; SPOMNITE i SE SLOVENSKIH BEGUNCEV S KAKIM DAROM! AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER AMERICAN HOME »m 4 CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, JANUARY 7, 1946 LETO XLVIII—VOL. XL/III NOVI GROBOVI i Frank Hrovat i 8 mesecev trajajoči bo-Pm je umrl v petek popoldne |b Pol dveh eden prvih new-f urških naseljencev, Frank povat. po domače Slosarjev. J11 J'e star 63 let in doma iz Za-»ptdca pri Žužembei^u, odko- : !Gl' je prišel sem star 17 let. , J®10 je dobil pri Bcurne Ful-if'1 I"0-' kjer je postal kmalu i Feddelavec, katero službo je ! Pel nad 33 let. Mnogim je po-fagal dobiti delo, mnogim je |uaigal lla kak druS način- 1 lah" c'uša, mirnega zna- j I11'1 je med-ustanovniki fare i I' Vl'enca, kakor tudi društ- s iteLL°Vre"Ca Št 63 KSKJ' . Je bil član do smrti, .j g ža)ujoče soproge Marije ! t ij,^uhel zapušča hčere: P°roč. Kovach, sopro-o! J 'Jrz^vnega poslanca Joseph >( ^ 0Vacha, Josephine poroč. ( l^V*** P°T0Č- Ba" i v ' ^eanore, sina Franka ! ose, h je Po daljši in težki bolez-A sv°jem domu, 6926 Heck-fI,, ' barija ©stotnik, roj. I stara 63 let. Doma je ,(WrBrinovšca, fara sv. i -p0 ' Tukaj zapušča scpro- ^aža, doma iz vasi Sekt * nrga°renj'skem' hčere: Mrs' II . let Pangonis in Dorothy ;itk' 1 ^anie'a> se je Pred C i go n Vl'nii iz vojaške službe mesecih- V stari domovi- lj pa mater in brata> brata Johna Gruden ter ušt/«ka. 0 Pi anh Debelak ank lratki bolezni je umrl jOČ Debelak, star 66 "let, sta-jj ba na 1376 Ev 47. St. Doma pJ2 Velikih Lašč, odkoder :i, ?Sel v Cleveland pred 40 >» t ;^advnjih 20 let je delal !rce toŽnik Pri Union Com-ra Bil je član dru- J ZaPušča žalujočo so-^Polonijto', štiri hčere: anc ° Presti> Ann Tinn, fy ®s Smutko, Mary Mul-;n '' vnuke ter brata Mati- vetiheb bo v sredo zjutraj ob »Ijjj Zakrajškovega po-ia zavoda v cerkev sv. Kal vari j o._ Frank Tekavec Po dolgi boleizni je umrl na j svojem domu ,1274 E. 170. St. I Frank Tekavec, star 64 let. Doma je bil iz vasi Slugovo pri sv. i Vidu nad Cerknico, odkoder je, prišel v Cleveland pred 40 leti. Zadnjih 14 let je vodil čistilni- 1 co oblek, znano pod imenom' New York Dry Cleaning Co. | na Glass Ave. Bil je član št. 28, SNPJ. Tukaj zapušča žalujočo so- ^ progo Frances roj. Cimperman, brata Andreja, splošno poznanega in aktivnega društvenega ter narodnega delavca, v starem kraju pa dva brata in eno sestro. Pogreb bo iz Zakrajškovega' pogrebnega zavoda. Čas pogreba še ni določen. Josephine Bajt V soboto ob 6:10 zvečer je umrla v St. Alexis bolnišnici; dobro poznana Josephine Bajt,1 roj. Marn, stara 65 let, stanu-1 joča na 20931 North Vine St.! Doma je bila iz vasi Šmartno' pri Litiji, odkoder je prišla v1 Ameriko leta 1897. Tukaj za-1 pušča tri hčere: Mrs. Julia I Bolden, Mrs. Bertha Starman! in Mrs. Josephine Tadiello, sinova Rudolpha in Edwarda, sestro Ello Ivančič, v Detroitu sestro Frances Božič, v Alexandria, Ind. pa sestro Berth6 Mevzek. Bila je članica društva Slovenski dom št. 6 SDZ, Napredek št 132 ABZ in podružnice št. 14 SŽZ. Bila je zelo aktivna pri Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Pogreb bo v četrtek ob 8:45 zjutraj iž Svetko-vega pogrebnega zavoda in v serkev sv. Kristine ob 9:30. O pok. Glaviču Pokojni John Glavič, katerega pogreb je bil v soboto v aer-kev sv. Vida in na Kalvarijo, je bil doma iz Sadinje vasi, fara Žužemberk, tako poroča Joseph Koželj iz 6304 Carl Ave., ki je prav od tam doma. V domovini je bil poznan po imenom Vrbetov Janez. V Ame-'riki je bil od leta 1905 in vdovec 10 let. V domovini zapušča edino sestro Mano, ki je poročena v Trebči vasi. Tukaj je živel pri pastorki Mrs. Bri-giti Juharc. O pok. Martin Mirilu Pokojni Martin Mirtel, o ka-J terem smo že poročali, zapušča tudi hčer Mrs. Ano Cvet ter se-j stro Mrs. Ano Yane. Pogreb T. Klisuriča Jutri ob 10:30 bo pcgreb To-, mo Klisuriča iz Svetkovega po- j grebnega zavoda v cerkev sv. Nikoaja na Superior in 36 cesta ob 11:30 in potem na Kalvarijo. * * * Naj vsi gori omenjeni mirno . počivajo v ameriški zemlji, preostalim 'pa izrekamo naše 'iskreno sožalie. . | _-o- „' NAM JE TUKAJ DOBRO. ZATO SE , PRI VSAKI PRILIKI SPOMNIMO NA REGITNCK I- jTrumanovi cilji so ' komunistični trdi senator Taft Washington. — Ohijski senator Taft je označil del programa predsednika Trumami kot komunističnega ter izjavil, da treba dati kongresu kredit, ker ^ je zadržal izvedbo predsednikovega programa. To je odgovor senatorja na predsednikov go-vor, v katerem je rekel, da naj malo manj govori, pa več dela. "Da je kongres zadržal predsednikov program, je vzrok ta, ker je program politične akcije CIO in ne demokratski program in ker zavzema filozofijo, katere ameriški narod ne priznava," je izjavil senator Taft, "Predsednikov predJog, da ustvari preiskovalne komisije v delavskih sporih, ne bo preprečilo stavk, ker zdravila proti , stavkam ni še nihče našel razen [ Stalin," je rekel Taft. "Predsednik v svojem govoru ni napadel ■ kongresa, ampak demokratsko » stranko, ki ima v kongresu večino in ki je odgovorna, če je bil 1 kak zastoj pri sprejemu predsednikovega programa," je.dalje izjavil senator Taift. $ -o--c TOČKE BODO SPET c ZNIŽANE ZA NAŠE 1 MORNARJE ! Washington. — Poroča se, da 1 bodo za mornarje znižane točke, A ki so potrebne za odpust in si- i cer 15. februarja na 33 in 2. ( marca na 32. • 1 Za častnike bodo znižane to- 1 čke 15. februarja na 40 in 2. marca na 39. Za častnike v i zdravniškem koru bodo potrebne 1 točke znižane 2. marca na 49. : -o--i Kitajski voditelji se bodo danes sestali z , gen. Marshallom Čungking. — Zastopniki via- ; dne stranke in komunistov so1' pristali na to, da se danes sesta- ' nejo z ameriškim generalom ! | Marshallom. Ta sestanek naj bi I končal civilno vojno na Kitaj- ■ skem. Komunisti so sprejeli predlog | narodne vlade, da se sestanejo ' zastopniki obeh strank na posvetovanju, kjer bo navzoč gen. ' Marshall, ki ga je poslal pred-' sednik Truman, da pomaga rešiti spor. Na tem sestanku bo govoril obema strankama gen. Marshall ter jima podal priporočila Zed. držav, j -o- OTROK Z DVEMA GLAVAMA JE ZDAJ UMRL c Birmingham, Anglija. — De-! | kletce, ki ga je porodila Mrs. Jo-: seph Govro na novega leta dan, ki je imelo 2 glavi, je umrlo po 50 urah življenja. Tehtalo je 5 funtov in 12 unč. Imelo je dve( i glavi, ki sta bila zraščeni sku-j . paj na vr^tu; imelo je dvoje . pljuč in dva želodca, toda samo dvoje rok in dvoje nog. Oče otroka, bivši ameriški vo-; jak, živi na neki farmi blizu St. Louis, Mo. Iz armade je bilo od-r puščen 10. nov. in je nameraval 0 dobiti ženo iz Anglije, čim dobi kako delo. NAJNOVEJŠEMESTI1 WASHINGTON — Državni tajnik Byrnes odpotuje danes z letalom v London, kjer sc bo udeležil seje mirovne organizacije in zunanjih ministrov ] velikih treh. Ti bodo, skušali , rešiti tisto, česar niso v Moskvi, zlasti vprašanje Perzije in Rusije ter Turške in Rusi-! je. WASHINGTON — Zed. države, 3 Anglija in Rusija so priznale 0 vlado avstrijske republike. j]' WASHINGTON — Najvišje so-i1 dišče Zed. držav bo obravna-! ' valo danes zadevo japonske-j ga generala Yamasita, ki ga; i je ameriško vojaško sodišče'. v Manili obsodilo v smrt radij* vojnih zločinov. General je za- I hteval, da pride pred civilno' sodišče v Zed. državah, o če-ji mer bo zdaj odločilo najvišje sodišče. -o--t t Armada je nekoliko ustavila dovoz ; vojakov domov i i Washington. — vojaki, ki siti- i žijo preko morja, in ki imajo že z dovolj točk, da bi šli v civil, bo- r do morali najbrž počakati ka- z ke tri mesece. Armada je nam- z reč začela nekaj počasneje dova-žati vojaštvo z onstran morja. Vzrok je, ker se javljajo prosto- 1 voljci preveč počasi in tudi re- 3 krutiranja ni dovolj ,da bi bilo dovolj vojaštva za nadomestilo l veteranov v okupaciji preko ^ morja. j Dozdaj je prihajalo domov na c mesec kakih 800,000 vojakov, za i prihodnjih šest mesecev bo pa to t znižano na kakih 300,000. Ar- 1 mada pravi, da ne more znižati 1 števila okupacijske armade v so- s vražnih deželah, dokler ne pride ^ dovolj novih čet na njih mesto. Armada tudi pravi, da bo v 1 januarju pripeljala 600 žen , i ameriških vojakov iz Anglije, do > junija pa 50,000 ali več iz Anglije, 10,000 iz evropskega kontinenta in 6,000 s Pacifika. ( ---O--; V LONDON SO ] DOSPELI AMERIŠKI DELEGATI London. — V sbooto je dospe-. la v London ameriška delegacija . na konferenco varnestnega kon-. cila združenih narodov. Med de- : , legacijo je Mrs. Eleanor Roose-. velt, Edward Stettinius, senatorja Connally in Vandenberg. V četrtek bo najbrže otvorje-no zasedanje konference. Raz-1 prava bo o raznih svetovnih problemih, predvsem o vprašanju številnih evropskih beguncev. . —— Grški partizani zahteva-" jo svobodo 19,000 , Pariz. — Grška osvobodilna i 5 fronta zahteva, da se izpusti iz! e ječe 19,000 somišljenikov, pred-' _) no bodo narodne volitve, ki so1 ej določene za 31. marca. 0 -— Cena otroškim nogavi- - cam ostane ista i. Washington. — OP A je dovo-I- lil izdelovalcem otroških noga-il vic višjo ceno. Toda tega ne boni do trpeli odjemalci, ampak tr-• govci na debelo in na drobno. KANADO V TEXAS JE ZAHTEVAL VEČ ( . 1jENJ IN NAPRAVIL MNOGO ŠKODE f> J 11» l^lArKAV |e^8tine- Texas. — V petek Idi-?',0 ^vjal po vzhodnem de-l^o/6 ^exas s^en tornado. -ie znanega dozdaj, je Pb, 0 v viharju življenje 24 100 jih je bilo pa ra-§W mestu Palestine je 13 ISsJ v Nacogdoches 6, v t \ * 3 in v Appleby 2. * ie nagloma udaril ob 8:30 zvečer eno miljo in pol od mesta Palestine v okraju Anderson. Sledil je dežni nevihti. Najmanj 50 hiš je vihar porušil. Vihar je prišel od jugo zapa-da in šel v severno zapadni sme-' ri. Več naselij je brez zvez, ker je vihar potrgal žive. Mnogo ,oseb pogrešajo. Razne vesti od naiih borcev v službi Sirka Sama v T S častnim odpustom je dospel 16. decembra 1944. domov Sgt. Frankie Paulin, sin | Mr. in Mrs. Frank Paulin, ki vo-J di gazolinsko postajo na vogalu 1 St. Clair Ave. in 61. cesta. Fran-| kie je služil pri poljskem topni-j štvu 1. armade, potem je bil premeščen pa k 3. okupacijski armadi. Udeležil se je vseh bojev po Franciji, Belgiji in Nemčiji. Najhujše je bilo takrat, pravi j Frankie, ko so morali ustaviti j nemški vdor v zavezniško linijo ■I nk M S častnim odpustom je prišel domov Cpl. Frank Urbančič. V armadi je služil 33 mesecev, od teh 30 na Pacifiku, ne da bi kdaj dobil kak dopust. Doma sta ga komaj pričakovali žena in hčerka. Njegova žena je hči Mr. in Mrs. Rutar na Norwood Rd., kjer je dozdaj stanovala. Zdaj pa prebivajo na 1237 Addison Rd. Stavka elektrikarjev bo 15. jan. —-----:_ i Morda bo to prizadelo ves telefonski promet; v sredo bodo skušali doseči sporazum v mesarski industriji; v jeklarski industriji še vedno grozi stavka. Na 14., 15. in 16. januarja so v programu največje stavke v Zgodovini Zed. držav. Za 14. januarja je določena stavka jeklarske unije CIO, ki zahteva za svoje članstvo $2 na dan priboljška. • j-- Za 15. januarja je določena stavka elektrikarjev in za 16. januarja stavka mesarskih de-' cev. Dasj se trudi vlada, da bi preprečila te stavke ali vsaj ka-| tero izmed njih, pa ni danes šel nobenega izgleda o kakem uspehu. Preiskovalni odbor za jeklarske industrijo skuša posredovati Preiskovalni odbor, ki ga je predsednik Truman imenoval za | iekarsko industrijo, je pozval zastopnike industrije in unije za ta teden v Washington na razgovor, da se, če mogoče, doseže sporazum pred stavko. Obenem je odbor naprosil predsednika naj mu dovoli preiskati vso jeklarsko industrijo in ne samo United States Steel korporacijo, kjer je spor zaradi povišanja mezde. Odbor je tudi ukazal vodstvu U. S. Steel kor-| poracije ni uniji CIO, da žčpet' začnejo s pogajanji zaradi višje mezde. Ako bo šla unija naprej z nameravano stavko, bo to prizadelo do 700,000 delavcev. Ves telefonski promet bo morda ustavljen zaradi stavke Unija elektrikarjev je določila dan 15. januarja za stavko 200,000 svojih članov. Obenem je unija apelirala na vse delavce pri Bell telefonskem sistemu, naj gredo na simpatično stavko. Unija telefonskih uslužbencev šteje 263,000. Elektri-karji prosijo to unijo, naj upošteva piketne straže, katere bo vzpostavila v 42 državah. Ako se bo to zgodilo, bo ustavljen ves' telefonski obrat po deželi. Unija zahteva 30 c/c zvišanje v mezdi. Ameriška telefonska in brzojavna družba poroča, da bo v slučaju stavke deloval "dial" sistem in da bodo prizadeti samo klici na daljavo. Danes se bodo nadaljevala pogajanja, ki bodo morda prinesla kak uspeh. Na 9. jan. bo seja za poravnavno spora v mesarski industriji Na 9. januarja bo v Chicagu konferenca med velemesnicami in unijo CIO, na kateri bosta obe stranki skušali doseči sporazum ter odvrniti stavko, ki je določena za 16. januarja. Nad 200,000 mesarskih delavcev je pripravljenih za stavko. Unija zahteva za svoje člane 25 centov več na uro. Mesnice so dozdaj ponudile 7 centov in pol. Unija AFL, ki šteje 135,000 članov, je izjavila, da bo podpi-3'ala unijo CIO v njih zahtevah. Unija CIO pravi, da bo poklicala svoje člane na stavko 16. januarja, če velemesnice ne ugodijo nje zahtevi do 11. januarja. Iz Washingtona se sliši, da bo vlada zasegla mesarsko industrijo, če bo res prišlo do stavke, ker ne sme pustiti, da bi bila dežela brez mesa niti en dan. Stavka pri ameriških dnevnikih tukaj V soboto dopoldne so odšli na stavko strojniki . skih dnevnikih Plain Dealer ju, Cleveland Press in Cleveland News. To je bilo prvič, odkar stoji Cleveland, da časopisi niso bili tiskani zaradi stavke. Nedeljski Plain Dealer ni bil tiskan. Včeraj so bila 3 ure pogajanja med unijo in časopisi, pa ni<-so dosegli uspehov. Kdaj se bo-1 do vršila prihodnja pogajanja, ni znano. Stavkajo strojniki pri velikih tiskarskih strojih, kar manjše tiskarne, kot je naša, ne prizadene, ker imajo strojniki drugo lestvico in ki so dobili $8.50 povišanje zadnji mesec, veljavno od 1. okt. naprej. Časopisi so ponudili strojnikom $10,86 na teden več, kar pa unija ne sprejme, ampak zahteva nekako $15 na teden več za vsakega strojnika. -o- Iz Jugoslavije gredo Poljaki domov Belgrad. — Kakih 25,000 Poljakov, ki so se pred 60 leti naselili blizu Banja Luke in Pri-jedora, bo poslanih domov na Poljsko. Tako je bilo sklenjeno med obema vladama. Selitev mora biti izvršena v 6 mesecih. -o- NE POZABIMO NA TISOČE NAŠIH BEGUNCEV V TUJINI I j Razne drobne novice iz j j Clevelanda in te okolice Važne seja— Jutri zvečer ob osmih bo seja Euclid Rifle kluba. Pridejo naj vsi člani, da se bo moglo ugotoviti, koliko vstopnic je prodanih za nedeljsko srnjakovo večerjo. Treba je rešiti še druge važna stvari za nedeljsko prireditev. Prijeti uzmoviči— Detektivi so prijeli štiri mlade uzmoviče, ki so izvrševali tatvine in vlome v okolici 55. ceste in St. Clair Ave. Na sumu so, da so prav ti oropali Mrs. Ano Laurich iz 1177 E. 58. St. za $250, kar so ji podarili za božič njeni sinovi. Stari so po 14 in 15 let. Velikodušen dar— Anton Grd i na je daroval za slovenske bogosiovce v Prag-lia 100 dolarjev. Naj bi dobil dosti posnemalcev pri tem delu za reštiev slovenskega duhovniškega naraščaja. Med potrebnimi skrbmi za begunce je ta gotovo ena največjih. Podaljšana vožnja— John J. Prince, councilman 32. varde nam je povedal, da bo od 16. januarja naprej vozil Lake Shore expres do 11:30 ponoči. Takrat bo namreč zadnji bi',s odpeljal i/, mesta. Zdaj odpelje zadnji ekspres ob 6:30 zvečer. Ta bus vo'zi vsake pol ure. Na prvo sejo — Društvo sv. Marije Mag. 162 KSKJ bo imelo nocoj ob 8 prvo sejo v tem letu. Seja bo v sobi št. 2 šole sv. Vida. Tajnica »bo pobirala asesment od 6 naprej. Članice so prošene, da pridejo in razvzamejo plačilne knjižice, da jih ne bo treba tajnici prenašati sem in tje. Gorico vreme— V soboto in nedeljo smo imeli v Clevelandu kar pomiad. Včeraj je kazal toplomer 66 stopinj. Danes bo pa deževno in megleno, jutri bo morda snežilo. Gorko vreme je spomnilo našega trgovca John Dolenca iz 140. ceste, da je jeseni izkopal krompir in ga pozabil na njivi, za kar mu je zdaj močno žal. Nesrečen padec— V jutro novega leta je Joseph Hren Sr. iz 1043 E. 77. St. padel na ledenih tleh tako nesrečno, da si je zlomil členek na desni nogi. Zdravi se doma. K molitvi— Članice podružnice 14 SŽZ naj pridejo v sredo zvečer ob 7:30 v Svetkov pogrebni zavod, ' da se poslove od pokojne sestre Josephine Bajt. Zelo važna seja— Društvo sv. Ane št. 4 SDZ ima v sredo 9. jan. ob pol osmih zvečer zelo važno sejo, na kateri bo volitev tajnice in delegating za prihodnjo konvencijo ' SDZ. Vsaka članica naj gotovo 1 pride. \ Delniška seja banke— 1 Glavna letna ali delniška seja t .slovenske North American ban-1 ke bo v sredo 9. januarja ob j osmih zvečer v spodnji dvorani i SND na St. Clair Ave. Kdor se - ne more udelejiti seje, naj podil piše pooblastilo ali "proxy" in ,, izroči ali vrne na banko. Toda j vsak delničar naj bi se potrudil, n da pride na sejo ter sliši poročilo vodstva. 2 AMERIŠKA DOMOVINA. JANUARY 7, 1946 r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po pošti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po pošli pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po pošti četrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po raznašalcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00, četrt leta $2.50. Posamezna številka stane 5 centov. SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mail $8.00 per year. U. S. $4.00 for 6 months. Cleveland and Canada by mail $4 50 for 6 months. U. S. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mail $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year. $4.00 for 6 months, $2.50 for 3 months. Single copies 5 cents each. Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. 83 No. 4 Mon., Jan. 7, 1946 Z ognjem se igrajo Nekateri naši rojaki so nasedli komunistični propagandi. Pravimo — nekateri, katerih število nam ni znano. Morda jih je mnogo, ki še ne upajo na dan in morda samo sim-patirajo s komunizmom. Mnogo jih je pa, ki se ne zavedajo, da igrajo naravnost v roke komunizmu s tem, da na celi črti podpirajo sedanjo vlado v Jugoslaviji, ki je 100% komunistična, katere predstavnik je bil poslan kot boljševiški agent in kot član tajne ruske policije v Jugoslavijo, da tam pripravi tla sovjetizmu. To se mu je to popolnoma posrečilo — zaenkra;. Ameriška vlada-je javno obsodila Titov režim, češ, da jc prišel do oblasti s silo; obsodila je volitve 11. novembra kot nasilne, kjer ni smela voliti nobena druga stranka kot, vladna — to je komunistična. Ameriška vlada je izjavila,' da sicer prizna jugoslovanski režim, ker hoče, da so z Jugoslavijo vzpostavljene diplomatske zveze, v isti sapi je pa tudi javno izjavila, da to še ne pomeni, da se strija s politiko in smernicami Titove vlade. Z drugimi besedami: ameriška vlada je uradno priznala, da v Jugoslaviji ni nobene svobode, še manj demokracije, da vlada tam nasilje in terorizem manjšine. In to, kar je uradno priznala ameriška vlada, trdimo mi že odkar je pokazala takozvana Osvobodilna fronta svojo pravo barvo — rdečo. Mi smo bili, smo in bomo proti vsakemu nasilju, pa naj bo to že v Jugoslaviji ali v Ameriki. Kot pravi Amerikanci smo proti' temu, da bi manjšina narekovala večini. Kot pravi Amerikanci smo zato, da imamo pravico v svobodnih volitvah izražati svojo voljo in brez strahu izbirati svojo vlado. To nam zagotavlja ameriška ustava, na katero smo prisegli, ko smo prosili za ameriško državljanstvo. Kdor zagovarja sistem totalitarizma, pa naj bo to že komunizem, fašizem ali nacizem, ta dela direktno proti vsemu, kar izjavlja naša ustava, ta vedoma krši prisego, ki jo je podal tej ustavi, ko je postal državljan te nove domovine. In taki, pravimo, se igrajo z pgnjem. Ali mislijo, da bo Amerika to večno trpela? Vsak otrok v Ameriki ve, da deluje komunizem za svetovno revolucijo, da deluje v smislu, da se strmoglavi vse demokratske načine vlade, da se torej strmoglavi tudi ameriški način vlade. Kdor kdaj pogleda v ameriško časopisje, bo videj, da je malodane 100' ,' prgti komunizmu. In časopisje je izraz ljudske volje, je volja naroda, po kateri se ravnajo naši postavodajalci in naša vlada. Iz tega sledi, da komunizem kljub vsej svoji propagandi v Ameriki še dolgo dolgo ne bo dobil trdnih tal, če jih bo sploh kdaj. Ako bi prišlo do tega, da bi postal komunizem nevaren političnemu in tudi ekonomskem življenju te naše nove domovine, bo prišlo do totke, kjer se bo moral vsakdo odločiti: ali si za amerikanizem, ali si za boljševizem. Takrat ne bo več veljalo sedeti pri polni ameriški mizi in uživati vse dobrote te dežele, pa obenem simpatizirati s tujo vlado — komunizmom. Brez skrbi lahko zapišemo, da če bi prišlo do take odločilne točke danes, bi se poskrili simpatičarji tito-vizma in stalinizma kot miši v luknje in hiteli na vsa usta zatrjevati, kako zvesti da so ameriški ustavi, na katero so prisegli. Ako bi prišlo do vprašanja: če si za ameriški sistem vlade, bodi tukaj, ako si za totalitarni sistem, poberi se iz dežele in tje, kjer deli totalitarizem ali komunizem svoj blagoslov, bi jih bilo bore jnalo, ki bi se odločili iti iz Amerike. Pa bi ne bilo nič več kot prav, da bi naša ameriška vlada. prišla na dan s takim vprašanjem, da bi se enkrat za vselej odločilo, kdo je kdo. Taki, ki zagovarjajo drugačen sistem viade kot ga imamo tukaj, nimajo nobene pravice živeti v tej deželi. Pa mislite, da do takega odločilnega vprašanja ne bo prišlo? Prav gotovo bo prišlo, ako bo komunizem še naprej tukaj širil svojo propagando. Ameriški narod bi bil aboten, da bi pustil, da mu kdo kuri nad glavo. In če bo prišlo, kaj mislite, da ameriška vlada že sedaj nima natančnega seznama vseh onih, ki danes zagovarjajo vse, kar je komunističnega? Ali mislite, da ameriška vlada ne ve za vsakega, ki na vsa usta podpira Titov režim v Jugoslaviji, torej podpira nekaj, proti čemer se je ameriška vlada javno izjavila? Ve! in zelo natančno ve, na to se lahko zanesemo. Pa vzemimo, da pride res kdaj do odločitve, kaj misli-i te, bo napravila ameriška vlada z onimi, za katere ve, da so! za totalitarni sistem vlade? Kaj mislite, da jim bo-pustila I ' svobodne in proste roke, da bodo kot petokolonci rovarili proti ameriški vfadi? Presodite sami! Amerika ne da iz rok tajnosti atomske bombe. Predsednik Truman zagovarja obvezno vojaško treningo za mladino. Vse to pomeni, da se Amerika kar naprej pripravlja na vojno. Proti komu? Ali proti Nemčiji, ki leži strta na tleh? Ali mislite, da proti Japonski, ki smo ji že izruvali strupene zobe? Ali vam je tako težko uganiti, proti komu se pripravljamo? i Nekateri naši ljudje so kot otroci, ki ne znajo sami mi-h sliti in kar slepo verjamemo propagandi iz Moskve in iz Bel-j ■ grada. Ne vedo in nekateri tudi nočejo vedeti, nočejo vide-j ti, d?, se igrajo z ognjem. Takim bi bilo zelo prav, da bi sij nekega dne opekli prste. Nihče jih ne bo obžaloval, ker BESEDA IZ NARODA u 11 fi»tiiiiiTfirrriiiim mi ii Letno poročilo the North American banke Ob konca starega in začetkom novega leta izdajajo vse firme in ustanove svoja letna poročila v javnost. Nekaj za to, ker to zahteva tudi država. Zahtevajo pa tudi delničarji podjetij. V taka podjetja pridejo tudi finančni zavodi, ki so strogo pod državnim nadzorstvom in katerih so delničarji lastniki. Pred nekaj dnevi ste videli tudi tak statement od finančne ustanove slovenske The North Amerivan banke. Slednja ima okrog 1100 delničarjev, ki imajo založenih v banki sedaj z dodatnim kapitalom $200,000.-00. Lep kapital, s katerim bo banka zmožna odgovarjati zahtevam posojil narodu, ki se bo obračal do banke. Od zadnjega leta je banka napredovala za $1,900,000, sko-ro dva cela milijona dolarjev in šteje danes s kapitalom, ki ga ima na roki za nakupovanje jbondov, kar $9,415,654.77. Poleg tega ima banka nerazdeljenega dobička za $138,869.09 Vlog ima banka za $6,962,217.-68. Vsekakor je to sijajen napredek za narod in naselbino, ki se more ponašati s tako lepimi finančnimi številkami. Naj to služi rojakom tudi v bodoče v dokaz, kako je potrebno, da sodelujemo skupaj v vseh finančnih zadevah. Kadar ima kdo kaj prihrankov, naj jih nikar ne drži doma, dene naj jih na banko, če tudi le za kratek čas, do časa ko jih potirebuje. Doma hranjen denar je mrtev. Četudi niso velike obresti v banki, vendar se izplača, da ga vložite v banko. Naša banka je to leto plačala za zadnjih šest mesecev obresti na vloge $20,000.00, za celo lansko leto pa $37.000.-00. Tu se vidi, da denar dela denar, ker se množi. Poleg tega je pa varen pred tatovi. Obenem pa denar tudi prinaša nad 1100 delničarjem v dividend alh lepe obresti. Vse to skupaj je korist celotnega naroda. Vabljeni ste pa tudi, da pridete v domačo banko po posojila, bilo osebna ali na vknjižbe. V imenu direktorica se zahvaljujem vsem, ki ste naklonjeni temu finančnemu podjetju. Anton Grdina, predsednik. Beseda od svojcev h domovine Mr. in Mrs. Louis Meše, 388 E. 162 St., Cleveland, O., sta prejela od sorodnikov iz Ljubljane naslednje zanimivo pismo: Ljubljana, 22. XI. 45.' Dragi prijatelji! Kako nepopisno smo težko čakali osvoboditve, da v^aj lahko gremo ven iz mesta in sicer po vseh potih, po suhem in po vodi, da si sedaj spet lahko dopisujemo — gremo v svet. Hvala Bogu ! Pri nas tukaj je bilo silno hudo, ko je sovražnik okupiral nato deželo.' Bilo je tako, da-nismo mogli in ne smeli iz mesta kar štiri dolga leta. Pa tudi govoriti nismo smeli, kar bi hoteli. Trdi doma nismo bili varni, kajti kar ponoči so prišli vojaki v hišo pa so pobrali moške od 14 do 50 let starosti, ter nekatere kar na mestu postreljali in zopet druge pa odpeljali ter jih za nekaj dni zaprli in dobro izstradali in mučili in zopet druge pa go odpeljali v ujetništvo, v razna taborišča, kjer so gladu umirali, pa tudi drugače so jih mučili na vse mogoče načine kot sovražne izdajalce. Pomanjkanje pa je naraščalo z vsakim tednom za živež, pijače in obleko. Ljudje so si iskali živež kakor je kateri vedel in znal. Moke smo dobili po šest kil na mesec, po 6 kil krompirja, malo sladkorja in po par kil rajža, tako da je nastala lakota in silna draginja. Tobakarji so palčeva-li po 15 lir za eno cigareto; moka je bila po 500 do 800 lir kila in drugo vse tako. Kaj bi bilo, če bi bili Nemci in Italijani zmagali, vse Slovane bi bili uničili in svoje ljudi naselili po naših krajih. To je bil pač načrt obej sovražnikov, ki bi sicer morda ne bila ravno ročno pobijala, ampak bi nas bila izstradala, da bi bili poginili od glada. Mesta, trge in vasi so uničevali kar od kraja s požigi in bombardiranjem. Tako so bombardirali Krvavo peč kar trikrat, da sedaj ni sledu, kje je kdaj stala kakšna hiša. Osredek, Cente, Sekiršče, Zgonče, Rob so tudi bombardirali; hiše Jernejčeva, Zbančiko-va, Matičkova, Kuharjeva so tudi porušene, druge pa še stoje, a so brez vrat in oken, prav zunaj vasi pa so še cele. Tudi žaga je še cela. Ljudi ie pa silno dosti pobitih. Pravijo, da jih je >amo iz fare Rob kakih 300; seveda to še ni vse gotovo, pravilno se bo izvedelo šele pozneje. Dalje so porušili železnice, ceste mostove, železniške postaje, tako da bo vzelo še par let pred-no bo vsaj delno kaj popravljenega. Vasi, trgi in mesta pa gotovo še več let ne bodo mogli vstati iz razvalin, ičia bi vas zanimalo, bi vam lahko poslala knjigo o ^iničevanju in o poteku vojske sploh. Tudi pomrlo jih .je več v tem času. Tu .je nekaj vaših znancev, ki so umrli: Možkov Tone v št. Vidu; Možkov France (An-čkin mož) v Robu, ki je bil dalj časa interniran v Nemčiji; Stirn (Rozin mož); Miklavževa dva fanta; Štefanov Slave, ti trije so bili od Italijanov pobiti. V Ljubljani pa je umrla ga. Hribar in še veliko drugih. Ali je kaj več znancev iz Roba in okolice tam v Vašem mestu? Mislim, da ste v vojnem času prav dobro služili, ali ne? Mirin mož Tone je bil med vojsko obsojen na 12 let zapora, ko pa je razpadla Italija, je bil tudi on z drugimi vred izpuščen na svobodo. Pogledat bom šel v mestno hranilnico, če se bo kaj dobilo od tistih 3,000 dinarjev, da bi Vam jih poslal v Ameriko. Tu je sedaj določeno, da kdor je kaj vložil v banko ali hranilnico v vojnem času, ne dobi nobenega denarja ven. Bogatašem, veleposestnikom in drugim, ki imajo kaj več ,kar odvzamejo in dajejo tistim, ki imajo malo ali pa nič. Končno pa želim vesele božične praznike in srečno novo leto ter trajen mir vsem ljudem na zemlji. Pozdrave od naju Mire in Toneta, Tilke z možem, Staneta, Ludveta in od vseh znancev in prijateljev. Franci in Mrzkov Franci Bregarji. -o-- Živ ii groba (Poroča dr. Janez Kraljic) na pot. Nič jih niso zaslišali, nič sodili. Tudi povedali jim niso, kam jih ženejo. Nabasali so jih na tovorne avtomobile. Zvezali so jim roke z močno žico in noge pod kolenom. Na avtomobilih so bili natlačeni kot živali. Nihče ni smel dvigniti glave, da se ga ne bi videlo iz voza. Prikriti so hoteli ljudem, kaj vozijo. Fantje niso mislili, da jih peljejo v smrti. Nihče takrat ni! do dna poznal zverinstva ko- j munističnih partizanov in nji- j hovih poglavarjev. Da, celo to j so jim rekli nekateri, da jih| peljejo samo drugam in da jih! bodo spustili domov. Sumlji-j vo se je zdelo le to, da so jim: pobrali vse boljše stvari in da so nekatere kar bose vlekli v oktoberskem mrazu iz Ribnice. Tudi to je bilo seveda j sumljivo, da so jih tako zvezali kot teleta, ki jih vlečejo v mesnico. Pa na smrt tako nerad kdo misli.! Vrhu tega so bili fantje prepričani, da se daje vsakemu — tudi zločincu — priložnost, da se pred smrtjo izpove. Tem žrtvam partizani niso poslali duhovnika. Toda, ko so prišli na lice mesta in so jih zmetali z avtomobilov, so vedeli, da so v rokah ! pravih komunistov, katerih veselje in poklic je moritev domačih ljudi. Namesto na Nem-J ce so ti junaki streljali na svoje slovenske brate. Čudna legitimacija Ko nam je fant pripovedo-1 val 1|B stvari, je opazil, da mu nekako težko verjamemo vse, kar nam pripoveduje. Tudi mi še nismo (Jovolj poznali peklenske zlobe partizanov in: njih voditeljev. So gotove! stvari, ki jih res človek ver-' jame šele, ko jih vidi prav od blizu. Fant torej vidi, da smo 1 nekaki neverni Tomaži in pra- 1 vi: "Ne silim vas, da mi ver-! jamete; Meni popolnoma zadošča, da me je Bog rešil. Morda bo tudi vam tele zadoščalo, da mi verjamete." Dvi-1 gnil je obe roki in zavihal rokave ter pokazal desnico in levico. Na obeh smo v zapestju videli rdečkast kolobar, ki je bil nabrekel kot brazgotina, ki J ostane kot sled po veliki rani.! "To imam kot spomin iz tiste j noči. Glejte, po enem letu se ' še pozna, kje me je rezala ži- j ca do kosti. To je moj dokaz. I Ni zapisan na papir, ampak za-1 risan v kožo in meso do kosti.1 In še svoj grob vam pokažem." : (Konec) Kako so streljali Iz Jelen dola sta dva ušla sm: ti. Eden, Zupančič po imenu, ini je sam pripovedoval, kako je bilo. Stala sva na ro-| bu groba in prav na tistem mestu, kamor so ga postavili par- i tizani v noči od 22. do 23. ok-' tobra 1. 1943. Ko se je nare-dila noč, so poklicali zaprte v ribniških zaporih. Morali so - stari so dovolj, da bi lahko vedeli, kaj delajo. Pamet, rojaki, in bodite to, kar ste prisegli da boste, — Amerikanci. . . BUBBLES PRAVI: • Zda.i so nylons na potu nazaj (in vse bomo lepe kot filmske zvezde), toda treba je imeti milo, da se jih opere- Najboljše je zato, da še naprej izročamo RABLJENO MAST. ki je potrebna za izdelavo mila. Pomnite, ako ni maščobe, tudi mila ni. Torej jo še naprej hranite. Mislili boste, da to ni bilo ' težko, ker je na grobu pač gomila. Tako bi pač človek mislil. Toda ne pozabite, da partizani skrivajo svoje žrtve. Najrajše jih mečejo v jamo in brezna. V gozdovih jih pokopljejo v dolinice, ki jih skriva goščava. Gomile ne nasu-jejo, ampak grob izravnajo z zemljo, da se človeku niti ne sanja, da hodi po grobovih. Tako je bilo tudi v Jelen dolu pri vseh grobovih, ki smo jih odkopali. Najlepša dolinica, lepa kotanja, ki ni vzbujala i videza, da ni naravna. Niti I leto dni ni minilo in že je pre-Irastla zemljo gosta in visoka i gozdna trava, praproti in šča-i v je, iz katerega je silil gozdni |cvet, kakor bi se ponujal za nagrobni šopek padlim žrtvam. Fant je pristopil k smreki in rekel: "Tu so kurili ogenj, da i so nekaj videli in da so se gre-jli." "če je bil ogenj," smo re-jkli, "se mora poznati." Z rokami je odmaknil travo in šča-! vje in zagledali |smo pogorišče. Nato je grob, preden so j začeli odkopavati, po dolžini in širini ob'hodil. Končno se '.ie ustavil na mestu, kjer so ga t v usodni noči streljali in rekel: i "Tako velik je grob, globok pa le malo manj, kakor sem jaz visok, v njem jih je toliko in so ti in ti." Niti pol metra pod rušo so ležale prve žrtve. Na-j ložene so bile v treh vrstah ene |iia drugih. En hudič še živi I "Kaj se je zgodilo z vajini?" smo vpraševali. Fant je I pripovedoval: "Postavili so i nas na rob groba. Streljali so i nas v serijah. Ko je bila ena __e. Laundry soap, packaged soap, floating soap, nylons, fabric«1, t, "ts, paper, pharmaceuticals, in addition to floor coverings need and oils in their manufacture. Used cooking fat helps make up th« Kf|cit, and will continue to be our supply stockpile until industrial fati v? again be Imported. XHERISKA DOMOVINA. JANUARY 7, 1946 8 Novo življenje POVEST Spisal JOSIP KOSTANJEVEC je še malo zgodaj," je !amrmral, "toda kdor je mislil j bi bil že tukaj. Pa tudi ni- j ier" srečal nobenega voza, niti' fa videl zunaj na dvorišču. Sa-da ne bi prišel še Juri iz )0va. ta šema, ki vtakne svoj 0S povsod, kamor ni treba, pa »bilo vse prav." I Naglo je zvrnil kozarček, ki f postavil gostilničar pre-fe|p "a mizo. I 3 116 boste nič sedli?" L č>11 i časa, pa potem! Najti J vJe. kupčija in denar, a potem S61e drUg0, To Vam pa re" IL ' ^es> da napravite danes I kosilo, zakaj jedli bomo I pVj !ko veselje." je in odd'rsal iz sobe. C Je Po ulici navzdol sklju-JL ,ln tako neznaten, kakor bi ts^- iiokv- deseto uro je stopil j L . ,r v sodnijsko sobo, kjer Jod .ln!ela vršiti dražba. Samo Jih?1 a Je ta^as v n''ej'' iini",.6, dru«i- Tudi pred vrati L V.,1 Lokvar nikogar, ki bi |acl J sumljiv, da mu stopi v J. s Jem trenotku na pot. Zato Je 1 hVetile njegove oči, ko mu |ekoč.a p0nudil sfcol> da sede, el "](,!, pfik pride gospod sod- jArjJ, so že tukaj na mizi 4Ctvl,jeni- Pa bomo kmalu , fPod r nqve£a posestva, go- •jffcav Var> kaJ ne da? In 08i'U,.cen° pojde, saj itak ne bo J dražil." Jok ai se je samo smejal in pol Ta°mu je del°-J&tojjj?8. so se odprla vrata in L; Je sodnik s pisarjem. A vL> takoj za njim je stal Da- j,I ■ J išče ta danes tukaj ?" J;/oe. Mislil Lokvar. "Ali ima ri' ^o kožo, da hoče od bli-^L in poslušati lastno ne- >j r- 11' utegnil misliti, sod-stal že za mizo ter de- « I "G po|0 . sP°d Lokvar in še drugi, r k;'! Prišel semkaj, da bi jjjL Posestvo Jakoba Dam-jJ^ 'z Gribelj, naznanjam n i;L' ('a se ta dražba ne bo vr-pi' ^er je Jakob Damjan JL 11 r poplačal svoj dolg in i|Žfoke'' d'foi verJel svojim uše- Q i^j^^lil je, da. se mu samo e X'• A prebledel je in oči so A nernirno švigale sem ter 'u4voi^Stal "'e' h°tel J'e nekaJ" llllFa a n°bene besede ni K11 iz grla. la^lo/ danes ste opravili, go-pi > lokvar, vse drugo se vam javilo," je dejal sodnik n I i? škodoželjnost je zvene-^govih besed, zakaj po-■s ^ Lokvarja prav dobro. , "Vi, Jakob Damjan, pa še ne-! koliko počakajte." J Strupen je bil pogled, ki je ' zadel Jakoba iz starčevega o-česa. Toda, saj ni čuda, ko se mu je s tem zrušilo toliko nad, zlasti da se ne bo mogel iznebi-ti sina tako izlepa in tako ceno. Uvidel je, d'a se ne da v tem slučaju storiti ničesar več, zato je odšel brez vsake besede. Ko je bil zunaj na ulici, se mu je hipoma zazdelo, da se mu že vsi ljudje smejejo in mu privoščijo iz srca, kar ga je doletelo. Še bolj se je sklju-čil in pospešil korake, kolikor je mogel. A kakor nalašč so ga danes srečavali ljudje, ki jih je poznal, in zdelo se mu je, da vidi na vsakem obrazu porogljiv in škodoželjen nasmeh. Hudo ga je peklo in postajal je vedno nemirnejši. "No, ali je že končano? To ste pa hitri," je dejal Ples, ko ga je zagledal. "Kosila ne bo še tako kmalu." "Ne izgubljaj brezpotrebnih besed in ne delaj neumnih o-pazk, kaj ti mari," je odgovoril starec s hripavim glasom. "Danes bcš kosil sam in brez mene."' Ukazal je napreči, toda hitro; niti minute ni hotel biti več v tem nesrečnem dolskem gnezdu, ki mu je nakopalo na staro glavo-toliko sramote. Ročno, kot bi ne bil nihče mislil, je skočil na voz in udaril po konjih, ki so naglo zdirjali z dvorišča. Ples je zrl za njim in zmajal z glavo. "Zmešalo se mu bo dededcu! Gotovo je stopil nekdo vmes in mu podražil. Prav se mu godi, skopuhu! . . ." Ko je prišel Lokvar domov, mu je prvi stopil nasproti sin France. "No, kako je šlo. oče?' Gotovo se smeje danes vaše srce, ker je šlo izlepa in ceno." Toda stari ni odgovoril ničesar. Počasi je lezel gori v svojo sobo ter omahnil na posteljo. Današnji dogodki so ga bili tako razburili, da je moral leči. Drugi dan se mu je zble-dol. Mahal in tolkel je okoli sebe, na vsaki strani je videl ljudi, ki ga preganjajo, ki "ga hočejo ubiti. Zlasti sta ga nadlegovala Jakob in lastni sin. "Ali ne pošlješ po -zdravnika, France? Glej, stari bo u-mrl," so mu rekali ljudje. France pa se je samo smejal in odgovarjal v mislih: "Toliko boljše!" (Dalje prihodnjič) i -o-- I Kupujte Victory bonde! 1946 JAN. 1946 iSo [Moj T-fiP" ftlfš. rm ma JyQEffl Ajlli ;13||14| 18 191 2012121m 25 26 27,128) 29j|30[31 JD JANUAR „ i 12.—Plesna veselica društva Sv. Cecilije št. 37 SDZ v SND na St. Clair Ave. 12. Društvo sv. Jožefa št. 110 KSKJ plesna veselica v farni dvorani na Hopocan Rd., Bar-berton, Ohio. 13. Srnjakovo večerjo priredi Euclid. Rifle & Hunting Club v Slovenskem domu na Holmes Ave. 13. — "Victory Banquet" pri-! redi fara sv. Nikolaja za vrniv-še se fante in dekleta iz arma-, de. Banket in potem ples se vr-ši v farni dvorani. 20. Osemnajsta obletaiica j društva Modern Crusaders št. 45 SDZ v SDD na Waterloo Rd. i 20.—praznovanje 10 letnice obstoja pevskega zbora Slovan v SDD na Recher Ave. 19. — Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ ples v avditoriju SND na St. Clair Ave. 26. St. Vitus Boosters št. 25 KSKJ plesna veselica v avdi-toriu SN Dna St. Clair Ave. FEBRUAR 3.—Prireditev skupnih po-! družnic Slovenske moške zveze v Slovenskem domu na 'Holmes Ave. 9.—Društvo Državljan št. 33 SDZ, plesna veselica v SND j na St. Clair Ave. < 9. Društvo Kraljica Miru št. '24 SDZ "Valentinov ples" v SND na 80. cesti v NeWburghu. (Nadal.1evan.1e z 2 strani) i vrsta pokončana, so pripeljali j drugo. Kaj sem mislil, ne vem . dobro. Bil sem preveč zme- , šan. Ko so padli rafali, sem ; zgubil zavest. Ko sem prišel : k sebi, sem se znašel v grobu -na obrazu. V divji omotici sem i slišal stok in presunljive vzkli- ! kc. Sklepal sem: Še niso vsi : mrtvi. Tovariši se bore za zad- ] n,je t r eno tke življenja. Pod menoj in krog mene so se stresala ; trupla v smrtnih krčih. Predramil me je mraz in čudna i vlaga, ki se je prijemala rok in ; nog ter mi silila v oči, ušesa in usta. Zavedel sem se, da je to kri. Misiji sem, da je moja. Ves sem bil krvav v obraz. Bil : sem tako zmeden, da sem se vpraševal, ali sem živ ali mrtev. Nato' šetti' mislil, kdaj bom umrl. Želel sei'n si smrti, da me živega ne zagrebejo. — Spreletela me je misel, kam so me vendar zadeli. Bolelo me je, pa ne tako, da bi mogel reči, kje sem ranjen. Stisnil sem se h kraju groba, ker sem prej ležal p6čez. Naenkrat sem zaslišal nove rafale. Pripeljali so nove žrtve. Eden od zadetih je padel name, da sem začutil silno bolečino v okolici prsnega koša. Verjetno je, da sem zakričal, pa tega se ne zavedam. Eden naših'rabljev pa se .je zadri v grob: En hudič mora biti še živ. Nato je izstrelil iz strojnice rafale po-dolgem in počez. Ker sem bil pri kraju, me zopet nobena krogla ni zadela." Menda je en hudič ušel "Ves omamljen sem premišljeval položaj. Bil sem v grobu. Čeprav zvezan na ro-kžih in s polomljenimi rebri, pa vendar le še živ. Bolečine so bile velike, toda skrb, kaj naj naredim, še večja. Želel sem zopet, da bi umrl, pred no me zagrebejo. Iz zmedenega razmišljanja rac je zdramilo brne- nje letala. Stražniki so se tedaj vznemirili. Eden je zaklicali Daj, pokrij ogenj, vrzi smrečja nanj, da nas ne zapazi. Verjetno, da je bil nemški zrakoplov. Zrakoplov je' krožil vedno nižje, tako da so se stražniki razbežali. Tedaj sem tvegal. Izgubiti nisem mogel ničesar. Morda se pa le rešim. Zelo, zelo me je bolelo med rebri. Najraje bi vpil, če bi se ne bal. S težavo sem se dvignil izpod trupla. Poskušal sem se z brado prijeti za rob groba, z negami pa sem se — Bog mi odpusti — uprl na trupla tovarišev in se, kolikor sem mogel, bos, goleglav in golorok ter z zvezanimi rokami pognal iz jame. Parkrat sem ponovil. In slednjič se je posrečilo. Morda sem bil nepreviden, ali pa je pod menoj pokalo dračje, kajti stražarji so me zapazili, ko sem se llll!ll!llllll!ll!ill!llll!lllllllll!«l,r IZ URADA SLOV. NAR. DOMA 6409 s t C l air ave. Cleveland 3, Ohio Obvešča se vsa društva delničarje SND. in P0' EE mezne delničarje SND, da se vrši I redna letna delniška konferen! = v Četrtek 10. januarja W46 SE v avditoriju snd točno ob 8. uri zvečer. Prosi se vse od društev izvoljene zastopnike in j== samezne delničarje, da se tega letnega zborovanja $ EE ležite. H DIREKTORIJ SND- NAZNANILO IN ZAHVALA Z žalostnim srcem naznanjamo vsem sorod'"1' kom, prijateljem in znancem, da je Bog poklical k m bi našega ljubljenega soproga in očeta Ignacija Okorni ŽIVI VIRI IVAN MATIČlC Zares so ujeli dve. Medtem je pa doma mrjasec ril in ril, j izpodnesel ograjo pa jo ucvrl nazaj v goščo. Jesen je zorela. Bratstva so spravljala lan in proso. Izpo-drecane snahe so žele, bradači povezavali snope, sinovi in vnuki nosili snopje v lanenih rjuhah pa jih razgrinjali doma na soncu. Nekatere zadruge že j manjejo, a posebno urne že pripravljajo ometi lan za teritev. Hočejo druge prehiteti. Nu, , naj se le pi-etegnejo, se smeje- : jo ti počasni, sonce da kar da, a lan ne more nepresušen na terišče. Nekatere zadruge pa orjejo; kar tako, ne da bi kaj sejali, samo da prerahljajo zemljo in da preizkusijo svoje nove pluge. Sicer so to čisto enostavni plugi, ne dosti boljši od nekdanjih dreves: oje pa rezilo z ročajem, to je vse. Toda oje je pa le, biki naj orjejo, ne bratje. Pod noč so pa odnesli nekaj snop j a v grmovje, na skrivaj, kakor bi ga ukradli. In potem so zagoreli plameni. Tiho, kra-doma so se zbrali roaovinci pa žrtvovali žgalni -dar bogovom in jih zahvalili za'dobro letino. Sleherna zadruga je' darovala, a župan Gorjanin se je potuhnil, ni nič videl. Treba bo dajati odgovor strogemu duhovnemu pastirju, a župan ni nič videl, nikomur prigovarjal. Daruh, peti sin, se je brigal za tesarnico in ji preskrboval les za zimo. Vlačil je iz host hrastova debla, gabrove hlode, tisovino, jesenovino, karkoli. Pomagali so mu sinovi in vnuki bratov, kajti sam ni imel zaroda. Vlačili so z bušmani, ako je bila vprega dostopna, iz nedostojnih strani so vlačili na rokah. Budinovi tesarji so smeli podirati les povsod, saj so tesali in kolarili za vsa bratstva. Tu se je lomil Daruh po Žu-Ijevi stezi, s sekiro za pasom. Raztrgana lanena srajca mu je visela prek silnih pleč, izpod oguljene kozlovske kučme je frfotala dolga griva. Za njim je bosala žena Žara. Tudi ofia je imela sekiro. Krilo ji je bilo visoko izpodrecano, gole noge opraskane do kolen, obraz mišičast, vdrt. od trpljenja. Zastavna in silna, je stopala za možem, toda kar krotka in vdana. On je zdaj pa zdaj nekaj zažužnjal, a ona je molčala, bala se je tega grmavsa kakor, samega spaka. Kadar je bil posebno nataknjen, tedaj je ve- n lel njej, da mora z njim. Za Ulase jo je izvlekel iz bajte. Ne •1 bo lenuharila doma, je kričal, naj se pretegne, za drugega ni. Vsa zadruga jo zaničuje, vsa o rodovina, vse bratstvo; češ: ja-)- lova baba, nesreča v rodovini. :i Nikoli ne čuje Žara prijazne i- besede, je kakor gobava. In čim i- bolj jo zaničujejo drugi, tem a.boj jo Daruh črti, bije, brca. ejKer mu ni rodila sinov. Bes ji - izpij kri, čečari začarani! Skozi raztrgano goščevje je , gazil Daruh in spuščal veje, da - so sekale Žaro po glavi. Nobene veje ne zadrži pred ženo, če- a prav jo črni trn ali brin opla-a zi po glavi; zanjo ni usmilje-j nja. Pod Svitavo sta zavila od o sebe, prebredla Gorščak in kre-e nila skoz gozd samih lip gor v 0 Tisovnik. Mimo Razklanega - hriba je lomastil Daruh proti a Jeseniku; Žara mu je slepo sle-i- dila, liki bi jo vlekel na vrvi, >. njo, žival. Tisovnik je bila ve- kovna prašuma. Tu so se koša-j tile temne tise in hoje. tu so i, stali sivi macesni pa visoki bo-(1 ri, a križem ležala trhnjena de-t. bla v mogočni grivini. Tisov-a nik je bil last vseh pogorskih in n tisovskih bratstev. }> Daruh je prodiral liki med-ved. Tu je bruhala Močinja iz-pod Besjega dna. Daruh je po-cenil, pogoltnil prgišče studen-čine pa jo v zaletu pregazil. ič Potem se je zamotal v lepo, gladko tiso. Dlan ji je položil al na deblo in ga skoro obsegel. al Pa mu je kar nekaj šinilo v st glavo in položil je sekiro na e deblo. Kakor nalašč, za steber [,j bo novi tesarnici. Za steber, taki kole stebelce? Da, tole stebel-0_ efi; pa ne le za tesarnico, am-w pak sposobno je celo za steber e. cerkvici na Svetovitu, to trdo-ia živo steblo. Dvakrat, trikrat je e. mahnil Daruh — pa se premico slil. Nič ni zaleglo sekalo, niti ranilo ni tise trdožive. Daruh poj de drugič po stebre, zdaj j mora naprej. V Jeseniku so 1 rasli lepi jeseni. Pogorski žup-J nik bi hotel imeti iztesane klo-, pi in mizo, take kot jih imajo v e nižavju in v Nedelji. Budino-n vi tesarji so se praskali za uše-^ si: to ni lahka stvar. Daruh jo j' pa hoče stesati, da dokaže go-} »podu, kaj zmore pogorski te-z sar. Zato pa mora imeti gla- ' dek jesenov les, posekan o mla-di luni, da se lepo kolje, dasi mora ponj prav v tisovsko za-. vezo. ^ Ko sta zagazila med divje ^ hrušje, je Daruh uganil, da ni-( sta zagrešila. Tu so stali visoki jeseni, lepi in ravni kakor bi jih bil nasadil sam knežji vrt- Inar. Daruh se je upehan zagozdil mednje pa si z rokavom ~ brisal pot. Potem je premeril enemu debelino: tri pesti ]in pol, dober bo. Nastavil je sekalo, a Žari namignil, naj stopi na drugo plat debla. In sta padli sekali, a udarci se lomili j v neskončnem odmevu po goz-jdu. Žara seka kakor Daruh, ne sme zaostati. — Kar se pri-vali kosmatinec iz bližnjega brloga. Zdramili so ga udarci. Ko zasliši Žara renčaj, se o-jzre, in mahljaj ji zastane. Da-'ruh udriha dalje, se ne meni za renčaj. Toda kosmatinu se pridruži drugi, pa debelo gledata in vohata iz dalje človeško prikaizen. Žara se ustraši, a on se ne zmeni, radi dveh ko-icinarjev noče prenehati z delom. Ona se pa le obotavlja, ikajti zverini se renčaje približujeta, morda iz krviželja ali zgolj iz radovednosti, da bi vi-. j dele človeškega kosmatina od I blizu. Žena se odmika, a v njem izbruhne. Srdit plane nanjo, jo V BLAG SPOMIN DESETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABLJENEGA IN ISKRENO IJUBLJENEGA OČETA Frank Prijatelj ki ca je Bok poklical k sebi 6. januarja 1936. i Deset let je že minilo, ko zapustili solzno ste dolino, kar od nas Vas je ločila na božji klic nemila smrt. Tu ostali Vam želimo večno milost in plačilo, večna luč naj Vam sveti, dokler nas ne združi Bog-. Žalujoči ostali: HČERE in SINOVA. Cleveland, O.. 7. januarja 1946. Blagi soprog in oče je bil doma iz fare sv. V> pri Stični in ob času smrti star 76 let. Z globoko vdano hvaležnostjo se želimo zah^' liti č. g. Juliju Slapšaku za podeljeno zadnjo pop0 nico, za vse molitve ob bolniški postelji in ob mi'W škem odru. Prav iskreno hvalo vsem, kateri so darovali sv. maše, katere se opravljajo za mir in pokoj P^ rano umrlega soproga in očeta. Hvala vsem, katel so položili ob krsti vence in cvetlice ter okrasili m gov zadnji dom na zemlji. Hvala društvom, posebno še društvu Najsv. na za številne molitve ob času njegove prerane snH"|!' Hvala vsem številnim, kateri so ga prišli pokrop1 ki so molili ob krsti, ga priporočali božjemu varstv in ga spremili k večnemu počitku. Hvala Ivanu Zormanu za zapete žalostinke. HvJ la vsem, ki so dali brezplačno avtomobile in ga sp1"^ mili na potu v večnost. Hvala pogrebnemu zav^ Louis Ferfolia za vso naklonjenost, tolažbo in post-1'^ žbo. Ti pa, ljubljeni soprog in oče, prezgodaj si zapustil. Žalujemo za Teboj, ker Te več med ni. Pa saj vemo, da si sedaj na boljšem kakor 11,1 Si v nebesih pri Bogu, saj si vse življenje delal Boga, zato vemo, da imaš plačilo za vsa dobra de. pri Bogu. Prosi za nas, da kadar poteče naše zenie^ sko življenje, tla se združimo nad zvezdami. Poči^1'1 mirno, sveti naj Ti večna luč. Žalujoči: ^ FRANCES OKORN, soproga; IGNATIUS, MAX, sinova; FRANCES poroč. Kainec, MARY poroč. Cerny, hč<$| Cleveland, O. 7. januarja 1946. 1 ■ — 1 -r^žB