Teéaj XX. OS odars * tu • v aro Izhaj sako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol posilj po pošti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol 2 fl. 20T kr., za cetert ta, 1 fl. 80 kr. za cetert leta 90 kr 1 fl. 15 kr. nov. dn. V Ljubljani v sredo 24. septembra 1862 Kako naj se sadje obéra Dober gospodar bo vedno skrb imel, da ne bo d topljen; s tem svoje drevesa umiva, da se jih mah ne po-prijema in da jih škodljivega mrčesa obvaruje. Drevesa v esa poškodoval ; zato bo selej y kadar gré sadje obérât lojtro k dr přistavil ktera na svojih nogah stojí in y je tedaj ni treba na veje naslanjati. Po tej napravi se va ruje drev y da se mu veje ne polomijo in rodovitnost za drugo leto ne prikrajša, ampak tudi sadje se ne oeese. da obdrzé lepo gladko skorjo in ostanejo zdrave in trdne kot železo, rodijo pa od leta do leta, da je veselje. (Olje iz pešek v in ske jagode). Ker je letos oLïio grojzdja, posebno ondi, kjer ga ni spomladanski mraz zatli, naj povemo našim vinorejcom dobro potrjeno skušnjo, (5 5 bi z drevesa popadalo, se otolklo in ne dalo delj časa hi da se dá iz pešek vinske jagode prav dobro olje napraviti. niti. To je tedaj prvo. Drugo je. da se adj skrbno s 1 i m lj nom obira in se nikakor ne otisci ali eno ob drugo ne obtolce Otresovat drevje y ako hočeš sadje hraniti, je nespa metno ; zato tudi ni prav, y ako ga s košare ali žaklja na Koj po presanji, ali preden se začne iz tropin žganje žgati, se peške naberajo. Tropine se med dlanmi precej dobro zmancajo in skoz kakošno rešeto prerešetajo, in pri reše-tanji osíanejo tropine ali tako imenovane preše v rešetu, peške pa skoz padajo. Ko se peške dobro posusé, se v tla naglo u si paš, sicer se prevec otolce; najboljse je, ce se obrano sadje v veče jerbase ali brente nabere in domů nese y kje se pet skrbno iz njih pobere in na odlocene prah zmelejo, prah pa v vročo vodo dobro pomeša, in se tako dolgo greje, dokler se prav ne strdi, in iz tega testa se olje preša. Frau. BI." police zloži. Kdor hoče sadje dolgo in zdravo ohraniti, mora posebno varovati, da se mu ne otisci in ne otolce; zato naj ga ne P zdaj v t a, zdaj v uni kraj, kakor mačka mlade (Kako Rusi hranijo grojzdje, da jim dolgo y cez zimo ostane tako lepo), kakor da bi bilo še le zdaj s írte vzeto. Zberó si najprej čisto zdrave grojzde, pa vzamejo kišto in prosá. Prosá nasujejo na dno kište in na-nj položijo potem eno vrsto grojzdja, na grojzdje spet in na-nj spet položijo grojzdje in tako dalje dokler ni kišta polna, ktero shranijo potem v h'adno shrambo. Nekteri puščajo obrano ali celó otřeseno sadje delj časa na kupu pod drevjem ležati, kjer ga dostikrat vroče sonce prepeka, kar mu jako škoduje; tudi se misi rade prosa y pod kup spravijo in škodo delaj kjer ne zmrzuje Se vé, da tišti gospodar najbolj opravi, kteri sadj koj z drevesa prodá Natoroznanske řečí. Kdor je vajen sadje tresti y naj * sa trese, dokler je še zeleno in ktero se precej potem tudi porabi. Tresti se mora pa tudi vselej polahkoma, da se preveč češulj drevesu ne odkrehne. » ff y u Hi f - * i divljenje pešeenega zrnca. (Konec.) Na planinskem podnožji razprostira se majhna dolina, obdana z lepozelenim drevjem in preraščena s travo in Marsikdo misli, da otiske sadju ne škodujejo, posebno visokim praprotom. Spod brega pa curlja čist studenček in dokler je se zeleno, in meni, da se mu rana zaceli, kadar teče po belih majhnih kamenckih navdol ; tukaj se voda unega se medi. Jaz sem se popolnoma prepričal, da ni temu tako. planinskega jezera odteka , tukaj tudi jaz zopet zagledam Ceravno ne začne vsako sadje od otisk gnjiti, ostane vendar beli dan. Po dolgem dolgem temnem potovanju me spet le v mesu neprijeten madež, pa tudi okus nekako kvari. Ce milo solnee prijazno obšije, po potovanju, na kterim sein «e hruška ali pa jabelko olupi, se vidi pod lupino madež, zopet za nekoliko manjše postalo, ki od udarca ali otiske izhaja , da se ga mora precej velik kos zavreči. « „Komaj sto korakov deleč me počasi vali bistra stu-denčnina, kar pridem do kraja, kjer se studenček v precej Kadar se sadje obéra, se mora do čistega obrati prostorném kotlů nabira, obdanim z visokim gostim bičevjem. Tu , pa motilo sem se; ta kotel ni tako tih ne tako miren kot ono Nič ne smé na drevesu ostati, da ne bodo samopasni in Na dno kotla me voda zanese z obilními mojimi brati. poredni paglovci priložnosli imeli ga s kamni, okleski, pre- menim počivati in si oddahniti od dolgega popotvanja klami ali palicami z dreves klatiti. Nikdar tedaj ni dobro sadja na drevesu puščati, ker zavolj par jabelk ali hrušk planinsko jezero. Uno je bilo skoraj mrtvo, imelo je veči del mora dostikrat drevo veliko škodo trpeti. Iz vrtnarstva K. Fišerjevega. leta ledeno odejo, tukaj je vse živo — na dnu gomezlja mnogovrstna vodna živad, po vodi plava vesela riba ali se ziblje divja raca, ob kraji pa gazijo po blatu in rijejo razne Gospodarske skušnje. inlakarice. Da pri taki drušini za me ni bilo pokoja y je kt lahko misliti. Nekega dne přiletí lepa divja raca y y se neko- dú ne donašajo), ne daj koj liko po vodi ziblje, potem se utopi, s širokim kljunom po ampak skusi jim veje do tál blatu brba, zopet svetli vrat povzdigne, odletí — in jez v izruvati in v ogenj vreči pripogniti. Boš vidil, da se ti bodo večkrat udale in spet roditi jele. • # nj i Ko se je namreč raca utopila, segla je s kljunom po (D s e d d h i n m b jejo) , ima neki najimenitnisih parizkih sadjorejeov neki pijavki, ktera se je bila z enim koncem mene přijela, tako sem prišlo s pijavko vred v račni želodec. Kakor v vedoče, ali bom kadaj zivem balonu vesljam po zraku, ne vedno sod poln vode blizo sebe, v kterem je potašelj raz- zapustilo temno ječo ali ne u 326 Nekaj tednov iako mine, kar nekega dne moja raca k Za pisanje s-a in z-ja je (o razdeljenje zeló važno bližnji cegelnici odleti in se tam v luzah kaj dobro na- poraniti, južna; po jedi se vsede na kup ilovice, snaži perje in se očedi. Kmali potem pridejo delavci ter si nakopljejo ilo- k d i m soglasniki se bo vidilo brz, da se $ druži sploh s t z pa z mehkimi. ki za njim stoje Kar se • v pa glasuikov tiče, mehča se pred njimi s vselej vice i tako pridern jaz ubogo malo peščeno zrnce med v z ? tedaj so glasniki slovenskemu jeziku mehki g roke cegel napravljajoćih delavcov; ne dolgo iu jaz siro mace zdihujem trdo vdelauo v riekem »tresnem ceglu sreći vendar na površini. V malih dneh je cegel k dovelj Te opazke nas naj vodijo pri sledećem preiskovanj ? 1 (c con- ). posušen iu na skladavnice v peći zložeu ; kmalo šviga ogenj I. S (cum): prep 1'red glasniki se sp eobraća s v z, na pr.: z apnom f cegel za ceglom. Že caka voz, da lepo rudeći z otroci itd vnovič u m opecc cegel popelje nekeinu mlinarju, ki svoj mlin na Savi pokriva. let zdaj navezano na opeko visim. Zopet sem za uckoliko manje, v hudem ognji namreč me je en del od-letel. Leta in leta tako minejo, opeka me sonce, moči dež ali pokriva sne°" godi dvoje: 7 „Mnogo e> y scasoma pa je opeka jela na zraku raz-padati, vihár, dež, gorkota omehčale in razdrobile so (se ve da komaj za spoznanje) površino ceglovo, priletijo skoraj nevidljivi kalčki in iz njih zrastejo raajćkine majčkine šti- nudi. Pred soglasniki se mu pred trdimi ostaja 6* nespremenjeu: s cesto, s časom s hramom, s ključem, s posli, s soljo, s šibo, s tico. Tako tudi pred f-om: s fantom, pred mehkirni se spreminja s v z : z bratom, z družino, z gradom, z jelenom, z lestvico , z mečem, z nevernikom, z ribo, z vozom, z znanci, z žlico. Pred nj-jem se ima pisati ž namesto z : ž njim * blice mahu; ta strohni in na njem zraste nov veći Tako zopet v tein tičim pod mahovimi koreninicarai yy Nekega dne zbirajo se temne megle , z njo. IL s (con-) v z ostavljenih besed a h. Gori povedane pravila veljajo sploh tudi zestavljeuim sliši se čudno besedám. Tedaj se pred trdimi soglasniki piše s. pred meh- \u šumenje in kmali zacne tako gosta, tako debela toca pa dati, da za malo časa pol bit ega strešnega V f kimi pa «y f razun v nekterih besedah, kakor: slok (iz s cegla na kosce raz- in lok), sreča (iz s in rět-(ire). na tleh leži. Gospodar naloži razbiti cegel ter S» Za soglasnike s. s. z, z veljajo posebne pravila. V na breg pelje, naj bi ga voda odnesla. Tako sem nena- takih zestavljenih besedah se nadomestuje rado sô: sosed, doma zopet v vodo prišlo". sôstaviti itd. Al ta so — starost, sou rabijo po mojem pre- Pride pomlad, Sava uarašča ter odnaša cegel za pričanji slovenski pisatelji prepogosto. ker se nahaja so 55 ceglom; tudi kos, ki mene veže, zgrabi jo valovi in mecejo samo v nekterih i m en i h (nomina), ad verb ij i h in g lasem ter tjč. Zdaj odletí po mahovih koreninicah že popřej golih iz imen in adverbij izpeljanih: sovraž, sovražen, odjedena šibrica, ki je meni za podlago. Nekaj časa me sovražiti, ali nikakor ne v prvotnih (wurzel- glagolih : tako valovi sčm iu tjč pluskajo, pa tudi ta podlaga odpade tedaj ne: soi ti, kar ima Janežičeva „Slov." Lahko se dá iu prosto plavam zdaj po vodi majčkino peščeno zrnce, ka- dokazati, da Janežičeva „Slov." nekoliko takih s so-jem koršno me zdaj vidiš". I zestavljenih glagolov prvotnih preveč ima. Al to samo Tako je moje življenje; kaj še vse zanaprej doživim, transcursu". » m kdo 55 vé? To pa dobro vém, kar koli me tudi doleti y zgub Pred s 7 S 7 Z 7 á-jem tedaj se spreobrača s v ze ali Ijeno in pozabíjeno vendar ne bom, kei kakor za veliko". Bog skrbi za za. V pisavi 8e je se-ohranil še v malo besedah: zesekati A. Zup. Jezikoslovne reči (consecare), zestaviti (componere) prim. Janežičeva rSlov." već živi ; al ljudski V govoru ljudstva pa se jih gotovo jezik dostikrat ze- spreminja v za: zašiti (Jan.) m. ze Nekteri ibnetični zakoni našega jezika. Per cxempla itur ad praccepta. Da si je našega jezika pisava precej utrjena, treba je siti; zazidati m. zazidati (prim. o tem glagolu: Miklosic Lautlehr. der altsl. Spr. 1850. str. 52); tako da se ena oblika nahaja poleg druge. Tedaj se je pred s, I' 8 * Z 7 á-jem omehčal s v z in cndar popravljati krivo, razujzdano in dvojbeno pisanje prav po duhu našega jezika se ima toraj ali ze- ali za nekterih oblik. Popravlj pa ima se obraćati neprestano pisati: zestaviti in zastaviti; zešiti in zašiti; zezvati in na izvire pravih vodil, da kar popravlja, tudi p o p i ake zazvati ; zezgati in zazgati (prim, starosl. se- in ilirsk. sa odila so pre tek lost in danjost jezika. Kdor samo staroslovenski jezik pred seboj id zabredel bo v eno likah Zrav ansko trdenje; kdor se bo oziral satno po današnjih ob-, ne bo previdil vzrokov te ali one jezikove prikazni pa je še treba tudi na sorodne cj slo 2. S (de, de- I. s (de): pre pozici ja. Pred glasniki se piše z : z oreha, z okna itd. Pred soglasniki: a) pred trdimi ostaja s: s citer, s čolna, s hruške, s vanske gledati ker se tam dostikrat nahaja, kar sami vec konja, s police, s smreke, s šajke, s turna itd. nimamo. Nazaj, pred-sé in jezika ( okr gledavati, da »poznamo dobi o je tedaj treba svcjt z brega. z dřeva, z gorice y z stoj Namenjen pa sem pokazati pisavo teh-Ie pismenk s ( 7 con y S de-1 iz (ex, ex-) in vz (sub ex pred m e h k i in i jablane, z lese. z meje, z neteř, z ribe, z vrha, z zibeli, z žrtvenjaka. II. s (de-) v zestavljenih besedah. empor-), ker one nam kažejo neke fonetične zakone slo venske. Za s (de-) veljajo tište pravila, ktere smo naveli gori pod s (con 11. Tedaj: zuti, zdrkniti, zlesti, zvrniti ; S in z menjata svoje oblike, kakor pismenke pridejo spolzuiti. Samo nekaj besed je prihranilo stari s: sneti za njima. Da se olajša ta razprava, treba se mi zdi o (demere). V tej besedi je zev (hiatus) med se-om in è pismenkah, posebno o soglasnikih nekaj opomniti. Vsi soglasniki spadajo v dvojno vrsto. Eni so taki, da potrebujejo napetega , močnega izgo- t starosl. eu) ispolnil n : snéti, posnemati. Pred nj-jem se piše tudi i za z: z njive priti. Pred /-om bi moral z stati ; al stara oblika je še ostala varjanja; imenovati se smejo tedaj trdi. Ti so: c 7 c 7 v glagolu : «leci (prav za prav: svléci ) in drugih. k 7 P7 s, t in tuji r. 3. Iz (ex y ex Drugi se dajajo mnogo lože izgovarjati; so tedaj proti I. i (ex prepozicija onim mehki. Ti so ù 7 d 7 9 y 37 l7 m j n, r, v 7 z7 %. Kdor ima le nekaj zdravega cuta in sluha, mora precej fazloček trdote in meh ko te vsaktere pismenke spoznati. Iz kakor prepozicija ostaja nepremenjeua tako pred iz okna; kakor pred trdimi in mehkimi glasniki: soglasniki: iz broda, iz cirkve. • • « 11. iz (ex-) v zestavljenih besedah. pa čaei lakote trpe, kadar ali kobilice, suša ali pa druge V zestavljenih besedah se delà razloček med trdimi zračne uime opustošijo zemljo, in ne da bi jim ga dali, ali in mehkimi soglasniki. To se vidi iz takih besed, v kterih pa hranili kakor koli za take kraje, tega ne, so preleni za se je iz skrajšal v s ali z. Tako se sliši pred trdimi s: to in prezabiti ; kaj tacega se še ne spomnijo, in tudi ne scediti, scistiti, skopati, spod, (Janez.) mesto: iscediti, vedó 9 kaj se pr v 9 Ljubi svojega bližnjega itd." Tudi si ne isčistiti itd. vedó ali pa brž kot ne si iz lenobe necejo pomagati. Lahko Pred mehkimi pa z: zbijati (excuterc), zdati, zgovar- bi nauirec prav drago ostajajoce žito prodajali, postavimo zjedi, zlijati, zmed, znova, zrajtati, zvrtati, zvir, v Carigrad, kjer je kruh zmirom dražji kot v Londonu jati, mesto: izbijati itd. (prim. Janežićeva „Slov.a"). Smemo tedaj iz tega izgovarjanja to pravi lo posneti, da se v zestavljenih besedah pred » kadar je lakota; pa nečejo samim sebi dobro Kar zadeva les, tega ni povsod enakomerno prav Hvro pejska Turčija ga ima se precej zadosti > trdimi soglasniki mekkimi pa iz: izgovarjati. ima pisati is: iscediti; pred malokje bi jim ga morebiti primanjkovalo za kurjavo a • • 1 • rn /mr i ■••A • « « . _ ^ prav . V azijski Turcii (Natolii) je le na severju dosti lesa , toliko 9 Nekaj različna je pisava iz-a pred s-jem in &-jem. da bi ga skor vse druge države, ktere ga potrebujejo, do Slovnicarji (prim. Janez. „Slov. že m ati, u pišejo sicer i z z u t i 9 iz volj lahko dobivale od tod za svojo potrebo Oglina, ko al ta pisava ni vedno po duhu jezika; veljati liko je pa tega v pomorskem svetu v Natolii I pa ce tudi bi dal samo: izza. Sicer pa se je Ijudskemu jeziku izgo- dobivajo ga Turki vendar, namesto od todi, doli z Anglež varjanje izz- in izi5-a preteško zdelo; spremenil je iz v ze: zezuti, zežemati; zežvižgati. 4. Vz ali vs (s u b-, ex-, empor Rabi se samo v zestavljenih besedah. Pred glasniki se piše vz: vzcti ; pred trdimi soglasniki : vsplamtiti (Janez. kega eesar je kriva sama lenoba. Pol južne Natolije pa • I • « * m - * Pis. najst let. Pa kdo bi bil tako nespameten, in bi se vselil na Turškem, dokler ne poskrbi vlada, da bojo naselivci Abhasija leži pod kavkaskim predhribom na južno-zapadnem podnožji. > Pis. vami sami in varno njih premoženje, in dokler bo koran tudi v državljanskih zadevah veljal za prvo postavo * 328 Turški car ima veliko sveta. Ima ga v Evropi, Azii in Hercegovincov; tako se je brez iskauja ia pritiskauja in Afriki, kar so „Novice44 že omenile enkrat, če se ne nabrala čeravno mala svota od 21 gold. 40 kr., al vendar motim. ) Zdaj izvirajoča iz čistili src in blage^a namena. Pošljite te de še nekoliko zastrau podnebja. To je prav narje zboru gospojinskemu v Zagreb, ki zbera doprineske različno. Na jermenskein podgorji trpí zima 9 mescov za žalostné naše brate. Doprinesli pa so sledeči skor, v Egiptu, Sirii in Arábii je prav vroče, v Natolii in spodje: Fajmoster Stranjsak evropejski Turčii pa srednje. Nezdravih okrajin je prav Miha Kokot 40 novč., Trampuš, kaplan go 1 gld., Raičev Božidar 5 gld. 9 1 gld., A. Kos (r n 3 cr r» Magdić malo. Najnezdravši je Nikomedija (Jsmid), Efez (Ajasolu in Aleksandrette v Sirii. Sicer pa razsaja trdovratna mrz-lica malo da ne povsod blizo morja, posebno v Solunu na Macedonskem, v Niceji, Varni, po spodujih donavskih okra- Božidar, profesor 2 gld., Fric Božidar, fajmošter 1 jinah, skor povsod v severni Natolii, vzlasti v Samsunu in Suhač Toni 1 gld., Ivan Macun 1 gld. ____- — ■ « tt A A A t • « 1 4 • • m ■ t • V Cestnikov 1 gld., tehant Dainko 1 srld.. Vrbnjak , kaplan Id., Weixl Ivan 1 gld., J. V., fajmošter 1 gld., dohtar Gašpar Majhenić, kaplan 1 gld., Sinko ld., 1 gld. 9 ar to Batumu iu, kjer sol delajo, po tacih krajih tudi. Pa nekdaj je bilo v nekterih teh krajih prav zdravo, in bi tudi dan Po drugod danas lahko bilo , da je država zakaj. povsod podnebje zdravo, v nekterih krajih še tako, obiskujejo bolniki, postavimo: zgornji Egipt (otok), ni več že od leta 1838 ne. Naj Iz St. Jurja na Stajarskem 16. sept. F. S. Va m javim preveselo novico. Naš ljubljeni Da je pa vor in Ter ste nj a k so se že toliko okrevali, da so za-da jih pustili posteljo, da se hodijo sprehajat, da so prestali sitno Kuge boiezen, ki jih je več kot mesec dni nadlegovala. Vidi se jim , da so velike t» peli, slabost se še očividno kaže pri Podgoriški. vsaki stopinji. Pa, hvala Bo°:ii ! ostala nam je bistroumna Iz i elovea Dopisi. se piše „Slov. Prijat ir » lava, ki le na cast in blagor Slovencom deluje in se LI ledeče » kai jim Zdaj je ravno trgatva pri preteklost od kriti prizadcva. nas. Kodar ni toča pobila, je res veselje polne trte ogledavati zavoljo važnosti svoje vredimo tudi našemu listu: „Prihodnj leto obhajamo Slovani tisočletnico C Ze dolgo ljudje ne pomnijo take dobre letine v vinogradih. i u M Se ve y da kjer je toca brusila in sicer se celo trikrat y tisoć let je namreč že , kar sta prižgala brata tam je zaloatno. Kdor ga je mislil 14 sfrtinjakov nabrati . « v V I I I • v I % * I i • I « I A Ciril in Metod nam Slovanom zveličavno luč prave katoliške bo pa revče ga za poljak naiskal! vere. Po vsem svetu slovanském se pripravljajo, da bi to Iz Touiina 12. sept. J. P. imenitno slovesnost prav slavno obhajali. Kaj bomo počeli čbele na Krajnskem obnesle, nam še nihče ni naznanil. 9 Kako so se letos V Uli Slov Starodav gov Metod maševal v J pripoveduje, da je sveti našem kraji, in tako slisimo tudi od vseh straní, so letos ravnokar čbele tako dobre, da že veliko let ne tako. *) Panjovi niso stara kapela se popravlj Al bi se ne mogla sredina cele te osti le bogati, temuč tudi strd (med) je tako žlahna, da ne za nas Slovence ravno v Jar postaviti? Le premiš- more bolja biti; čbelarji jo primerjajo po dobroti z vinom Ijujmo in naznanujmo svoje misli po ćasnikih naših 1834. leta. In res je tako. Ker je bilo takrat, ko so čbele Tako „Slov. Prijatel" v Celovcu. Trebalo bi zdaj ono sve tinico pripovedke starodavne nekoliko zgodoviusko razjas niti brale 9 vreme skoz in skoz lepo suho , je pa nočna rosa bila ajdnemu cvetju. Kar so tedaj letos zgolj edina vlaga 9 dalje kraj, lego itd. Jarenine drag 99 ko opisati neizrečeno pridne cbelice nabrale, je cista sladcica. Skoda le je, da že več let je čbelarjem pri nas veliko veliko čbel J. M. — pod zlo šio, da tedaj nekteri nÍ9o letos ne panjiča imeli. Novice" bode ljubo , da tudi iz štajarske Ta okolišina je kriva, da pridelek medu in voska sploh ne bravcom, ki je ne poznajo V Središču na Štajarske Naj vam 12 emlje prejmite od ojih ok neka; vrstic, kakor ste sčm bo tako obilen, kakor bi sicer bil, ako bi bilo dosti čbel bilo. ter tjè nje blagovoljno prejemale od drugih krajev. Přesel sem namreč tekočega mesca slovenski kraj, kar ga je med Slatino pri Rogatcu pa med Središčem na ogersko-hrvaški Pivke. Na dopis s Pivke zastran potřebnosti učilnice za d e k 1 i s k e delà v Postojni pririesle so „Novice" a ugovora svetujem nekaj v 36. listu odgovor. Brez daljne ar 9 Našel sem povsod, rekel bi, celó euake zadeve: Dosti Čeravno se je bati, da navadna osoda nasvetov, po kteri m ej i. veliko sušo, ktei je zalibog Î se le od male nedelje, to je. 8. t. m., kakor se mi zdi, konec bil. Ze 7. t. m. pa raz se vleže pisemski prah na-nje ne bi tudi sledečega zadela, lila se je slovenska naša Drava mela med llalozami in doljnimi ormužki. In sedaj se zdi, da bo nam za tako hudo, da je divj su naj bi Poljane tei dnesla brod rade preveč ga vendar le hočem razodeti. Nasvetujem namreč, se stanovanje enega zdaj v šolskem poslopju prebivajočih učenikov v hiši ět. 132 (nekdanje stanovanje or cr duhovnih pomočnikov), ki je v najem dana, odiočilo za to učilnico. ? dezja malo, ker Ijudj v taki obiluosti kakor ga je popred za polja in senozeti bilo pre- a\\ pa naj ge imenovaua hiša za to napravi. Ta veča ovira IM ze zacenjaj brati. Našel sem vinograde da j od leta 1834 ni še b para 9 po prekrasnih hribih v Halozah kakor tud prostrani jeruzalemski gori med Orni po cklj lep zastran stroškov za zidanje poslopja bi bila po tem takem premagana. Po premagani poglavitni oviri ne bo težko* manjših zadržkov odpraviti , ako se reč s resno in trdno Središčem narava je prsi svoje napol Ljutomirom in vo|jw v roke Vzame. ter je nuja cio veku za okrepčanje m i ka Ivošana na Nofraiiiskem 18. sept. R. Po hudih denca odvraća sam gospodar ne sine dotakniti, dokler ni branj potuika ta dar Božji al zve- nalivih pretečenega ledna se je nagloina tako huda gnjilina občna. rekel bi , vera, da 8e grojzdj se In ta vera ima posledek, da iki ne vidiš po sepovih tako zber sanih 9 potrgljanih ti kakor po drugih krajih Našel poprijela krompirja, da tem, ki ga po ti obilni moči še le kopljejo, včs pognjiti žuga. Tudi grojzdju je nekoliko škodovalo, ker jagode prenapite so jele pokati; sicer je pa se dosti zdravo in precej dobre kapljice obeta. Kar strnje za- sem povsod čist naroden duh; in česar se clovek še pred deva7 je bilo obilno slame pa le srednjo mero zrnja. Ajda 10 leti ne bi bil nadjal, kar sem celih 10 dni tod hodil, je pa prav iepa jn brstna in se obilnega pridelka nadjamo; nisem med omikanimi Slovenci slišal nemškega raz- enak0 frmentin ali turšica. govora, dokler dobro znamo, kako je to bilo še pred nekimi leti In ta čisti narodni duh pokazal se je tudi v tem 9 da Iz Ipave 10. sept. 4fr (Konec). Med „besedo" so se povsod srca in mošnje dprle in večerjo bila je našim gostom zunaj pod milim nebom 9 měnila žalostna lega borečih se naših bratov Crnogorcov kjer se je vkoli napo- maja kratkočasnica napravljena, kjer so v razveseljevanje 0 Turćii bi se dalo še veliko pisati, kar opusćam , ker le to oroenjam, kar -Novice" še niso povedale. Pis. Zgodilo se je že po Vaši želji. Vred. Okoli Ljubljane so mareikak dan čbele nanesie po 4 in b funtov v en panj. Vred. h in druzih, kteri so se (a večer radovedno ozirali se drugega pogumnega branitelja slovenskih pravic v zboru proti Zému u m et no napravlje enj kvisko metal Res državnem in napije z nadušenimi zivio-klici sprejeto zdra pi kratkočasno intermezzo je bilo to med „besedo" in vico gosp. dr. T oman u. Potem povzame dr. Bleiweis be vecerjo sedo in zahvalijoč se za toliko prijazni pozdrav domoljubnih Okoli devete se je množica veselo, pa spodobno in Goričanov napije na dobro in stanovitno zdravje, ki daje mimo na vse straní razšla. Pri večerj Je ostalo kakih člověku moč, da ne onemore v vsakdanjih borbah: vsem 150 gostov. Imeli smo se prav po domače kot bratj iu otroci ene slavne mater Nap se je rodoljubom pí V • V • cujocim in pricujocím y zd je sledila zdi Naj rodoljubom slovenskim, ki so se snidili danes tukaj od Soče, Pivke in Adrije. In spet je bilo vse živo po dvo- Ni bilo dolgega oddiha in gospod dekan napijejo raní. omenim le nektei Gosp. dekan Grabrijan napijejo najprvo Nj. Veličanstvoma svetlemu knezoškofu J e r u ej u Vid mer ju blezo tako-le: NTi še dolgo časa, kar smo Ipavci srečo imeli, svojega škofa presvitlemu ccsarju iu cesa r i ci tako-le: „Lepa množica med sabo imeti, ki so se od ene strani kakor razsvitljen nas je tukaj zbranih; nismo vsi Ipavci, vsi smo pa lojalni viši pastir, od druge pa kakor rojak med rojaki, ali kakor Avstrijanci; vsi se veselimo, da imamo cesarja, ki nam Slovenec med Slovenci odkrito in blagovoljno obnašali. Zato blagodušno dovoljuje , da si smemo svoje národně, dozdaj se smemo zanesti, data bistroumni visi pastir, kar se bolj ojstro preklicane občutke tako javno izustovati. Mislim, da med svojimi ovčicami po njih potrebah ozirajo, tolikanj bolj vsak Slovenec živo potrebo ćuti, da bi usmiljeni Bog ta čega svoje vladarja dolgo dolgo let ohranil, ki si ni samo na narodnosti toliko pravice ima spoznavajo, da Slovenec je drzavljan, ki do priznanja svoje kakor vsaki drugi narod. i geslo napisa! Pravice narodom", ampak nam jih tudi Slava tedaj prečastitemu našemu g. kuezoškofu J eru ej u!" v resnici podeljuje. Pa dolgo življenje je le pičla sreča, in živio-klici so odzdravljali to zdravico. 55 Hvaležni Slo spre če se ne opira na blagovoljne podlage, posebno če je človek venci, spominjaje se svojih viših duhovnih paštirjev pri zdravém srcu dušno boláu, kakor se je gotovo našemu govori med drugim dr. Bleiweis — pa ne zabijo nikoli via presvitlemu cesarju godilo o času nevarne bolezni presvitle dika, ki je prvi pred vsem svetom za slovenski narod po cesarice naše. Zdaj ko pa slišimo, da je prcmilostljiva vzel besedo v državnem zboru dunajském in se mu je gospa ozdravěla, gotovo je, da se je tudi srce na- potem že mnogokrat v djanji skazal šega cesarja razveselilo; zatorej zdaj složno recimo: takein srečnem stanu in veselji ohrani Bo blagosrčnega mecena : o* O V dolgo dolgo let zato slava svetlemu vladiku Jurju Strossmaj er-u! In navdušeni slava-klici so odmevali po dvorani. Sledilo je našega cesarja Franca .Jožefa in presvitlo cesarico Liza- še več zdravic, ki so zmiraj novo življenje v veseli družbi beto"! Srčni slava- in živio-klici so grmeli po teh besedah izbujale. Gospod fajmošter kriški Sušnik, napije gospém od vseh straní. — Župan slapenski, gosp. Frjančič, napije in gospod ičnam, ki so prišle iz Ljubljane poslavit veselico današnjo; gosp. prof. Erjavec dodaja tej zdravici gostom ljubljanskim, iu se z veseljem spominja s kako prijaznostjo in ćastjo so poslanci ipavski bili sprejeti se to, Kdo da napije vsem Slovenkám, posebno pa še ina ter a m slovenskim, kterim priporoča v tnehke in dovzetne srca v ljubljanski čitavnici, ter blizo tako-le nadaljuje: pa popiše danes naše veselje, ko ste sami semkaj prišli, otročičev saditi Ijubezcn do domovine, da bode to seme nas obiskat na našem domu. Srčno radi bi Vas, verjemite veselo klilo in obilo sadii donašalo, pa popravilo to, kar je rtu i v vsaki soseski posebej sprejeli in pozdravili; pa ker nemila nam preteklost hudo grešila. In „živile matere in bi Vam h temu časa primanjkovalo, smo Vas pripeliali na hčerke domoljubne!" je donelo od vseh strani. Pa se ni ta prijazni homec, da od tukaj ogledate naše sela in vasi, bilo zdravic ne konca ne kraja; pa kdo jih pomne vse? ki Vam prijazno svoj pozdrav nasproti kimajo. Jaz pa v Na slavo duho v s ci ni slovenski, našim kmetiškim imenu vseh Ipavcov kozarec poprimem in zakličem: „Dobri došli v ipavski dolini Vas živi še mnogo mnogo let!" Zopet navdušeni živio 5 predragi uam gosti ljubljanski, Bog gospodarjem, vrli pevski družbi vipavski današnjo veselico tako moćno pitnice z 5 ki je povzdignila, so sledile se na drugimi vred. klici. Gosp. Tonkli iz Gorice še posebno potem napije g. Proti koncu vecerje se je se oglasila naša pevska dr. Bleiweis-u, ter se mu srčno zahvaljuje v imenu družbica, in nam je 55 Vipavsko in VTilharjevo „Na jezeru «. Slovencov goriških za njegov trud o boji za narodske pra- še enkrat zapela. Posebno ste zadnje dve vrstice Vilharjeve Gospod Ambrož Čujte hribi in bregovi, da sinovi Slave smo", vse pricu- , in jih vice. In ponavljajo se sreni zivio-klici. napije grofu Lanthieri-u mladému, „ki se v vsem pra- joče tako navdušile, da se je vsa družba vzdignila vega domoljuba kaže, ob enem pa svetu častno spričuje, dav s pevci vred prepevati jela časti vsi s tem tudi pesnika domoljubji ni nikakoršnega razločka stanu". Iznova živioklici. nj en ega. zdravico „možu, kteremu gré srčna Potem dr. Bleiweis napije naša hvala, da se tako rajsko radujemo danes, kterega srce ni kterega sveto g mozu y Pa tudi „Vipavska" je z neko posebno ra-dosljo navdajala celo družbo , tako, da menda kake trikrat li še med večerjo peti. Glasi se ta kratka pa so jo mog vceraj še le domoljubje prešinilo. marveč krepka pesmica tako-le: eslo je od nekdaj že : 55vse za vero in narod Slavček poje po grmićkih, nost", zato tedaj tudi sedaj, ko nam je velićastua cesarjeva beseda narodno ravnopravnost dodelila, je s krepko roko po- Pa le malo ćaša ; Taka je pri drugih tickih. Kmal ne dajo glasa. Pa Ipavca to ne moti: Sam si zná zapeti; Za veljavo, kar se loti, Vžuga vse na sveti. geslo. Bog živi vzdignil zastavo, na kteri se lesketá ono prečastitega g. dekana in kanonika Grabrijana!" In spet so živio-klici doneli brez konca in kraja. Gosp. Ambrož napije domoljubnim Vipavcom in njih vrlim županom, kteri kažejo, da zapopadajo novi čas ustavne vlade in na- Šaj po žilah se pretaka Kri mu vroca, zdrava; Ne potlač' ga vsaka spaka Nic mu ni zmotnjava. y Ne prepece ga vroema, Burja ne omaje: Ce pa tirja domovina, Kri, življenje daje. In tako se je približala polnoč med prijaznimi pogo rodnih pravic. In spet so živio-klici doneli po dvorani, vori in navdušenimi zdravicami bil je čas, ločiti se. In kmali potem napije na slavo gosp. Antonu Černetu, zastavo goriško na čelu zapusti vesela družba kratkočasni državnemu poslanců, „neprestrašljivemu zagovorniku naroda Zémun in se podá v lepem redu proti Trgu. popevaje pri 1 1 • i 1*1*1 11##1# !• I • mj •/# 1 à • J J • II« I •• 1 * slovenskega y in spet so se ponavljali slava-klici, ki so ljubljeni „Naprej", do stanovanja gostov ljubljanskih y kjer gosp Cerneta tako ganili, da je odzdravil to zdravico z se z navdušenimi slava- in živio-klici od njih prav srčno napitnico, rekši, da danes v toliko velikem zboru je iznova poslovi. se očividno prepričal, da narod slovenski vseh stanov se živo zaveda svojih pravic in da je po tem takem pač sveta Mi pa Ipavci, se Vam, slavni gospodje, predragi nam gosti ljubljanski , še enkrat zahvaljujemo za Ijubeznjivo pri-dolžnost poslanca slovenskega, braniti narodu svetinje nje- jaznost Vašo, da ste nas obiskali; svesti smo si, da Vaš srove. » Gosp. župan slapenski se pri tej priliki spominja prihod k nam in besede, ktere ste nam govorili y so nas v 330 našem narodnem zivljenji za eno dobro stopnjo naprej po- ktero bi se doneski mogli po visib davkih nabrati in bi tudi maknili. Hvala in slava pa tudi Vam, dragi brati in sosedje take zadel davek, kteri od razstave celó nobenega dobićka nasi, ki ste v obilném številu nas pohodili ter veselico našo, nimajo; zato naj si. ministerstvo skusi to reč tako na noge ki je vse razveselila, pa nikogar zočnostjo tako lepo povikšali. Z Bogom! Iz Ipavske doline 19. sept. K. Mislili smo, še do druzega pondeljka, to v sredo začela, je, do 22. t. m. počakati grojzdje zavoljo siluega deževanja gnjilo, ni kazalo ni razžalila, s svojo na- spraviti kakor na Anglezkem, da podvzetni in dnarni špekulanti napravo razstavnega poslopja na svoje stroške Bendima se je prevzamejo in so potem tudi vsi dohodki vhodnine njihovi. Cas bi bil enkrat, da se Dunaj skaže, da njegovi dnarničarji y pa ker se je bilo bati, da ne bi ? vec sami kaj premorejo in da se ne naslanjajo le na državo, ampak ji radovoljuo sežejo pod pazdiho. Ce je tudi poslopje pri-odlašati; reci pa moramo, da je grojzdje dobro zrelo, vatno podvzetje, bo državo še tako zadelo dosti stroškov. kakor že več let ne tako. Nabira se pa le po malem. Vreme je, hvala Bogu, še precej ugodno. Iz Kamnegorice 2. sept. A. žl. K. Tudi tukajsna kupcijska in obrtnijska zbornica je po enakem pozivu ministerském se v poslednjem svojem Včeraj smo zboru pomenkovala o prihodnji razstavi dunajski in tudi sklonili tukajšno šolsko leto. Prepričali srno se pri končnem ona je rekla, da naj razstava bode velika za vse države izpraševanju, kako izvrstno so izurjeni učenci v vseh ved- svetá, toda še le leta 1869 ali 1870; zavoljo dnarnih nostih, v kterih se mladež v ljudskih šolah po deželi pod- stroškov pa ni nič govorila. Dalje je bila v tej seji tudi učuje, kar je toliko bolj hvale vredno, kar je bilo obilo beseda za višorealko Ljubljansko. Reci moramo, da truda treba 182 učencov in učenk na tak stan vednosti smo res željno pričakovali, kaj bode gosp. Muhleisen, kte- pripeljati. Zavoljo tega pa gré hvala posebno našemu ne- rega poznamo kot praktienega moza , stopil s kakim vtrudljivemu ar 0 ku gosp P. Zoretu in gosp. kaplanu Jož Sterbencu. Če ima % • teljski stan že sam po sebi mno tovim nasvetom pred zbornico; al slisali smo le spet dokaze za potrebo više realke in da naj se to d e ž e 1 n e m u truda in britkosti, moramo toliko bolj S raj at sirovo obna- odboru na srce položiza prihodnji deželni zbor, pa tudi sanje nekterih nehvaležnežev, kteri z grenkimi besedami zbornica ni druzega nič sklenila. Čudno se nam zdi ? da veliki trud učenikov poplačujej vsake babure Al to naj jih tolaži y da se nobeden odbornikov saj iz „Laibacherce" ni spomnil,. kar je deželni odbor o tej zadevi že davnej storil po 19. sept. Ker se tù iu tam kakšen sklepu svoje seje 17. oktobra 1861, ko je mestnemu glas ne predere nebes Iz Ljubljane bere iz dežele, ki ga „Novicam" piše kaka domorod- odboru, v kterega opravilstvo ta reč po dosedanji po dopif kinja, ne smejo vendar tudi Ljubljančanke mutice biti bi se jim je b skor po pravici očitati, ker od tistihmai al to . kar stavi za realke pred vsem spada poslal povabilo : naj najpopred natanko po zvé stroške, ki jih bo ojska zavoljo „krinolin", nismo brale nič od nobene (razun učiteljev, ktere država plačuje), prizadjala naprava naj pové določno, koliko teh stroškov Ljubljančanke v „Novicah". Krinoline so nam res zlo pri- više realke, in ljubljene, pa ljube seri naroda našega nam mora vendar srce naše še bolj širiti kakor nam širijo krinoline život naš. Ce je res, kar so že naši stari očetje rekli, da „hiša ne stoji na zemlji, ampak na ženi, moramo tudi me na vso moč pod- iu esto na-se vzame 2 Dokler deželni odbor nima za pirati narodni dom. Crnu nam bi bil Schillerjevo „Vrednost žen", svoje predloge te podla ge, ne more z najboljo voljo nič storiti, in sukali se bomo v eno mer okoli kolobarja, ki nas ne spravi ne naprej ne nazaj. Slavna kupcijska zbornica Koseski přestavil ali saj njeni gospod tajnik bi mogli poznati gori omenjeni crnu nam je Vodnik čmu r> Organisationsstatut" , da ne delajo zastonj potov , ki nas posebno Prešern nam pel toliko lepih pesem na čast? Naj ne peljejo k nobenemu cilju in koncu. Da bi nam bila nam bode tedaj ponos, viša d mo Slovenke! Časi so realka koristna, to je bilo že stokrát rečeno v različnih va taki da bi bil greh ako bi „drugim proso branili, svoje rijacijah. Kjer pa ni pa pusali vrabeom." Vrabcov pa, ki se zaletujejo v naše domače proso, saj veste, je sila sila veliko. Bog daj, da bi saj domoljubje naše se povsod tako ustanovilo kakor se je krinolinje, — in ne bo se nam bati, kadar bojo zginile kri- četi r> Oberbau". „Unterbau" dodelan, se ue more za V zboru zgodovinskega društva 11. sept. 1.1. je dr. Etbin Costa naznanil med drugfimi sledečo, prav drobtinico. Leta 1530 je poslal nemški micno zgodovinsko noline, da bo zginilo tudi ž njimi rodoljubje, saj se vé, da kralj Ferdinand I. tri porocnike v Carigrad, da bi za mir V) kakor mati prede, tako hci tkč. ljube rojakinje, za danes sporočuje rn 1 vrstice Vam, ravnali. Poslanci ti so bili: vitez Nikolaj Jurišič, dedni " iz Snežnika, in Barica G Lamberg Iz Ljublj a ne. Přetekli sejm ljubljanski se je prvi dan dobro obnesel ; ljudi je bilo nenavadno veliko in trgovina še dosti živa ; judje so svojo robo ponujali v sloven- ključar na Hrvaškem, Jože žl. en vitez iz Stajarskega. Kralj Ferdinand je svojim poslan com naročil, naj pri sultanu nemško govorijo; cezarski toi u skem jeziku tako izurjenem, da osramotijo „krajnsko špraho ostale dni celega tedna ni bilo marsikterega penzijonista ; al dosti sledu, da je sejm. Živinski sejm je vbil polu, goveda drage, pa mesarji tudi v tern niso bili s živino zadovoljni i ker je bilo celó malo pitane vmes. — SI. c. k. ministerstvo kupčijstva je kmetijsko družbo vprašalo za njeno mnenje: ali naj bi se leta 1865 napravila na Dunaji razstava obrtnijska in kmetijska in ali mac Benedikt Kuripesic iz Gornjega Grada bo potem přestavil vse govore v latinski, in tolmač sultanov v turški Tolmač sultanov pa ni razumel jezika iatinskega, pa poslanci niso hotli rabiti. Zavoljo tega so druzega tolmača iskali in ga našli, kteri je hrvaški jezik razumel. Poročnik nemškega kralja jezik. ampak samo laškega, laškega Nikolaj Jurešič je tedaj pri sultanu hrvaško govoril. naj bi razstava obsegala blago vseh ptujih deželá ali le nemških zveznih dežel? Družba je 13. t. m. sklenila od- tolmač pa je hrvaški govor prestavljal v turški jezik. V zboru pravoznanskega društva je 12. septembra tega leta predseduikov namestnik gosp. dr. Schoppl opomnil prežalostno smrt društvenega predsednika , gosp govor: 1) da je prezgodaj, ako je razstava že I. 1865; saj 5 let naj bo vmes med letošnjo angležko in prihodnjo dunajsko razstavo , da se razstavniki enmalo odpočijejo in tudi obrtnija more kaj novega v razstavo poslati, — sveto-valo se je tedaj leto 1867 za razstavo; 2) razstava naj bo velika kakor je bila v Parizu in Londonu, ne pa le odlomek nemških dežela; 3) zavolj žalostnega dnamega etanů naj se stroški razstave ne nakladajo državni kasi, za poglavarja žl. Ulepiča; celi zbor je na njegov deželnega poziv slovesno svoje spoštovanje do raj nega na znanje dal. Potem se je marsikaj sklenilo o notranjih društvenih drugimi tudi zadevah. Prvi tajnik dr. Etbin Costa je med naznanil, da društvo dobiva v zameno svojega časopisa že več kot 20 pravoznanskih, zgodovinskih in političnih perio- dičnih listov. Visokospoštovani cr Anton baron Z o is je družtvu pristopil. * j Vi radi vzeli 5 prosimo le većkrat kaj Vred C. kr. okrajni predstojnik Anton G1 o boč nik je govoril o pravicah, ki si jih vlada pridr- žuje do gojzdov ali kakor pravoslovci pravijo „o Vladarskih 331 pridržnihgojzdnih pravicaha (landesf. YValdreservationsrecht). NOVÍČftr ÍZ dOQ12lČÍh ÍD D t 111 Í h dCŽel. Vsak vé, kako iinenitna je ta reč za našo gorensko in no- ' r "V tranjsko stran, in gosp. Globočnik je tako temeljito in raz- Prvo delo zbornice gornje in doljne državnega zbora, ločno preiskaval to važno zadévo in pravice ljudstva tako ko se je 15. t. m. spet snidel, je bilo: vošilne pismi pre- krepko in jasno dokazoval iz zgodovine in postav, da se ta svitli cesarici po prestani hudi bolezni pokloniti, ki ju njegov sostavek zamore re9 prava spomenica imenovati. Gosp. prof. dr. Klunje unidan vredništvu „Triesterce" je s srcnim veseljem sprejela. Od tistih mal praznuje spet zbornica gornja, zbornica spodnja pa se je lotila posveto- poslal sledeči „o d g o v o ra, ki ga je pa ona tako pokva rila, da v njenem natisu ni bil niče mur več podoben vanja o vpeljavi nemske kupcijske postave v nase cesarstvo po predlogu ministerskem. Ceravno poslanec češki spet nov dokaz: kako manipulirajo nemškutarski časniki. Prazak jasno dokazuje, da take postave sedanji ožji (mali) vsled ustavnih določil ne more vzeti v svoje roke in Gosp. dr. Klun nas prosi, naj natisnerno „odgovor °*a je on pisal in se tako-le glasi: tako kakor njegov Nek ljub zbor se desna stranka zato ne bo udeležila tega sklepovanja, 1 "" ť--------------------©-----'J v - C* r ljansk korespondent mi v 182. listu „Triesterce" zastavlja vpra- m ceravno tudi Muhlfeld in Skene, poslanca skozi in skozi sanje: „kaj da sera storil, da me „Novice" jemljejo pod protekcijo centralistične leve stranke, se spodtikujeta nad to postavo, je vendar većina, kakor je to že navada, vse te pomi-slike uničila in po željah ministerstva sprejela to postavo svojo, in kaj je morebiti krajnskemu deželnemu zboru še ene Janu sove glave več treba?" Take vprasanja sicer niso vredne odgovora, vendar hočem radoveđnežu čast skazati in odgovoriti na te vprasanja. Menda se ne baham, ako rečem, da sem, već let v svoji domovini bivajoč, saj nekoliko za-njo storil. Teh ceravno še tako majhnih je začela zbornica pretresovanje zaslug mojih za domovino vendar „Novice", ki skor že skozi 20 let ministerstvo predložilo, namreč: prenaredbo (revizijo) zem možato in pošteno zastopajo blagor naše dežele, ne morejo popol v svoje opravilstvo in jo že tudi dognala. druge postave, Včcraj (torek ) t • • • • • ki jo ji je ljišnega S» noma prezreti; ce so se tedaj mene s prijaznim priznanjem spomnile ^za ćesar sem jim hvaležen), ni to nikakoršna „protekcija", — kajti .protekcija" je leto, će namesti pravice skazuje se milost. Sploh sem v celem svojem življenju malo protekcije vživul; kar sem in kar druge papirnate desetice dobili; untnega) katastra. To je zlo važna reč za marsiktero dezelo iu posebno za krajnsko, ktera že to- Kmali bomo spet liko let zdihuje po pravični prenaredbi. Te y ki so bile nedavnej imam sem si prislužil pošteno. — Kar pa se tiče šantove prilike z izdane, niso spoznane za dobre, in ministerstvo bo dalo Janusovo glavo", nas ući mitologija, da Janus T) stvo ajdovsko bozan je imel staro glavo nazaj obrnjeno, z mlado pa je gledal naprej. Razjasnilo tega je priprosto. V preteklost je treba se ozi rati, da razumemo sedanjost in prihodnost; starodavna preteklost je že spet druge napraviti. — Te dni smo brali dolgo dolgo vrsto sodniških uradnikov. ki jih je za sodnije hrvasko-slavonske imenovala kr. dvoma kancelija; sčm ter tjč učilnica mladostni sedanjosti. Da sem se pećal z zgodovino krajnsko, srno našli tudi kakega Slovenca vmes. Za sklic e r d e 1 j mislim, da prićajo delà za me. Zato ne le krajnskemu deželnemu zboru, ampak vsem dežclnim zborom, pa tudi državnemu zboru dunajskému iz srca želim prav veliko Janusovih glav pa prav malo skega deželnega zbora delà vlada res priprave; ali pa bo hotel ondašnji deželni zbor, sostavljen iz Ogrov, Seklerjev, malopridnih lenuhov ffične vednosti. i gospodu korespondentu pa kaj vec mitolo Na Dunaji 6. sept. 186'*. Prof. dr. V. F. Klun. častni inestjan ljubljanski. Rumunov in Saksoncov, poslance poslati v državni zbor, nek sama vlada nima upanja veliko. Galicii se spet razširjuje goveja Na Ogerskem in v k u » » t V pise Pač slonovo kožo mora imeti, komur to še ni zadosti, ne vejo odgovoriti kakor to, da pravijo, da „je laž nemci" pa v Frankobrod, da bi vsak po svoje naredili podlago edinosti. raz stave bo o vseli Svetih. Zdaj je gotovo, da konec londonske 6 let ni bilo rekrutbe koga ako se očitno lažnik imenuje! Kdor pa se ne bojí. očitno lažnika imenovati, ima že do ka zov gotovo, da jih bo dal na dan na pravem mestu . kadar bo treba. Ljub na Husovském; carski ukaz jo zapoveduje zdaj za leto 1863; rekrutba se ima začeti 15. januarja in iz 1000 Ijanski dopisun irna spet strašno bridke čase: za up ni ce ne more požreti, ki jo napravljajo mestjani tnožkih 5 jih vzeti. gosp županu za njegov god, da mu pokažejo, da ga še zavoljo več ce-IIijo kakor zavoljo „Pflasterungeu , kakor je ,,Laibachercau Današnjemu listu je priložena 23. póla „povestnice a tako prisreno „naiv" unidan rekla in s tem svojo sorodnost celó premalo skrila! Ker zavoljo te zaup- Listnica vredništva. Gosp. J. B. v V: Vaš přepis iz » s „Triesterco" nice znani dopisun pika tudi spoštovanega našega domo Slovenije" nam je vesela priča rodoljubja Vašega: al zdaj ko imamo izvirnih soetavkov obilo, ne moremo vzeti poslanega. Prosimo kaj ljuba Horaka, inu moramo novico povedati, da druzega izvirnega. Gosp. S v M : Přejeli in razdelili. tr uamerja izdati „Blatter aus meinem Tagebuch-u", v kterih bo marsiktero historico povedal iz mestni h volitev, kako Iiorak Gosp. V. Z. v L: Dokler ne pošljete konca, ne moremo natisniti. kar ste nam dali. Gosp. J. v Bist: Ker je v dopisu iz veci del vse reéeno in nam &pet zlo prostora manjka, ne zamerite. pohlevno so hodile i me ni tne gospé itd. dopisunove s tr a n ke ga prosit, da bi iz Saula postal Paul ostal Saul. togote poffoltniti Pa tudi tega „Tagespoštar u pa ni mogel ^«iv pu^vnuiu, da so ga pošteni Ločani v svojem ,,cmi-esendet^ v „Laibacherci" 212. po prstih krenili ; ker pa Saul je brez Ein Popravki. V pesmi stihu „Prekletstvo in blagoslov" v 38. listu 7. mesto konec beri kouc; v kiti 3., stihu 6., mesto tr „Novic" v kiti 2., stihu 3., mesto kterim beri katerim; v kiti 4., sicer beri s cer; v kiti 8., stihu 3., mesto trud beri tuď; v kiti 13., stihu 8.. mesto zdržuje beri združuje; v kiti 15., stihu druzega ne more zoper to, sam sebe tolaži, češ, da so 2., mesto gimnazija beri gimnaz'ja; v kiti 15., stihu 6., mesto Ločani to iz „prijaznosti" storili. „Tagespoštar" misli, da jo beri ječeli svet se s tako kramo pečá kakor on in njegovi pajdaži ! Pomagaj Večni in Dobrotni Popisať jezik mi sirotni, Ki mater 'má je ne pozna, In brž, ko uma kaj dobiva, Ga precej ptuji duh zaliva, In ptuji veter mu pihljá; Ne more v svojem se ozreti, Očí ne more v svoje vpreti, Povsod le ptujšnja mu igrá vse počutke mu zatira, otrocje mu podira. Glej! Želje Ki jih od matere dobi. Prećudno vadi ga črtiti. Dobrote njene pozabiti, Za ktere dost še vedil ni šege zaničvati. In smešne druge posnemvati nocí ! Pa Rojakom trobi d y Ce revni stan ta premišljujem, Skrivaj pri sebi sam zdihujem, Od žalosti že vès kopním. AY ni od ćrta taka sila? Ať ni natore spreobrnila? Divjakom take ne želim! Člověka sili zatajiti Nagone srčne, in storiti, Kar je nasprot počutkom vsim. In ta nesreća je zadela, Ter zlobno treti je začela, Slovenja! oj! tvoj slavni ród! Že zbirajo se vse nadloge, Sèm klatijo se v naše kroge; Ne bom že pravil : kdaj? odkod? Zadost, da pravim: Ni ga kóta Povsod je huda kužna zmota Ze praznovala letni god! Preblažen je, kdor tam stanuje, Kjer se jezika slava čuje, ! Tam y kjer mu věnci še cvetó i Kjer ni potreba glave treti, In ptuj ega poprej uméti, Še preden s vo j'ga kaj vedó. Al jez sem zgubil svoje leta Do zdanj'ga ćasa od detéta, Z jcziki ptuj mi z vso skrbjó. V Že ko se druzih naveličal Sein, nepotrebnih se prepriéal, Slovenja! komaj te spoznam. Veliko je rojakov takih, Ki niso zadnji v drugih vsakih, In tebe vendar jih je sram! Ne smcm rojaka imenovati, Kdor tebe noće prav spoznati. e drugi noće, hoćem sam: Slovenja! tebi v čast živeti, Spodobno hvalo tebi peti. Častiti tebe vsaki čas. Tuď sester tvojih rad ne zabim, Prijazno jih na pomoć vabim, Posebno ki so bliže nas, Jih ljubim, ker po njih spoznavam V njih zakladih poiskavara Jezika star'ga prav' obraz. Naj drugim druga reč dopade, Nevredni naj časti si krade, Bogastva skopnik naj želi. Časti naj grške kdo pisarje, In lepili znajdkov vse zidarje, Njih rod bogovski naj stori! Latinski jezik naj si hvali, Naj bo v resnici, naj bo v šali ♦ y On y komur se najboljši zdi! Naj drugi slavo 6ebi snuje Če matern' jezik zaničuje y y Krajnska Slovenija. Zložil Juri Grabrijan leta 1823 Francoza, Nemca ino Laha, Angleža Krajnci že od straha Zavolj jezika naj časté. Jezikov p t u j i h vse lastnosti Njih lepih misel visokosti Nevredni svoj'ga naj slavé! Naj bo skriconov in pisarčkov, In već neumnih takih janćkov y Jezicek nagel še takó, S katerim jezik svoj teptajo In zanićvanje mu ragljajo, Opravljati ga dost vedó. Da Krajna jih je porodila, Nevredne s kruhom odhranila, Naj malopridne sram jih bo ! Ne pravim s'cer, da ni noben'ga v otroeih tvojih do6t pošten'ga, Ki tebe, Mati, prav pozná; Z veseljem smem ti še povedať, Sinov da tvojih ni pregledat', Po kterih tvoja čast miglja; Lepé že luči, kot danice Vedrijo nam že tvoje lice, Světlost da slave te obdá. V Ze mal' je v tebi ptuj'ga sneta Slovenskega si polna evéta, Te sester sram ne more bit'. y Pa kaj pomaga? kdo verjame? Resnica će se prav uzame, Je c v é t ; al sád je še zakrit. U novem stanu, stan' lepoti Ticí v možganov še tamnoti Obraz ponovljen tvoj zavit. Kaj, ako skopnik dnar nabira, V železne škrinje ga zapira, Komu sc kaj pomaga s tem? Molćati moram, će me vpraša Slovenski ziianec: „Kaj odlaša Slovenja skazať se ljudém? Učeni jo preradi imajo, Ljudem je, pravim, še ne dajo, Babajo ž njo, to dobro vém. Ah! zdaj se vendar enkrat. skaži! Sirote svoje potolaži! se meni zdi. i, spala, Ze doba bo G1 ej dokler si, Slovenj Nemarno potlej še dremala, Se čudo pri sestrah godi. Poprašam Rusa: „Kaj imate! Poinočni vi! vsi kaj veljate? Al tudi vaša Vila spi?" 71 Neumnež", pravi y yy al se mešaš ? Al že v slabosti uma pešaš? Nam knjige naše prav slove/4 Srbijana že ne bom poprašal, Z odgovorom ne bo odiašal, Nasitil bo mi vse želje : V8ih učenost bo bukve kazal, Ki jih je z branjem že zamazal , Poreče: ,,Kaj pa vi možjé?" „Jeziku našmu ni ga para, Za druz'ga potlej kdo kaj mara Za pesmi ni ga bolj'ga več: Sprićuje gora, log, dolina, Zelena vsaka to ledina, 2 Od drugih vec, kot svoj'ga ve; Sabijana vsaki vojni mec." Tam strašne vojne se pojèjo, Vojšakom pesmi slavne tkèjo V domači šegi prav všeć. Hrvat še pravi, da ni zadni, Da ni pospaval v senci hladni Da ni tako nemařen bil, Da zgodaj že se je oziral, Besede svoje v bukve zbiral, Bukvarnice skrbno polnil. y y Še prašam Čeha , Dalmatinca Pri njih rastó predobre vinca. Da b' se jeziku vene ne vil. Slovenja! kje s' takrat medlela? Je stara mati te zaklela? Da ť rod nikolj nesmé slovét ? Al od natore si tak lena Hudó tak mrzla in ledena, S teboj da ni b'lo nić začet? Ze davno so te zapustile Slavenske druge pridne Vile, Slovijo že po celem svet! Ko pozno si se predramila Ošabnost te je omamila; Si mislila storiť na mah, Vse kar poprej si zamudila . Ko Ij ka nj starine pozabila. e prav premislim, me je strah! V tamoti grdi si ticala, Domaćo rudo zanićvala, Otresala zlato si v prah. Prenaglo si obračať jela, Poslušať sester nisi htela, Pa star'ga več b'lo najti ni. Kaj druzga b'lo je zdaj storiti, Besede mógla si nam liti, Noben'mu znane, kot se zdi. y y Al nagla hitrost ne pomaga Prehitro z dobrim se ne zlaga, Ošabnost malo tud storí. Si mislila j da je storjeno, Karv dolgo b'lo je zamujeno, Če le besed zadosti bo. Pa glej ! so jeli godrnjati In proti tebi ustajati y y Opravljať te zadost grdo, Ki starega se raj' držijo, Novine take ne trpijo, Od tebe slisat ne dadó! Poprav'la da bi svoje zmote, Spreobrnila vse si kote, Le kter bi lék tù boljši bil. Ničemernost si zdaj spoznala, Pomoći pri sestrah iskala, Studenec poln besedníh žil! Al kaj pomaga? Roj neznancov y To jezik naših starih Krajncov Nikoli ni !" je grozno vpil. ,,Bo mar pećal se kdo s hrvaškim? Nikoli! vselej raje s laškim; Kaj nam potreba je tegá?u Das'ravno še ne vé Gorenec, Kaj večkrat pravi prost Dolenec; — K r a j n c a sta obá In vendar Tlešcan gorjancu naj kaj pravi Tud' Nemca zraven naj postavi Bo vsak razumel pol blodá ! Zatoraj naj se povzdiguje, Jezike svoje naj steguje Mrčesa ptuj'ga voljni roj. Al stano vitna ti le bodi! Srčnost Slovenja ! naj te vodi. Premagaj njih jezika boj. Prijazno skaži jim dobroto, Ne pelji jih u drugo zmoto, In vse podalo bo se koj. Takrat se bomo veselili. Na zdravje tebi vince pili. Pa tildi kaj zapeli vmes. Roke prijazno podajali, In brate vse nas imenvali, Tačas vsi bomo čez in čez; Ne bo nikdo debelo gledal, Če prav slovensko bom povedai Pomozi Bog. da to bo res!! * V „besedi" Ipavski čitana, kakor je bilo v poslednjem listu rečeno. Vred. 0(1 Í!» vrednik: Dr. Janez Bleiweis Natiakar in založnik: JoŽef Blâznik