Franci Krevh, Marjeta Humar: Tolkalni 
terminološki slovar
Franc Križnar
franc.kriznar@siol.net
43 
Če glasbena umetnost na Slovenskem nima pokazati kakih 
velikih umetniških, pedagoških in znanstvenih dosežkov na 
področju strokovne terminologije, je zdaj kar prav, da se je ta 
zadeva začela odvijati sporadično, postopoma. Prav ob nedav-
nem izidu Tolkalnega terminološkega slovarja, ki sta ga podpi-
sala tolkalec Franci Krevh in leksikologinja, terminologinja in 
terminografinja dr. Marjeta Humar, se mi je začel »vrteti film« 
v tej smeri razmišljanja. Je že res, da je prvi (Krevh) tolkalec na 
različnih ravneh svojega delovanja (solist in član več ansam-
blov, poklicno pa zaposlen v enem od naših osrednjih državnih 
simfoničnih orkestrov v Slovenski filharmoniji in pedagog) in 
druga (Humar), ki deluje poklicno na jezikovnem področju 
(raziskovalka v Sekciji za terminološke slovarje ZRC SAZU), 
kje pa je potem preostala (glasbena) stroka? Muzikologija, za-
jeta v različnih institucijah, univerzah, SAZU?
Kljub temu smo sedaj lahko potešeni, saj so omenjeni in drob-
ni slovar na vsega komaj 178 straneh (14,8 x 21 cm in mehka 
vezava) izdali skupaj in s tem združili še kakšne druge in ne 
le strokovne moči: Društvo slovenskih skladateljev, Inštitut za 
slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in društvo ansam-
bel Slovenski tolkalni projekt. Oba avtorja in vsi trije izdajatelji 
so delo pospremili na tržišče kot »nepogrešljiv pripomoček za 
tolkalce, pedagoge, skladatelje, muzikologe in dirigente«. In 
še najkrajša mogoča »osebna izkaznica« slovarja: 634 sloven-
skih tolkalnih izrazov, 2700 izrazov v nemškem, angleškem, 
italijanskem in francoskem jeziku, 30 skic glasbil in tehnik ter 
tabela obsegov melodičnih tolkal; saj glasbeno omikani vemo, 
da ločimo melodična in nemelodična tolkala. Ni čudno, da se 
tudi Slovenci lahko pohvalimo prav s tem slovarjem, ki nam 
razkrije vso zunanjost, pa tudi malokatero notranjost (ozadje) 
vseh doslej poznanih tolkal. Saj je prav to ena izmed najbolj 
razvijajočih se (orkestrskih) skupin (pihala, trobila, godala 
idr.), ki je doživela v kratkem času kar najbolj nagel in morda 
celo zavidanja vreden razvoj: tako po številu kot po raznovr-
stnosti glasbil. Če tolkalom priključimo še številna glasbila, ki 
so iz izvirne folklore prešla v vrste simfoničnega orkestra, in 
še marsikatero tehnično obarvano glasbilo, ne moremo skriti, 
da so se prav od časov slovitih pionirjev (glasbene) inštrumen-
tacije, kot so bili npr. A. P. Borodin, H. Berlioz, N. A. Rimski 
Korsakov, G. Mahler idr., tudi tolkala razvijala prav do danes; 
verjamemo tudi, da glasbenoinštrumentacijska evolucija s tem 
še zdaleč ni končana.
Seveda sta imela avtorja tega slovarja ob sebi še številne dru-
ge sodelavce, saj gre v tem pogledu za pravo timsko delo. Po 
zahvali sta si avtorja v uvodu najprej zadala retorično vpra-
šanje: Zakaj slovenski tolkalni terminološki slovar? Nato pa 

44
Tako je prav ta dodatek v neke vrste enakovrednem sorazmer-
ju stanja (kakovosti in količine) tolkal na Slovenskem samo 
eden od dokazov razvitosti, zasedenosti, prisotnosti, pomena 
in vloge tolkal pri nas. Pri tem pa pionirja tovrstne termino-
logije Krevh in Humar zagotovo prednjačita v neke vrste te- 
oretičnem obravnavanju tolkal, v slovarju, kakršnega pri nas še 
nismo imeli. Majčkena knjižica in njena velika vrednost tako 
za profesionalce kot amaterje, za ustvarjalce kot poustvarjalce, 
za glasbeno umetnost, pedagogiko in znanost v celoti. Tolkalni 
terminološki slovar je mogoče kupiti po ceni 30 evrov.
sta nanizala dejstva o problematiki tolkalne terminologije na 
sploh, o nastajanju slovarja, njegovi vsebini in ureditvi, vrstah 
in zgradbah slovarskih člankov, (o)krajšavah in oznakah ter ne 
nazadnje o avtorjih. Tu sta prvič uporabila vrstni red ter s tem 
že napovedala neke vrste »ogrevanje« za nadaljnjo sistemati-
ko razlage terminov, pojmov, ki se kasneje pojavijo v nasploh 
najobširnejšem delu samega pojmovnega dela slovarja na str. 
15–115 v kar petih jezikih. Sledi še eno pomembnejših del slo-
varja: angleško-francosko-nemško-italijansko-slovenski slovar 
in kot posebno poglavje o gongih in tamtamih: prvi (gong) 
predstavlja med tolkali visečo kovinsko ploščo v obliki diska, 
ki daje ob udarcu prodoren (in glasen) zvok, drugi (tamtam) 
pa vsaj načelno prinaša kar dvoje razlag: da je afriško glasbilo 
oz. črnski boben in da je kitajski in indijski gong brez uglasit- 
ve. Obe omenjeni skupini tolkal sta predstavljeni od uvoda, 
prek zgodovine in uporabe gonga, tamtama (ali kar koli že 
je), materiala, razdelitve, pa vse do tehnike igranja nanje (str. 
165–169). Sledi morda ta hip sploh najbolj pomembna stran, 
tj. tabela z obsegi (vseh) melodičnih tolkal. Na samo eni stra-
ni se pred nami zvrsti tako rekoč celotna galerija (melodičnih) 
tolkal. Zdaj že ne vemo več, katera od njih so bolj pomembna, 
karakteristična, bolj množično zastopana tako v glasbi na sploh 
kot v orkestru. Za mnoge druge pa je morda spet vrednejši ko-
maj polstranski seznam (uporabnih) simbolov, ki se pojavljajo 
v glasbi pri tolkalih. T udi literature je komaj za slabo stran, zato 
pa so dodane reklame (donatorjev ali sponzorjev) izključno »v 
službi« tolkal; saj nam ena za drugo nizajo tovrstno (trgovsko) 
ponudbo tolkal, ki je izredno bogata za tako majhno državo, 
kot je Slovenija.
45