-n. ........... - —mt^m 1	—i-T—
Prirejena za slovenski narod, b sodelovanjem več strokovnjakov, ie založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Cena t plain T«nm?$1.00. Rojaki ?Oevelani, 0. Me. Mm t podrezaš Fr. Sakser, 1604 St CLnr Ave., K