GLAS NARODA. List slovenskih delavcev v Ameriki. Štev. 4=4=. New 3 12. aprila 1902. Nemiri v Belgiji. Poulične demonstracije Bruselj, 10. aprila. Demonatra cije v prid pridobitveaplošne volilne pravice postajajo vedno resneje Vlada je danes zjutraj pozvala re servno mcžt^o pod zsstave, da je tako pripravljena na vsaki slučaj R^sorvni vojaki raxmh Čet so s< danns vprli svojim častnikom, iz sm«bnvali vlado in peli revolucijo narnp platni Ljudstvo je dane« nameravalo ? dinamitom razstreliti katoliki samostan v Hi udeng Aimeries Tr bombe so se razletele, ne da bi na pravile izdatno Škodo. V Charleroi je vlada posla ia konjico. V minol^j noči je priAlo do pretepov med meščani in policijo na vetih mestih. Polioaji so streljali; nad 50 osob je bilo ranjenih. Pri kolodvoru severne železnice je mno-tica razgnala 6eto crožniške konjiče. Štrajk premogarjev je neizogiben. Izgredi so se danes zvečer obnovili; na mnozih krajih je priSlo dc pretepov med policijo in množico. Člana poslai ske zbornice Dehnet in Deldastee sta pred Maiaon di^ Peuple v javnem govoru posvala delavstvo na generalni štrajk, kteri naj se dne 14. aprila prične. Bruselj. 11. aprila. Danes zjutraj je na Rue Sieven«, kjer so se vršili zadnji nemiri, vladal mir. Pclicija je dobila ?ojaftko pomoč in ukaz, da se poaluži tudi najskraj-nejih sredstev, da prepodi mnoiico is „Maison du Peuple.1' V minolej noči je bilo do 100 osob ranjenih. Veliko Število iz-grednikov je aretiranih. Vlada je ukazala, da skupinje na ulicah Ar. tajočih osob ne smejo Šteti nad 10 ljudi. Povsodi je opaziti bajonete Konjiča patrolira neprestano po vteh ulicah in straži tovarne, kte-re namerava množica opleniti. Delavci so povsodi prilepili svoj manifest, s kterim zahtevo j o pre-osnovo astave in sploSno volilno pravioo. V La Louvičre je pričelo 6000 delavcev Strajkati. Štrajkarji ■o prisilili tudi tovariSe v La Cro yčre in Haine St Pierre, se n4m pridružiti. Nadalje ao zapretili vse one tovarne, v kterih delavci ie de-lajo, požgati. Bruselj, 11. aprila. Danes so prišli nadaljni polki konjiče in peSoev v tukajSnje mesto. Vsi vojaki so dobili ostre naboje. V Bracquegnies, blizo Charleroi priSlo je danes zjutraj do krvavih bojev. Več tisoč delavcev je ■ kamenjem napadlo orožnike, kteri so napadu z revolverji odgovorili. Pričelo se je obojestransko streljanje in končno so morali orožuiki bežati. Bruselj, 11 aprila. Belgijska vlada je sklenila v ponedeljek proglasiti za mesto izjemno stanje. Bruselj, 12. aprila. Danes vlada na ulicah mir. Tudi vojaki in meščanske straže ao danes sginole ras javne prostore. Ako pride v resnici do generalnega Strajka, potem bode položaj vlade zelo končljiv. Kralj Leopold je o priliki zboro vanja članov vlade svetoval, na vlada zahtevam ljudstvu ugodi, čemur se pa vlada odločno branila. Obnovitev trozveze. Dunaj, 11- aprila. NemSki državni kanoelar Biilow odpotoval je danes v Berolin. TukajSnja „NeUe Freie Presse" naznanja, da bode delovanje tro sveže ostalo isto tako, kakor je bilo dosedaj. Berolin, 11. aprila. Trosveza ostane tadi za nadaljno vrsto let nespremenjena. Tako se poroča is Dunaja. Italija je v novo pogodbo te prsje privolila. Avstrijska vojna ladija druzega razreda „SZIGETVAR". „Szigetv*r" v Nev Yorku. Avstrijska oklopna križarka, kte-ro smo v New Yorku že več dni pričakovali, prišla je dne 10. t. m v naSo luko in se blizo vznožja 42. zapadne ulice vsidrala. Možtvo in častniki so zdravi. V počast avstrijskih mornarjev, priredili bodo hewyorSki bivSi Av-strijanoi danes, dne 12. t. m. v Waldorf Astoria banket, kterega se bodo vdeležili med drugimi tudi avstrijski poslanik Heugelmiiller iz Washingtona, generalni konzul Dessewffy in podkonzul dr. Wiser iz New Yorka, konzul Aleksander Nuber is Pittsburga, dr. Freyesle ben konzul v Montrealn, konzul R Švegelj iz Chicage in več druzih Lidija ostane dalj časa v našej lu ki in zamore vsakdo obiskati. Dlč 11. aprila dopoludnč obiskal je poveljnik „Siigetvara" v spremstvu avstrijskega generalnega konzula mestnega mayorja Lowa v City Hall, kjer Bta nekoliko časa ostala. Križarica ,,Szigetvur" je krasna ladija", ki prevosi po 21 morskih milj na uro. Iz Avstrije je odpljula dnč 1. oktobra minolega leta in dospela v Mexioo kot prva avstrijska vojna ladija po smrti cesarja Maksimilijana. Ko je pripljula ladija do Fort Wadsworth, Richmond Borough, v New Yorku, pričela je godba svirati „8tar Spangled Ban ner" in je pozdravila naSo trdnjavo s 21 streli. Ladija je slična torpedolovki in yaohti, ima dva jambora in več torpednih cevi ter je jedna najhitrejših ladij na svetu. Ladjin krov je lesen, dočim je vse drugo železno. Iz New Yorka odpljuje ladija v An glijo, kjer bode zastopala Avstrijo a priliki kronanja kralja Edwarda. 34 ostavljenih soprog. Nedavno je naSel sodnik Higgin-botham, Brorg'yn Borough v New Yorku, da je pri njegovem sodišču Se 40 tožb rasnih soprog, ktere so soprogi ostavili, nerešenih. Da se tožb na ločitev zakona reši, povabil je vseh 40 soprog v policijsko sodi Sče na Lse Ave. On je mislil, da da se je večina soprog med tem s svojimi možmi poravnala. Tcda temu ni bilo tako, kajti prišlo je 34 soprog, ktere so se pritoževale proti policiji in sodnikom, ker slednji niso v stanu ubegle može oajti. Sodnik jim je svetoval, naj iščejo same svoje mcže in o vspeh h njemu naznanjajo. Potem je odslovil žalostne ostavljene soproge. Zopet žaioigra v hotelu V Wigwam hotelu št. 1611 Broadway, v New Yorku našli so dne 9. t. m. necega mladeniča in kaoih 20 let starega dekleta, mrtva. Plin v sobi je bil odprt. Iz pisem, ktere so našli pri mladeniču je ras vidno, da mu je ime C. Brigham, dočim se imenuje dekle Katarina Runkel. Naročajte se in GLAS NARODA". priporočaj t* Misijonarka Stone v Ameriki. S pamikom ,,Dputschland" prišla je dne 10. aprila miBijouarka Ellen M Stone v New York, ktere so turški ali bolgarski roparji vjeli in je za 65 tisoč dolarjev odkupnine izpustili. Na pomolu je misi-jonarko pričakovalo vse polno čas-niških poročevalcev. Ona je pripovedovala, da jo je vjelo 30 roparjev, kteri bi so s turško Btražo ne šalili mnogo. Napad so izvršili po dnevu, in sicer tako iznenada, da na beg ni bilo mcgočf misliti V ostalem ao roparji ž njo dobro postopali. Dali so jej najboljše jedila in so raje sami stradali, samo da so zamogli dati njej jesti. Ro perji so le po noči potovali, take da ni nikoli vedela, kje je. Ko je bila oproščena, jej tega nisi pove dali, temveč so jo v ipremstvu dveh roparjev poslali v bližnjo vas. 800 funtov težek kamen padel na hišo. Dne 10. aprila padel je pri novej zgradbi A.stor hotela na 5. Avenue. Manhattan Borough, v New Yorku raz 12 nadstropje kacih 800 fantov težek kamen na zasebno hišo James Everharda, ktera stoji kraj nove stavbe. Kamenj je prebil Btreho in vBa nadstropja, tako da je hiša tako poškodovana, da je bodo morali popolnoma prenoviti. $10.000 za življenje gasilca. Sodišče je prisodilo gospej Josi-pini Roberts S10 000 odškodnine, ker je njeni mož, kteri je bil gasilec, padel raz vo2 in se ubil. Nesreča se je pripetila baje radi malomarnosti newyorškega mestnega urada za čistenje ulic. S zrakoplavom v Evropo. ,,Upam, da bodem dočakal redni zrakoplavni promet med New Yor-kcm in Parizom." Tako se je izrazil znani zrakoplavec Santos Du-mont, ko so ga ob njegovem prihodu v New York dn£ 10. aprila obiskali časniški poročevalci. Santos Dumont je prišel semkaj vsled povabila svetovne razstave v St Louis, Mo., da se pripravi za par ,,prijetnih " vzletov. V New Yorku bode OBtal le teden dni, na kar bode odpotoval v St. Louis in čez tri tedne se zopet vrne v Evropo ,,Upam, da bode New York največja luka za zrakoplave v novem svetu", dejal js Dumont. Tekmovalna vožnja s zrakoplavom Di_e 11. aprila dobil je znani zrakoplavec Santos Dumont, kteri stanuje v hotelu ,,Netherland" v New Yorku, obvestilo, da se svetovna razstava v St. Louisu, Mo., ne bode vršila prihodnje leto, temveč še le v letu 1904. Nadalje mora Santos Dumont plačati uvozni davek za svoj zrakoplav, in sioer 45 odstotkov prave vrednosti. V lazstavi Be bode vršil tekmovalni vzlet raznih zrakoplavov. Za najbolje vspehe razpisano je 100 tisoč dolarjev nagrade. Santcs Dumont je že sedaj prepričan, da bede dobil prvo nagrado. čuden dogodek. Do e 11 aprila zjutraj našli so v prostorih North Hudson kluba v West Hoboken N. J., nočnega čuvaja Wiljeam Grasshopa zvezanega in s zamašenimi ustmi na njegove* postelji. Po njegovem zatrdilu na-podla sta ga dva lopova, ktera pa nista ničesar v kljubovih prostorih ukradla, daairavno je bilo v aobab mnogo drage pijače in smodk. Ko je prišel klubov kuhar ob 10 uridopoludne v klubovo hišo, našel je Grasshopa na postelji, kteri je Hil na rokah in nogah zvezan, Cu vaj je na to pripovedoval, da je zjutraj ob tretjej uri slišal v go-stinakej sobi ropot. Ko je priSel v 9obo, napadla sta ga dva možka, ga zvezala in potem odneala v njegovo aobo. Pri p )lioijskej preiskavi se je dognalo, da v hiSi ničesar ne manjka. Milijonarka ustrelila svojega sina Poughkeepsie, N Y., 11. aprila V hiši večkratnega milijonarja A Edward Tower pripetila se je v mi nolej noči krvava žaioigra. Milijo narjeva soproga je namreč ustrelile svojega edinega 191etnega sina Alberta in sama sebe. Zdravniki, kteri so pokojnico v zadnjem čaBu zdravili, bo jednoglasno izjavili, da je bila umobolna. Na sina je streljala štirikrat in vse štiri kroglje so smrtno zadele. Tovarnar se je ustrelil. Mount Vernon, N. Y., 11. aprila. Posestnik tovarne za glasovire, Henry Calenberg, 35 let star, se je daues v svojej prodajalnioi štev. 195 Main Street ustrelil. Ko so prišli sosedje in policaji v tovar-narjevo prodajalno, našli so Calen-berga mrtvega z revolverjem v roki. Včeraj je tožil svojemu klerku o slabih poslih in je dejal, da ne more svojim upnikom plačati. Med tem ko je Sel klerk h kosilu, kupil si je Calenberg revolver, s pomočjo kterega se je rešil zemskih nadlog Chicaški roparji. Chicago, 111., 11. aprila. V minolej noči moral se je poljski gostilničar Mihael Adonowicz v avo-'ej gostilni bojevati s osmimi ro pa rji. Nedobrodošli gostje so priSl po noči v gostilno. Dva od njih sta : revolverji prisilila krfimarja, da ie bil pri miru, med tem ko so ostali hoteli sprazniti blagajno. Toda Adonowiozu je bit strah nepoznan. Prijel je hitro težko steklenico in pričel s vso silo mlatiti po glavah r jparjev, tako da sta dva na mestu obležala nezavestna Tretjemu roparju vsel je ravolver m ž njim težko ranil četrtega t<-r petega roparja Končno je jeden roparjev udaril krčmarja b atolom po glavi, da ae je tudi on onesvestil. Potem so roparji pobrali ranjence in bežali, puativši amrtno ranjenega roparja Benaleya na cedilu. Policije ni bilo nikjer videti in tako ao roparji kakor vedno uSli. Iz delavskih krogov. Tisočosemsto delavcev mora počivati. St L uis, Mo., 10. aprila. Ko sc prišli danes delavci t*rdke „Harri son & Howard Iron Co.44, 1800 pr številu na delo, našli so delavnic^ zaprte, ker so baje stroji pokvarjeni Delavci so že par dni agitirali zf povečanje plače in tako so deloda jalci zaprli tovarno, da delavoen preprečijo staviti zahteve. Včersi zvečer bo delavci zb rovali in se po svetovali bi li bilo nmestno družbi s »daj staviti svoje zahteve. Proti Kitajcem. Bridgeport, Conn , 10. aprila Tukajšnja organizacija alužabniko% parnih pralnih zavodov iz tukaj šnjega mesta, kakor tudi v Norwal-ku, Stamford, Danbury, Waterbuty, Hartford, Meridan in New Britain namerava prepoditi vse Kitajce, kteri imajo pralne zavode. Agitatorji trdijo, da Kitajci ameriškim pral uim zavodom škodujejo. Povečanje plače. Reading, Pa , 10. aprila. Tukaj-šjna ,,E. & G. Brooke Iron Co." j. svojim delavcem povečala plačo zi deset odstotkov. Tudi »Reading Iron Cjmpauy" je povečala plače svojim delavcem. Ker imajo vee tovarne v Schuykill dolini mnrgc dela, bode tudi ,,Empire Iron & Steel Company'4 privolila v 10 odstotno povišanje plače svojim slu žabnikom. Tkalci ie vedno štrajkajo. Providence, R. I , 10. aprile. Štrajkarji raznih tovarn ..American Woolen Co.'4 so pri včerajšnjej sej sklenili a Strajkom toliko čase vztrajati, dokler tovarnarji ne ug^ dijo njihovim zahtevam. Konec štrajka. Knoxville, Tenn., 10. aprila. Pod-predsednik Gannon od ,,Southeri Railroad'4 je včeraj naznanil, da j« štrajk železniških delavcev za atrojt na vaeh progah imenovane železnice končan. Delavci so se tudi sa na dalje zadovoljili dosedanjo plačo. Premogarji še vedno štrajkajo. Altoona, Pa., 10. aprila. Zastopniki 10 000 štrajkujočih premogar-jev bo se danes posvetovali s poslovodjem „PittBburg, Rochester Coal Company'4. Poslovodja ni hotel ugoditi zahtevam štrajkarjev in tako je sedanji položaj mnogo reaneji, nego je hil popreje. V ne-ktere zahteve je poalovodja sicer privolil, vendar pa ni hotel svoje obljube pismeno potrditi. Nova delavska stranka. Bridgeport, Conn., 10. aprila. Ker je delavska stranka pri volitvah v mestno zastopstvo mest Hartford in Ansonia zmagala, nameravajo tukajšnji delavci vstano-viti svojo politično stranko, kter* ime bode „Economic League of Connecticut". Stranka bodeizkljuf-ao delavska, in nje član zamore postati vsaki državljan, kteri se preživi od dela. Ker je delavstvc države Connecticut dobro organizirano, ae bodo brezdvemno vse de lavske akupinje združile in kmak kontrolirale državno politiko. Hočejo končati štrajk. Wilkejbarre, Pa., 11. aprila. ,,United Mine Workera'' skušajo sada j napraviti konec štrajku v rovih Pettebone, Woodward in Avon-dale s tem, da bodo pie govorili stro jevodjkteri ao pri aesalkah, da tudi slednji prično a Strajkom. Na ta način bodo rovi kmalu preplavljeni in poaestniki bodo morali sahte.vam svojih 2500 Štrajkarjev ugoditi. Robinson je preklical svoje obljube. Altoona, Pa., 11. aprila. Lucieu W. Robinson, poslovodja , Buffalo, Rochester & P ttsburg Coal Co.4', ktere 10 000 premogarjev štrajka, ie danes vse svoje obljube preklical in odredil, da morajo delavci do 26. aprila ostaviti tovarniške hiše. v kteri h stanujejo Ultimatum premogarjev. Iod aDarolis, Ind., 11. aprila. Odbor pramogarjev je danes dopo. slal posptnikom rovov „ West Pnun'« okraja ultimatum, h kterim n»-4uauja, da bodo tamošnji premo-garji pričeli štrajkati, ako delodajalci do 16 aprila ne pripozoajo nove plačilne lestvice.| Samomor radi lakote.' Sedemintridesetletni E. JoyQpf ki je stanoval v hiši št. 451, Hud^ son Ave. Brooklyn Borough v New Yorku in ki je oče peterih neodraa-hh otrok, je pred osmimi meaeci 'gubil službo in od takrat uadalje skal je zaman dela. Končno je nesrečnik obupal in pričel pijanče-vati. Njegovi ctr ci so bili na pol sestradani in uiso imeli Vi,j obleči. Nedavno je hišni posestnik zapodil jbitelj iz hiše io rodbina bi gotovo ?ladu umrla, ako bi ljudem sosedje ue pomagali in preskrbeli drugo stanovanje. Ko je J. yoejeva soproga minoli četrtek zjutraj vstala, slišala je čudno šumenje v stranski sjbi; ko je otprla vrata, našla je svojega sopraga, kteri je s proreza-mm vratom ležal na postelji. Soproga je takoj poslala po bolniško ambulauco, toda predno je slednja prišla, bil je Jryce že mrtev. Policaji v hiši niso ničesar našli, niti kruha niti denarja. Zastrupila svojo prijateljico. Butte, Mont., 9. aprila. Goapa Minnie Grady je na ulici oropala hogato vdovo goapc Emo Prauly. Da je d:>Begla svoj namen, je ne-srečmeo zastrupila, tako da je reva ua ulici umrla. Danes je roparska morilka pri sodišču svoj čin prignala in naznanila, da je to storila radi tega, da je zamogla svojoj prijateljici ukrasti njene diamante. Obe sta Be peljali v kočiji na sprehod in je najbrže ob tej priliki dala prijateljici strup, jo oropala in prepustila oBodi. Pred letom dni umrla sta soprog n sin gospe Grady, ktera je morilka aajbrže tudi zastrupila, da se tako polasti zavarovalnine v znesku 5000 iolarjev. Resno svarilo. • Vsi časopisi prinesli so članke, v eterih resno svarč in priporočajo )iti opreznim s praški proti glavo-lolju; mnogo ten praflfcov j« prav levarnih zdravju lu dogodilo se je / zadnjih mesecih celo, da so ljudje, iteri so jih rabili umrli, in dokazalo se je, da so bili praSsi strupeni. Kdor trpi na kroničnem glavobolju, aaj se nikdar ne zateka a praškom n pilolam, ker ti samo za malo 4asa olajšajo bolečine, zapuste pa strupeuo kal v človeškem životu. £a popolno osdravljenje kroničnega glavobolja potreba je zdravilo, ttero popolnoma ozdravi živce in uredi prebavljaujs. Narava sama uam ponuja tako zdravilo in to se tnenujt: Trinerjevo zdravilno gren-io vino, napravljei o iz naravnega /ma in sokov mnogih zdr&?ilnin celišč in koreninic. Z.voi, v«led napornega dela iu slabega zraka oslabeli, pridejo zopet k moči m iroe točno deluje ako Be pije Trinerjevo idravilno grenko vino, ker ono delu,© neposredno na ž.voe in ob enem aa prebavne organe, popravi, pomnoži in čisti kn. Ouo ojači um, mišice napravi trdne in elastične, povrne eneržijo, aploh oeli život prenovi. Giavob.lje a3aaom popolnoma preneha, vsi organi delujejo to&no. Posebno opoiorimo na to izvrstno zdravilo ženski apol. Pasi te pa, da dobite vedno pravo Trinerjevo vino. Dobi ae v lekarnah in pri tovarnarju Jos. Triner, 7WSo. Ashland Ave., Chic go, 111, / / January »3, 190a, as aecond-claas Po«t Office at New York, N. Y., Act oi Coggi — March 3d, 1879. „Glas Naroda". List slovenskih delavcev v Ameriki, ladajatelj in urednik: Published by: FR. SAKSER, I09 Greenwich Street, New York, City. Na leto velja list za Ameriko.........$3.— m pol leta......................... i-5°> Za Evropo m vse leto..........gld. 7.50, m M P®1 to«..........Bld- 3-75. „ „ „ četrt leta......... gld. 1.80. V Evropo pobijamo list skupno dve Številki: .Glas Naroda" izhaja vsak in soboto. torek, četrtek ..GLAS NARODA" (,,'Voice or the Peoplk") Will be Issued every Tuesday, Thursday and Saturday. Subscription yearly $3. m t " - Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic se plače 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne * na-titaejo. Denar naj se blagovoli poslati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo da ae nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in poŠiljatvam naredit* naslov« „GLAS NARODA", (09 Greenwich Street, New York, City Telefon 3795 Cortlandt. Nesramnosti trusta za meso. Dasiravno imamo v našej repu bliki nefitevilno trustov, ni jeden ■kupnemu naftemu ljudstva tako občutno ne Škoduje kakor trust fa meoo. Med tem, ko služijo ostalim narodom močoata ali rast lineka jedila za glavno hrauo, je Američanu rasun kruha glavna hrana meso in bafi radi tega podra iitev mesa ▼ dvojnej meri čuti. Da mora svojo dosedanje porabo mesa smanjAati je povsem naravno, kajt podražitev od 3 do 5 centov pr funtu pomenja, osobito sa delavc iadatno povečanje tedeuskih izdat kov. Ljudje, kterih zaslužek ni bai sijajen, so primorani porabo mess zmanjšati, ali pa celo vsakdanjemu mesu se odpovedati. Take rasmere pa nikakor niso naravne in niso nastale vsled splošnega slabega stanja ekonomi Anega položaja v republiki, temveč edino le radi dobičkaželjnosti trusta sa meso. Štiri ali pet mesarskih tvrdk nadega sapada določa danda nsžnji ceno mesa za 76 milijonov ljudi. V to svrho so vstanovili monopol, s kterim ne more nihče tekmovati. Meso se ni podražilo radi pomanjkanja živine, kajti, ako bi nastalo pomanjkanje iivine, po tem bi iivosniki nemogli prodajati - meso v inosemstvo. Tudi prometni strožki ne samo rejo opravičiti sedanjo draginjo kajti bai prometni stroAki so dan današnji manj i nego so bili poprejr ko je bilo meso ceneje nego sedaj Basnn tega je pa tudi sedanja obrt tako napredovala, da mesarsk tvrdke v Chicagi niti jednega centa pri živini ne sgube in takorekoč celo dlako živali prodajo. Tudi ži vinorejci nimajo od podražitve mesa koristi, kajti oni morajo svojo prodano živino vzeti oni denar kterega jim trust ponudi, kajti oi je takorekoč j edini kupec in on ne omejeno kontrolira živinorejoe. ostalem pa tudi železnice podpira trust sa meso, ter vosi j o njegov ogromne požiljatve po najnižjej ce ni, kajti tako dobrih plačnikov kakor je trust, je le malo in že oairom na to dejstvo je tekmovanj manjiih mesarskih podjetij, ter po samesnih mojstrov s t matom ne »ogote in popolnoma izključeno. Trust je napravil v vseh mestil republike svoje prodajalnice in me •arji so primorani, ako hočejo vspevati, svoje potrebe pri tmsti kupovati. Klanje živine na drobne postaja vedno redkeje in tam, kje iostojni mesarji nečejo vdati napravi trust gotovo svoje pro dajalnioe in tako nesadovoljnež hitro prisili, da se mu na milost ii nemilost vdajo. Trust ta meso, kteri obstoji le par mesarskih tvrdk, kontrolin trgovino, s letnim denarnim pro metom milijarde dolarjev in določi oeno mesu, sa 70,000.000 ljudi Tr t sa meso si je radi ugodni) prometnih cen in naprav usorniL ledenic na želesnioah in parnikah pridobil velikansko trgovino. Vne- dar pa mora ameriško ljudstvo pl& če vati stroSke trustovega tekmo vanja s inozemstvom. Da je trustu mogoče vBpešno z inozemstvom tekmovati in pridobiti tudi trgo* viSča v inozemstvu, deluje tamkaj se s malim dobičkom in večkrat celo sgubo, seveda ne na svoj, temveč na račun ameriškega ljudstva, ktero mora trustovo zgubo v inozemstvu v Zjedinjenih državah nadomestiti. V Angliji, na primer prodajajo mesarji ameriško meso ceneje, nego ga je v Ameriki dobiti, dasiravno kupijo angleški prodajalci svoje potrebščine ravno tam, kakor ameriški ne glede na velike prevozne stroške, ktere plača na videz trust, toda v resnici ameriško ljudstvo. V minolem letu je trust prodal in odposlal v Evropo sa 70 milijo nov dolarjev mesa in pošiljatev tolike množine mesa nam dovoljno dokazuje, da v Zjedinjenih državah 5e ne pomanjkuje živine. Povišanje cene trustu sa meso je prineslo trustu v neprimerno kratkem čaBu nad $100,000.000 dobička, kteri denar bi bil inače v ljudskej po aeBti. Ker se v novejšem Času radi podražitvi mesa ameriško časopisje vedno bolj pogostoma oglaša, so nekteri politikarji že izdelali razne načrte, s kterimi bi trustovo izkoriščanje omejili. Pred vsem zahtevajo odpravo uvozne carine na živino in trdijo, da bodo potem lahko uvažali iz Mezike in Kanade. Predlog je aicer sam po sebi dober, vendar pa dvomimo, bi se li ž njim kaj doseglo, kajti potem bi tudi trust samogel uvažati živino is Me-xike in Kanade ter bi končno kontroliral vei uvos. Ako bi železnice sa pošiljat ve trustovega mesa zahtevale večje svote, potem bi truat meso še draije prodajal. In končno trustu sploh s nikakimi zakoni ni mogoče škodovati, kajti trust so ustanovile chicaške mesarske tvrd ke potom ustnih pogodb. Ako bi država prepovedala izvrševati me sarsko obrt na debelo, pomenjalo bi to sa našo republiko nazadovanje. Sedanjim nedostatkom bi bilo mogoče priti edino le na ta način v okom, da postane trust narodova last. Meso, ktero je v naših državah glavna hrana, je vsekako mno go važneja, nego monopo) pošte in edina rešitev vprašanja o pridobitvi stalne oene za meso je ta, da pre name država mesarski mononol Položaj na Filipinih. Kako stališče zavzemajo Američani na Filipinskem otočlu proti tamošnjim mirnim domačinom, in kako grozno ter barbarski postopa jo naSi vojaki s Filipinci, je brei-dvomno najbolje pesneti iz poročila civilnega governerja pokrajine Tsy abas, majorja Gardenerja, kt-»rc poročilo je vojni tajnik dne 11. t m. predložil senatovemu odboru za Filipine. Poročilo je bilo spisano žn dne 16 decembra minolega leta in vzrok, da ga naša vlada do sedaj n objavila, je gotovo njegova vsebina sama. Ker vlada ni hotela p~>ro čila o položaju na Filipinih objaviti, zahteval je senatov odbor, da s to mora zgoditi. Governer Gardner med drugim v dvojem poročilu tudi sledeče po roča: „Ko se je pričela vojna proti vsta Sem, dobilo je vojaštvo strogi ukaz, da na neoborož^ne Filipince ne strelja, in da hiš, raauu starih, stanovanje ljudi nepriličnih koč, n« p žiga. Tudi plenitev je bila strogo sabranjena. Vrhovno poveljništvo je vsem vojakom ukazalo, da pazi jo na to, da se povelje natančno izvrši ter jim sapretilo, da bodo morali eventuelno po vojakih pro uzroCeno Škodo, sami plačati; vse stvari, ktere dobč pri domačinih, morajo plačati." Potem popiše governer pod rob nosti o izvrševanju omenjenih po velj ter izraža svoje mnenje, da bi mnogo bolje bilo, ako bi bili voja ški poveljniki Filipinoi sami. ,,Kot civilni governer štejem si v svojo dolžnost, da tem pitom izja vim, da sem popolnoma prepričan, da bi ameriško goapodstvo na otočju le tedaj vspelo, ako bi se ameriški vojski akupili v dveh večjih posadkah in pustili ostale pokrajine v miru. 3 tukkjSnjim narodom sem dolgo čae& obfi«val, v njegovih kočah sem stanoval in vge njegove vasice več nego enkrat obiskal ter lahko trdim, da so Filipinci preje Američanom zaupali. Toda postopanje ameriških vojakov na otočju, opustošenje celih pokrajin, mučenje domačinov ter neprijazno postopanje v splošnem pogledu; nadalje nesposobnost nekterih ameriških častnikov, kteri niso ločili prijatelja od sovražnika in amatrsli vsacega Filipinca vstašem, — vse to je zadoščevalo, da je med Filipinci zavladalo splošno in brezmejno sovražtvo do vsega, kar je ame« rikanski. Ako je pa bilo že to nebhodco potrebno, naj bi to storilo domaČe filipinsko vojaštvo in nihče ne bi zamogel ameriškim vo jakr m očitati krvoločnosti. Častniki in vojaki postopajo z domačini tako kakor z ,,nigri" in Filipinci deloma že vedo kaj pomenja beseda ,,nigger". Sedanje postopanje Američanov v pokrajini Taybas, kakar tudi v Batangas, Laguna in na otoku Samaru, ni nič druzega, nego poziv na nadaljno revolucijo domačinov, kteri bodo vstajo brezdvomno zopet pričeli, kakor se jim nudi v to prva prilika. Politični položaj v tej pokrajini postaja vedno neugodneji in dcsedanji prijatelji Američanov postopajo dan za dnevom kakor njihovi Bovraž niki. Kakor sem že omenil Ameri-ričani ne ločijo sovražnika od prijatelja in čestokrat požge hiše VBtašev in one lojalnih domačinov zajedno. Po mojem mnenju postopanje našega vojaštva ni pravično, aajti ono usmrti več nedolžnih, nego krivih. Zakone, ktere je izdala takozva-na ti ipinska komisija, so domačini z veseljem vzeli na zuanje in se vedno ter povsodi izražali pohvalno o novih določbah Civilnim uradom se je s časom posrečilo zmeš njavo in sploSuo anarhijo odpravili. Vendar pa Častniki in vojaki navadno s svojim sovražnim pošto panjem proti civilnej vladi vse ono pokončajo, kar so civilni uradi dobrega storili. Osobito v Manili je ob vsakem času opažati sovražtvo med višjimi častniki in višjimi uradniki. Radi t°ga je vstanovite? civilne vlade povsem brezpomemh na, dokler je otočje v vojaškej oblasti. Ž) večkrat se je zatrjevalo, da ostane vojaštvo na Filipinih za dobo dvajaetih leti in radi tega smo že danes uverjeni, da na Filipinih Se dvajset let ne bode miru Bil sem uslužben SeBt let ob Rio Grande del Norte, kjer sem Bpo-znal običaje ljudstva mehikanske države TamaulipaB; potem sem ži. vel dalj časa v pokrajini Santa Clara na Cubi in sem tudi tam proučil narodovo inteligenco. Vendar pa naj takoj na tem mestu priznam, da je prebivalstvo pokrajine Tay abas na Filipinih z ozirom na mo ralo, oliko, inteligenco in civiliza-jo na mnogo višji Btopinji, nego so prebivalci v Tamaulipas in Santa Clari. Anglo-boerska vojna. Mirovne obravnavo. Pretoria. 9 apr la Pr dsddnišr republike Oranje, Steijn, državni tajuik R^itz, transvaalski predsed nik general Schalk-Burger in general M^yer iz Oranje bo priSii na potu v Kroonatad v mestec? Klerks Dorp v jugozapadnem TrauBvaalu, kamor je prišel dne 7. aprila tudi general Botha. Baje se bodeta udeležila mirovne obravnave boerska generala De Wet in Delarey. Pričakovati je, da pride v par dnevih do sporazuma in potem se bode zvedelo, bode li v južnej Afriki zavladal mir ali ne. London, 10. aprila. Iz Pretorije se zasebno poroča, da so boerski vodje sprejeli mirovne pogodbe, in da bode v južaej Afriki v kratkem zavladal mir. Poročilo Se ni urad no potrjeno. Klerksdorp, Transvaal, 11. apr. Predsednik Steijn ter boerska gene rala Da Wet in Delarey sta prišla danes s svojim spremstvom v Klerksdorp. Poslaniki republik« Oranje so se nastanili v staren. mestu; general Delarey stanuje s svojim spremstvom iz Transvaal* novem mestu. Med starim in novim mestom postavili so Atgleži zborovalni Šotor. Boeraki delegatjf zamorejo med seboj svobodno obče vati. London, 11. aprila. Vesti, da bode v južnej Afriki priSlo v krat kem do sklenitve miru, niso osnovane in minolo bode najmanj kacih deset dni, predno se bode kaj doseglo. Kranjsko slovensko katoliško podporno društvo" sv. Barbare Forest City, - - - Pennsylvania ODBORNIKI: John Drašler, predsednik; Alojz Kres, podpredsednik; Martin John Telban, I. tajnik; Anton Trki.c, II. tajnik; blagajnik. MDHIČ, GOSPODARSKI IN RAČUNSKI ODBOR: Jožef Zaxar, J©žef Bucenel, John Žigon, Jakob TerčekT Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: J. Telban, Box 607, Forest City, Pa. Glasilo „GLAS NARODA". Anarhist Most obsojen. Prisivno sodišče je potrdilo ob sodbo proti anarhistu John Mostu, kteri je o priliki umora McKenleya objavil Heinz9nov članek „Umor proti umoru." Most bode moral iti toraj v dru gift v ječo na Blackwells Inland, kjer bode premišljeval leto dni avojem Članku Prvič je bil 1. 1887, radi slorabe proBtosti govora in nasveta naj se proti kapitalitom postopa s orožnjem, kasnovan in sicer v jednoletno jedo. Sedaj bode moral sedeti isto toliko časa, ker je v listu ,,Freiheit" trdil, da je morenje vladarjev opravičeno, ker so tudi oni navadni morilci. Tekmec trusta za meso Chicago, 111., 11. aprila. Velika mesarska tvrdka Schwarxschild & Sulzberger is New Yorka in Chi-oage je svojo prometno glavnioo od S5,000.000 povečala na $10 000 000 in namerava svoje klavnice izdatno poječati. Nadalje namerava imenovana tvrdka vstanoviti podruini oe po vseh kraj h republike in tek movati > trustom sa meso ne le tukaj, temveč tadi v inosemstvu. Dopisi. McKinley, Minn , 8 aprila Prijateljem iu snancfm ter vsem rojakom širom Amerike naznanjam tuinim srcem, daje na Veliko nedeljo, dne 30. marca 1.1. v tukajšnjem mestecu umrl naS rojak Vincenc Petrič rodom iz Sodraške župnije. Pokojni je pr;šel pred dvema leti v Ameriko iskati sreče, toda mesto slednje je našel Bmrt. Zjutraj je bil še popolnoma zdrav potom je pa pričel piti žganje, kterega je ta ko nezmerno vžival, da se je vpija-nil. Toda tudi to mu ni zadosto valo, naprosil ja svojega prijatelja, da mu kupi še eno Bteklenioo žga nja, ktero je vso Bpil. Kmalo na to je postal nezavesten in par ur kasneje je umrl v najlepših letih svoje dobe. Da pokojnik ni bil tako nezme ren v vživanju alkoholnega Btrupa, bi mu gotovo ne bilo treba umreti V ostalem pa naj tudi tukaj ome ninno, da kdor išče srečo v zname nju whiskeva, je še nikoli ni našel Pokojnik ni bil pri podpornem društvu, vendar Bta se pa potrudila dva njegovih prijateljev in nabrala pri rojakih sveto $40, s kterim denarjem sta plačala pogrebne stroške. Tem potom izrekam darovalcem za dobrosrčne milodare na iskrenejo zahvalo. Končno priporočam naš delavski list ,,Glas Naroda" vsem rojokom, da samore list napredovati po svo jem sedanjem potu. Srčni pozdrav rojakom. F. Petrič Razstrelili blagajno. Ko so prišli dne 11. t. m. služab niki „Armour Beel Co." v Peeks hill, N. Y., v urade, našli so v svoje začudenje, veliko 4000 funto> težko blagajno s nitroglicerinom raiatreljeno, dočim o denarji, ki j t bil v blagajni shranjen, ni bilo n< duha ne sluha. Predno so roparji odšli na delo, so še v delavnici necega tesarja ukradli potrebno orodje, da so sa mogli odpreti urad. Ker so bla gajno skrbno pokrili, tudi razstrel be ni bilo slišati. Tndi dne 2. avgusta so nepozna ni roparji razstrelili blagajno ist<-tvrdke in jo popolnoma aprasnili. Konec vstaje. San Domingo, 10. aprila. Vladi republike San Domingo se je poare-čilo satreti vstajo, ktera je nastala na jnžnem obrežja otoka. Več vo. diteljev je vilo čes mejo v Haiti. Mnogo so jih vjeli. Novi potniški parnik. NewyorSko generalno zastopstvo holandsko - ameiiSke* parobrodne proge naznanja, da je novi parnik ,,Nordam", kterega so v B jlfaatu na Irskem zgradili, prišel dnč 10. aprila v Rotterdam, od kjer bode dnč 1. maja odpljul prvič v New York. Parnik ,,Noordam" je povsem iličen ,,Ryndamu" in ,,PotBdamu" ter je opravljen tako kakor „Staten-dam"; parnik nosi 13.000 ton to vora in je 5S5 čevljev dolg, 62 Čevljev širok in 44 čevljev globok. Na njem je prostora za 1500 potnikov. Našli moško okostnico. Minoli petek, dne 11. t. m , kopali so na dvorišča gostilne štev. 26 v 4. iztočnej ulici zemljo, da posa-de sa letno sezono razno zelenje. Pri tem bo izkopali par človeških kosti. Gostilničar Steinhart odšel je takoj po policijo, ktera je izkopala vso moško okostnico. Kosti so prepeljali v mrtvaSniqp. Iz dežja pod kap. Policijsko sodišče v Adams St. postaje v New Yorka izročilo je razpošiljevalca okr inic, Javaon D. Brownlowa, kteri j* ponujal ponarejeni denar za n wi, državnemu sodišču. Rodbinska žaloigra. Everett. Wash . 10. aprila. V, 11. aprila. Danea ao obeaili zamorca Henry Flutoher ja, kteri je umoril 161etnega Louis Rotha. Poi ure kasneje priila jt brzojavka od višjega sodišča, ktera je določala, naj se s na m r ten jem Ar 15 dni počaka, da se pregleda do kasne spise, kajti samorec je Boths umoril v silobranu. Pet ierifov ustrelili. Knox 'iUp, Tenn., 10. aprila. It Jonesboro, Tenn., ae poroča, da jt roparaka tolpa, ktere vodja je Jim Wright, poatreljala v minolej noč: pet šerifov, dočim ata dva amrtnc ranjena. Ž jr.fi ao hoteli vjeti Wrghta radi necega rmora. Vendai •o pa končno po trdem boju vjeb tudi roparja Wrighta. Tovarna v plamenu. Columbus, Ga , 10. aprila. ,.Columbus Iron Works," največje podjetje v mestu je v plamenu. Večji del poslopij bode sgorsl. Efropejske in droge vesti. Dunaj, 10. aprila. Ko ae je pričelo danea nadaljevanje državno-zborake aeje radi šolskega jezika na Češkem, pričeli so Vsenemci zopet po svojem običaju razsajati. Pri tem ao trobili na otročje rogove in metali papir jeden v druzegs, kakor otroci pred šolakim poukom. Kljub temu ae je aeja vršila. Rim, 10. aprila. Kardinal Ledo chowski je nevarno zbolel. Dunaj, 10. aprila. Poslanec svetovne razstave v St. Lonia, Mo., Walter Williams, obiskal je danee razne višje vladine uradnike ir trgovce, da pridobi tudi Avstrijo i» udeležbo na svetovnej razstavi v St. Louisu. Vlada je obljubila udeležiti se razstave. Avstrijsko društvo tovarnarjev bode dnč 14 aprila zborovalo, da ae dogovori o udeležbi na avetovnej razatavi. Mr. Williams je nedavno obiakal tudi Carigrad in Atene. Turška vlada uradoma nikoli ni zastopana na inozemskih razstavah, vendar pa bode zasebnim razstavnikom izvo« olajšala. Grška je formelnc obljubila razstave ae udeležiti. London, 10. aprila. Iz 8hang haija ae poroča, da ao ae v pokrajini Che-Kiang na Kitajakem zopet pripetili nemiri. Pred par dnevi je pričela v meatuNing-Po krožiti veBt. da so misijonarji necega dečka c slepili. Radi tega je v imenovanej pokrajini ns«tala vstaja. D »e angleški in dve nemški vojni ladiji sta odpljuli v Ning-Po. London, 11. aprila. Iz Dublina ae poroča tukajšnjej „Pall Mali Ga-sette", da namerava poalati vlade deset batalijonov milice is Anglije in Škotske v Irako, da tako zatare irsko agitacijo in ,, United Iriab League'1. Razpor med Švico in Italijo. Barn, Švica, 10. aprila. Italija je prekinola diplomatično zvhio s Švi-oo, ker švicaraka vlada ni hotela Italiji izpoalovati zadoščenje radi jecega v fifici objavljenega časni škega članka, a kterim je dotični člankar sramotil pokojnega itali lanskega kralja Umberta. Washington, D. C., 10. aprila. V tukajšnjih vladinih krogih raz poru, ki je nastal med Italijo iD šrioo, ne pripisujejo nikake važnosti. Tuksjšnji zaatopnik Italije, signor dea Blanches, in poslanik Švice, J. B. Pioda, ata dobila o raz poru uradna obvestila, vendar pa zatrjujeta oba, da je raspor le osob nega pomena. Krvava vstaja. Paris, 11. aprila. Is pokrajine Sanghai, v francoskem Kongu, srednja Afrika, napadli so domači ni sklsdiSča in stavbe tvrdke „Com pagnie fraccaise", umorili poslovodjo ter oropali tvrdkino imetje. Milioa je potem, ko ao domačini naaelbino požgali, divjaki prepodila. Domačini so tvrdkine delavce, kteri so tudi samorci, pomorili. Vrednost oropanega blaga znaša 150.000 frankov. Drobnosti Slaboumnega rojaka Janez Sajna «mn danes v soboto 12. aprila odposlali domu. Siromak je prišel iz L3*dville, Colo., br»z sredstev, za delo ni, ker je slaboumen, zanj se zavzel gosp. Fr. Sakser, in ga poslal domu; k temu je pripomoglo več newyorških rojakov, zakar jim is rekamo Brčno zahvalo. * * * Tolitev v kranjsko trgovsko in obrtno zbornico je konč ua. Odda nih je bilo 4738 glasovnic, neveljav nih je bilo 526. Zbornica ostane v slov. naprednih rokah. Šteje 19 fl'anov narodno-napredne stranke, 1 klerikalca in 4 Nemce Klerikalec izvoljen le slučajno, ker je bilo ime jednega naprednih kandidatov pisano n-pravilno Klerikalci s^ napenjali vse moči, da bi dobili zbornico v roke, ali so doživeli občuten poraz. » * * Samomor. Dne 27. marca popo ludne se je v Rudniku pri Ljubljani ,,pri Meti^u" pod etrpho na hlevu obesil 19U toi hlapcc Janez Kadunc Kaj je mladega fanta napotilo, da si je sam vzel življenje, ni znano. * * * Bolezen mej šolsko mladino. Ljud ska š.^la v R vtah nad Logatcem j« zaradi,,ovčjih koz", ki so se pojavile mej mladino, zaprta in pouk za nstavljen do 4. aprila. Bolezen je razširjena v celi občini rovtarski, ki obseha vasi: Petkovec, Prapetno brdo, Z.berše, Medvedje brdo, Kle-više i. dr. * * * V postojinski jami je vpeljana izključno nova električna razsvet ljava S tem je še le prišla krasota in veličast njenih podzemski čude* do prave veljave. « * * Kmet ska posojilnica na Vrhniki (Kranjsko) poslala nam je letne poročilo za leto 1901. iz kterega razvidimo, da je imel ta denarn1 zavod minolo leto 2,142.298 kron prometa. Rezervni zaklad znaša že 100 000 K. Hranilne vloge se ob-vestujejo z Vrhuiškim roja kom, kteri žele hranilne vloge naložiti, pripor čarno ta denarni zavod in posredujemo tudi najcenejši po-šil atev denarja — Potrdilo pošlje posojilnica vlagateljem brezplačno. * * * Zastrupil seje v Lubnu ^L roben) lekarniški laborant V. Sladek. * * * Ponarejalci denarja. V Gradcu so zaprli dva ponarejalca petkron-skih srobrnjakov, A. Kraner-ja in J. Malek-ja. Bila sta prava mo|stra v izdelovanju denarja; izdelala sta od Božiča lanskega leta pa do zdaj vsak mesec po 20 kronskih petakov in jih izdala med ljudi. Ovadila ju je Kraner-jeva ljubica, ker jo je ta pretepel. * * m Velika Nemčija proti Slovencem. V Monakovem ae snuje ,,Central-stelle fiir die deutschen Ausland-schulen". Za Celje je iz Nemčije v zadnjih letih prišlo 16 000 mark. V pripravljalni odbor zgoraj omenjenega društva so v Monakovem izvoljeni tudi višji častniki. * * * Nemško izdajalstvo. Poljski listi pišejo, da hoče ruski car sam vediti preiskavo v zadevi polkovnika Grimme, ki je ruske vojne načrte prodajal nemški vladi. Med načrti, ki jih je prodal ta nemški izdajalec, sta obe obrambni črti kraljestva Poljskega. Grimm je Nemčiji izdal rnske vojne načrte, izdelane za slu čaja, da pride do nemško ruske ali nemško-francoske vojne. Car je napram vojaškim dostojanstvenikom vzkliknil: ,,Hvala Bogu, da v ta grozni čin ni zapleten noben Rus in Poljak'*. — Zaprli so okrog 20 častnikov, med njimi dva generala, ki Bta bila zapletena v izdajstvo. * • • Darovi za cerkev sv. Ane v Rib niči: Gcap. F. Oberstar v Buffalo. N. Y., je nabral $4 50 in isto izročil g Burgarju v New Yorku. Darovali ao: Edward Ark j, Anton Laurič, Frauk Kozina, Frank Oberstar, Neimenovana po $1, Nežika Roje $1, Frank Jerman, Jakob Pintar, Karolina Arko in Katinka Zbašnik po 25 ot Kinb stoletnih ljudi j Na Angle-škem in Ruakem so naj epSi starci *e navadno zatrjuje. V Londonu imajo stoletni starci klub in pred kratkim ao naročili avojemu tajniku, naj poišče na svetu aploh najstarejšega človeka, ki hi pot«m bil klubov čaatni predaednik. Ta je ravnokar popisal svoje izkuSnje v „ Royal Magazine" in piše med drugim Nisem našel starejšega mola kakor je Izaija Radovsky, občan v Mostu, ki je dopolnil 136 1 Radovsky vidi jako dobro, veliko kadi, malo pije, nikdar Se ni bolehal in ae selo čudi, da jo poatal v zadnjem letu nsgluh. Njer v oče je učakal 120 let. Naj star j'a ženska je Američanka Na i cy :Jolyfieldova, 117 1 atara, na A gleškem Marjeta Neweova, 109 let »tara. Izmed drugih atar-cev je še na Angleškem cigan Duaper 104 leten, vsakdan;^ pijan, zraven pa še krepek. Nj' gov 8Teten sin še izvrstno pleše. * • * Novice. — Delavaki S t raj k i ua R-;ki ae širijo. 8 1. aprilom ao vstavili delo tudi poatreščki in fijakarj*. Konje za Angleško vojno ao sačeli kupovati agentje po južai Ruaiji, ker jih najbrže po Ogrskem ni več dobiti. — V tovarni za špirit v Bukovaru so preiskovali trije kot larji dno velikega kotla, ko apu*t< mašiniat, ne vedoč za one tri delav ce, paro v kotel. Vei trije ao ae za dušili. — Zamrznilo je v Azorakem morju 24 velikih čolnov s 300 oso-bami. — Sredstvo zoper raka je iznašel v Stanislavi sekundarni zdravnik dr. L. Zulawski. — Na Dunaju ao zaprli bančnega in ko misijskega uradnika Jtq Weszt frieda zaradi aleparatva. — Kon kurznega oskrbnika Lipske banke, ustičnega svetnika Bartha so naši lovci ustreljenega v gozdu pri Lip skem. — Fidzm. gref Giii me bivš poveljnik 8. voja v Pragi je umr dne 25. marca na svojem gradu pr Dobersbergu. — Odvetniška zbor niča v Temešvaru je sklenila, za vrniti vsak uradni dopis ali ex t ff zagovarjanje, dokler ondotni sodu: dvor ne ugodi neki zbornični pri tožbi. — Ravnatelj nemške kredit ne banke Duerfeld je aretiran Defravdiral je baje 100 000 kron Pomagal mu je pri tem knjigovodja Schneider. — V Kurman-Keleču > Rusiji je ubil neki Danijel Mode ročki Bvojo mater, očeta in brata Storil je to v blaznosti. Ca bi mu sestrice ne ušle, bi jih tudi končal. — Pred dunajskimi porotniki so bili obsojeni neki Johan Besemer in neki Peter Kani radi ponareja nja 10 kronskih bankovcev prvi m 7 let, drugi na leta. — V Barti nu na Moravskem je hotela kajža-rica Frančiška Tihon usmrtiti spe čega soproga s tem, da je s ounjami zakurila v peči in vae zaprla. Mož je bil pa pravočasne rešen od neke ga stražnika. Domoljubni zagovornik Zagovornik : „----Gospoda porot niki morajo tudi vpoStevati, da je morilec streljal s domačim revol verjem m je s tem podpiral doma čo obrt." Pri kratu Duhoven: ,,Na ktero ime naj kratimo vašega otroka?-' — Poljedelec: ,,Moja Sent pravi, da naj ae imenuje Janss, toda meni ae dopade Jurij, ker ga ložje zapomnim." Vedno trgoveo. Oče neveste: „VaSej prošnji za roko moj-hčeri ne bodem ugovarjal, toda danes vam povem, da moja h "ei i ne dobi g tovpga denarja." — Proai lec: ,,Nič ne dč, jaz lahko čakam, in sicer 6 mesecev brez obresti. Zvesta tovariSioa. Pi smonoša: „Ali ste vi kuharica Ana?-' — Kuharica: ,,Ana mi si oer ni ime, toda piamo je gotovo za mene, kajti jas sem tudi ljubče ke moje prednice prevzela." Nerazumljivo. A.: ,,Mi-noli teden me je v gosdu neki ropar napadel in sahteval denar ali kri." — B: „In kaj ste vi storili?" — A; „Moral aem — krvaveti I" Kurz. Z\ 100 k- , avstr veljave treba je dati S20.48 n k t"mu Se 15 en tov xa pošt" • > ker mora biti de-na »a poSiljatev registrirans. KJE JE? Josipina Košir, doma iz Kamnika ■a Gorenjskem; pred dvemi leti me je osta-vila in mi pustila dva leta starega otrok*. Se zanimam se ramo toliko za njo, toda rojake opozorujem na njo, da se jo izogibljajo. FranW KoSir, Bex 16a, Elyria, Cole. [l5ap] Kje je? Janez Prime, doma izpod Ljubna pri Toplicah, okraj Novo Mesto. Pred letom jc bil pri meni na hrani in mi ie precej ostal n^ dolgu, za kar se nič ne zmeni. Ako kdo roja kov ve za niegov naslov, naj ga blagovo! jazuaniu Frank Hrovat, 4010 Willow St Pittsburg, Pa. [,5ap Izboljšanje. Mati: (,Vatani Pavelj, aolnce ža viaoko stoji ns nebu." — Pavelj: „Ne, mama,soln-ce ne stoji, namreč ono se vrti " OPOMIN. Vsi oni rojaki, kteri so mi Se k* v aorodu ostali, so naprošeni, da name spomnijo in poravnajo svoje iolžnosti do meseca julija; to lahko storč pismeno ali osobno, ktr nameravam domov odpotovati ter bi rad imel kar mi grč Dominik Sterniša, 221 Spring Garden Ave., Allegheny, Pa. Marsikomu je zuano, da se velike tovarne Westinghouse Works nahajajo v Kast Pittsburgu, Pa., t*m pa ima podpisani lepo urejeni St. Charles Hotel, v k te rem toči izvrstno pivo, vino n whiskey, kakor tudi pr< dajr fine domače in importirane smotke. Ako kdo v ta kraj pride, naj me obišče. Ghas. Božič, posestuik St. Charles Hotela, East Pittsburg, Pa. DRUSTY0 SV. TROJICE, Jt. Sa N. H. Z., ▼ PUBBLO, OOLO., ima »voje redne seje vsako nedeljo po 15. dneva v mesecu. OdlKjrniki: Anton Plele, predaednik; Daniel; Badatovii, podpredsednik; Marko M. Stepa n, I t.iinik; Marko Relič, II. tajnik; Martin Geršič, blagajnik; John Plut, predsednik bolniikega odbora, stanuje 1219 So«ti Santa F6 Avenue, Pueblo, Colo. John Venzel, 30 King St., Cleveland, O., izdelovalec kranjskih in nemških WMMONZM, se priporoča rojakom za izdelovanje in popravljenje harmonik. Delo napravim na zahtevanje naročnikov. Cene so primerno niske, a delo trpežno in dobro. Cena trivrstnih 3d 822 do $45, plošče ao is najboljšega cinka; izdelujem tudi ploSča is aluminija, nikelja ali medenine, cena trivrstnim je od $45 do $80. Več in natančno dovč. J0HH VENZEL, 80 King Street, Cleveland, O hie. Svoji k svojimi Podpisani ae priporočam bratom Slovencem in Hrvatom, da blagovolijo obiskati moj v kterem točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey, kakor tudi druge likere in prodajam fin« smodke. Naznanjam tudi, da pošiljam denarje v staro domovino po niskej oeni in aem v sveži z g. Fr. Sakser-jsm. 8 spoštovanjem Martin Verzub, __Crested Butte, Colo. Slovencem in Hrvatom v Rook j Springs, Wyo., in okolici priporočava najin SALOON, tjobro črno vino po 50 do 60 ct ^ galon s prgodo vred v kterem vedno točiva sveže pivO-3obro belo vino od 60 do 70 ct galon s posodo vred Naravna kalifornijska vina na prodaj. z^rstnatropavica od $2 50-$3 0C galon s posodo vred Manj nego deset galon naj nihče ie naroča, ker mauje količine nt norem razpošiljati. Zajedno z na ročilom naj gg. naročniki dopošlejc denar oziroma Money Order. Spoštovanjem: Nik. Radovichf 702 Vermont St. San Francisco,Cai 111 m 1111 n **h iiiim»i Podpisani naznanjam, da sem Ely, Minn., otvoril svoj n& v kterem vedno točim izvrstno pivo, fina vina in whiskey, pro dajam tudi domače in importirane smodke. Dalje naznanjam rojakom, da pošiljam denarje v staro domovino in sem v zvezi z g. Fr. Sakserjem v New Yorku; rojake tudi rad postre žem v druzih zadevah glede vožnjih listkov, posebno ako kdo želi koga sem vzeti, ali potuje v staro domovi no. Z veleŠtovanjem Ivan Govže, saloonar. 4-11 i I I M !■ ++ * ++ vino in whiskey, ter imava na razpolago fine smotke. Dalje se lahko na nas obrne vsak rojak v bižini gled6 pošiljanja denrajev v staro domovino in gledč parobrodnth listkov, kar sva v zvezi s g. Fr. Sakskrjem v New Yorku, lahko vsakemu ceno in točno postreževa. Za obilen obisk Be priporočata F. KERŽIŠNIK & J. MRAK, Pbop'b op Porto Rico Sjllooh, SOCK SPSIN&S. WT0- SLOVENSKA Pratika za leto 1902 je dohiti po 10 centov komad. ..GLAS NARODA",; Josip * East Helena, Moni priporoča svoje grocerijsko blago fcakor tudi OBLEKO, OBUVALA sa možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODZE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVOl je denarje pošiljati po posredovanja F. Sakser, 109 Greenwich St. New York, ker to stori sajkitreje ia NAJBOLJE Naravno rudeče vino iz Concord grozdfa galoaa velja 33 ct, ako se kupi sod od 50 gil. To vino je povsem naravno in ni ponarejamo ali zbrozgano. Uzorce pošiljam na zahtevo. Moj naslov jec ADAM BECKER, 440 Greenwich St.. New York. MATIJA POGORELO, pbooajalc« ar, Tsri&c, obnov in druge zlatnine. Begata zaltga raznih kijig. Cenik knjig potiljam poitnine pro*lo. Pilite po-nj 1 Nikel are 7 Jewels $6.00 15 Jewels Waltham $9.00 Srebrne are z enim pokroTom • $ 13.00 z 3 pokroTomm f 16.00 in rtfje. Cene uram so naslednje: Boss case 20 let garancije 16 size 7 Jewels $15.00 >* *5 m S1S.00 Boss case 25 let garaucije 16 size 7 Jewels $25.00 f* 17 »» $30.00 Slovenska Pratika 10 centov, velika 16 centov. Optmba. Vse zlate ure so * dvojnim pokrorom. Koleeovje pri naltetib arah je Blgin ali Waltham, kakorinega kdor ieii. Blago polil j am po Express C. O. D. V Vsa MOJI BLAGO JB GARANTI* ANO I la V ■▼•ji aalecl soam tudi Fin piamanl papir z navadenlal •kraški v narodnih barvali. CENA: V kuverti ducat kuvert in papirja - So. 15 V ikatlji 3 ducata „ „ $0.35 0.60 0.7$ m.th.m Pogorelo, gao N. Chicago St., Joliet, III, —. .. . £ id ... . .Ai^': .-AT. .-;.„ Xii prbeJc. Sahalinski beguni. (Spit*l V. K«rolenko.) (Dalje.) Nikake sanje pa na človeka tako na uplivajo, kakor od©, če se nam pojavita v apanjn oče in mati. Sanjal aem, da ae ni ničeaar teodilo, da nisem bil v ječi, ne na Sahaliuu, in da ae nisem bojeval s vojaki is kordona. Letal sem v oče to v tke j koči in mati mi je česala ter gladi la las«. Na misi gorela je lnč in ote s očali na nosu bral je is knjiga.. .. Mati je pela neko pesem. K.o sem ae is teh sanj probudil, a« mi je dozdevalo, da imam v srcu saboden noi Mesto prijetne domače sobe — temen gosd. Pred nami hodil je Makarov in mi smo atopali sa njim. V gosdu je vel lahek vetrič, kteri je fiepetaje v dre veanem selenju umiral. In v daljavi med drevjem bilo je videti morje, nad kterim se je razprostiralo sinje, na obsorju rudečkasto nebo, kar je anačilo, da bode solnce kmaln iz •lo. Nikoli pa ro^rj«* n* molči — vedno poje neko tujezemskopesem. Radi tega sem vedno sanjal o tej pesmi. M-rje nam najbrže oži v. radi tega hrepenenje, ker uismc priučeni morjn. Vedno bolj smo se približevali Nikolajevsku ; vasi ter posamezne domačije postajale so vedno gosteje in nafta pot je bila vedno bolj ne varna. Počasi in previdno smo se pribliiali mestu. Po noči smo ho dili, po dnevu smo bili skriti v gostem drevju, kamor nam ne le človek, temveč tudi iival ni sa mogia slediti. Mi bi se morali Nikolajevsku bolj iaogniti, nego smo takrat storili; toda mi smo bili trudni in rasun tega so nam tudi živila poftla. Zvečer smo priftli do brega nek? reke, kjer smo ugledali več ljudi Po natančnem opaževanjn, smo apotnali, da ao spadali oni ljudje k »prostem možtvu". *) Teh ljudi se nam toraj ni bi'o treba bati in smo se jim takoj pri bliUli. „Bog s vami I" ,,Pomoz; Bog I" odgovorili so oni. „Od kje?" Beseda je dala besedo. Potem naa je njihcv stareftina pogledal, posval mene v stran in me vpraftal: „Ali niste vi is Sahaliua? Ali niste vi oni, ki so sčiekali Saltanova?" Da ae iakreno izrazim, sem se hal povedati resnioo. Sicer je spadal od k naftim ljudem, toda tudi tem ni vedno saupati, razun tega pa „pro •to možtvo" ne pomenja ravno ono kakor ,,sploAnostu. Ako se hoče stareftina ,.prostega možtva" ali kdo drugi ismed njih gosposki prikupiti, potem grč jednostavno tja kaj in skrivaj nainani kako tajnost — oni ao vendar prosti. V zaporih pa poznamo vse tožnike in izdajal oe; jedva da se kaj zgodi — mi žp verno, kedo je to storil. Kako naj pa o tem ,,prosto možtvo" vč? Oa je takoj vedel, čemu sem se jas obotavljal s odgovorom in je dejal : „Mene se ne bojte; nikoli fte nisem isdal avojih tovariftev, v os ta lam mi pa vsa stvari ni mari. Ker je o umoru v mestu že znano in ker vidim, da vas je jAdnajst, potem ▼ean, da sem pravo pogodil. Bratje, vas čakajo velike neprilike. Vaft 6i d je alega značaja in tukajftnji okrožni sodnik je strog — vendar je ps to povsem vafta atvar. Ako arečnc uidite pravici, potem morate bit) aadovoljni. Ker imamo fte dovolj ftivil, vam bcdemo nekoliko kruhs in par rib podarili. Ali ne bi ra bili tudi kako poaodo, na primer kotel?'* ,,Kotel nam v resnici ne more ftkodovati." „Dobro, po noči ga vam bodeoc prinesel in fte kake druge potreb-ftčine. Bratu ae mora pomagati 1" Kam je bilo takoj ložje pri aren Jas aem ae dobremu možu zahvalil kar ao atorili tudi ostali moji tova rifti. Njegova darila so bila sa nat ▼alike vrednosti, toda Ae večjt vrednosti ao bile dobre beaede. Di ■•daj amo ae morali ljndem ogiba ti, kar od njih niamo samogli pri -•) ..Prosto moitTo" ao oni kaznjenci, kteri so jate i« odaluiili. Oni n* live vet v zaperit. id muja ivo]t domov ja, dasiraroo morajo liveti pod drtavnim nadzorstvom. čakovati nič druzega nego smrt — .prosto možtvo" nas je pa obžalovalo. Radi veselja bi nas skoraj doletela nesreča. Ko je „proato možtvo" zopet od-Slo, postali smo srčni in brezskrbni; Volodjka je pričel celo plesati. Bili amo popolnoma neprevidni in odšli v Dikmanovo sotesko kraj reke. Zanetili smo velik ogenj, ob 'sili nad ajim dva kotla. V prvem sme ku hali čaj, v drugem ribjo juho Med tem je nastal večer, zavladala je tema in pričelo je deževati. Pri vročem čaju se nismo sa dež zmenili. Tako smr> sedeli kraj ognja, ne la bi pomislili, da je naš ogenj v mestu istotako videti, kakor smoli videli luči iz mesta čudno, da smo bili ba£ sedaj tako neprevidni, ned tem ko smo se preje skrbno rsakemu človeku izogibali. K sreči je takrat stanoval v me itn neki Btar gospod. Preje je bil v mestu N. ravnatelj ječ. V N. so bi U veliki zapori; v njih je bilo mno {o ljudi in vsi so se rado spominjali starčka. Ves Sibir je poznal Sama-rova in ko sem pred tremi leti zve iel, da je umrl, sem se le radi tfgc odpeljal k popu, da sem plačal jedno mafto zaduAnico za pokojniks. Bil je dober gospod, samo psovati 19 snal isvrsto; psoval je tako, ds je bilo uprav strašno. On je kričal in teptal po zemlji, vendar pa ni nikomur kaj ialega storil. Bil je pravičen in vsakdo ga je spoštoval. On ni nikogar razžalil in nas ni nikoli mučil; njega ni zamogel ni-kdo podkupiti in ni nikoli zahteval koristi od ..splcAnosti'1, vzel je le ono, kar mu je ,,sploSnost*' prostovoljno dala. Potreboval je seveda mnogo, kajti njegova obitelj ni bila majhna. Sedaj je bil pa že vpokojen in je živel v Nikolajevsku v lastnej hišici. Radi stare navade je tuli p-> dovršenem službovanju rad občeval z našimi ljudmi, s ,,prostim mo-žtvora". Oni večer sednl je pre i svojo hišo ter kadil in ob tej priliki je opazil ogenj v Dikmanovej soteski. (Dalje prihodnjič.) Frank Gule, 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N.Y., priporoča rojakom svoj HOTEL FLORENCE, v kterem vedno toči sveže ameriško in plzensko pivo, najboljša domača kakor tudi importirana vina, izvrstne smotke največjih tovarn. Nadalje ima na razpolago jako lepo KEGLJIŠČE. Za obilen obisk se priporoča FRANK GULE. Naznanilo. Slovencem in Hrvatom na Ely, Minn., in okolici priporočam mojo prodajalnico, v k te rej prodajam hišno in kuhinjsko pripravo, postelje, omare, ml« ze, stole, peči in vsakovrstno 2e> ieznino. Dalje oskrbujem tudi in odredim vse potrebno aa nje-preskrbim krste in kar spada v tr stroko. Govori ae tudi alovenaki in nemAki. 8 spoštovanjem ELY, MINN. NAZNANILO. Slovencem in Hrvatom priporočam moj SALOON 1202 S.13th St., Omab a, Neb., v obilen pose t. Zagotavljam vsem obiskovalcem izvrstno postrežbo s izborno pivo, izvrstnim domačim in ;alifornskim vinom, dobrim whia-keyem in izvrstnimi smotkami. Priporočam se tudi rojakom potujočim skozi Omaho, kterim preskrbim vožnje listke do Ljubljane. Kdor pride na kolodvor, naj mi telefonira, moja številka ie 2172 in takoj pridem po njega. S spoštovanjem JOSIP PEZDIRTZ, 1800 SoTJth I3th Str*»t Omaha V »h Jacob Stonich g n fl K | Sg E. Madison St., Chicago, 111. telefon kadar dospe« na kako postajo v New York in veA kako priti k Fr. Sakserjd. Pokliči Atevilko Oortlandt in govori slovensko. 8795 Slfka predstaTlja uro ?a gospode (16 Size) Z dvojim pokroyom (Bosscase) in so vsakomn znani najboljši pokrovi se zlatem pretegneni (Goldtield) in jamčim 73 nje 20 let. Kole-sovje je Klgin ali Waltham in stane > 7 kamni $15, 15 kamni $518. Rojaki, kteri Želite kupiti dobro uro, se Vam sedaj ponuja lepa priložnost kupiti dobro uro za male denarje. Za obile naročbe se pri porotam z »sen: spoštovanjem ^ Jacob Stonich, t 89 E. Madison St., Chicago, 111 J Compagnie Generale Transatlantique. Francoska parobrod"a družba. Električni DIAMOND križ, ~ » tudi Volta križ imenovan, je iznajdba, ktera se je pred nekoliko leti vršila na Avstrijskem, vsled svoje veljavnosti našel je takoj pot na Nemško, Francozko, Skandinavijo in v druge države, kjer je dobil pripoznanje kot najbolje sredstvo proti mnogim boleznim in osobito proti revmatizmu. Navodilo: ker ni boljšega in sigumej — t Priporočila: Vas električni 1 Kamond kri/, me je ozdravel od revmatizma v glavi po 2 tedenskej uporabi in liolezen jc popolnoma ponehala. J riporočam ga povsinii svojim prijateljem. H. MlLLKR, Pipestone, Minn. Moja mati je nosila Va5 električni Diamond križ in v kratkem času je bolezen in krč v želodcu in prsih ponehala. Sedaj se počuti /ilravejšo nego'li kdaj popreje. Ei>. GALl.fi-. Fairbanks, la. Moja soproga bila je več let bolna, zdravilo jo je mnogo zdravnikov. Električni Diamond križ jej je več po mogel, nego vsa druga zdravila. Uodite tako prijazen, in pošljite mi Se 4 križce. ^ ~ J. BaLLK, Stuttgart, Ark. Imel sem več let revmatizem : po 6 tedenski vporabi Vašega križa, moram pripoznaii, da ni boljšega sredstva za zdravljenje od revmatizma. pAt i. Po'.vis, Milwaukee, Wiss, THE DIAMOND ELECTRIC CROSS CO., Dep. 39, -306 Milwaukr* &veM CHICAGO, I ILLINOIS. DIREKTNA CRTA DO HAVRE-PARIS-SVICO-INNSBRUK LJUBLJANA ,,La Lorraine", „La Sa»oie", ,.La Touraine,'l ,fL'Aquitaine", ,,La Bretagne",.. ..La Champagne", ,,La Gascogne", .. POŠTNI PARNIKTiSO: na dva vijaka.......__......... 12 ooo ton, 12.000 ,, io.ooo „ IO.OOC „ 8.ooo ,, 8. ooo ,, S .ooo ,, 25.000 konjskih mob 25.000 ,, „ 12 000 ,, 16.000 ,, 9.000 9.000 ,, 9.000 Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob uri dopoludne. Parniki odpljujejo is pristaniška štv. 42 North Riv«r, ob Morton Btre«i T „ ni------------------1 T___ .»An ... . - La Champagne 17 apr. 1902 'LaTouraine 24. apr. 1902. L* Gasorgue 26. apr. 1902 !*LaSavole l.maja 1902 *L'Aquitaine 8. meja 1902 fe#~ Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Glavna agencija; 32 BROADWAY, NEW YORK. *La Lorraine *La Touraine *La Savoie •L'Aquitaine •La Lorraine 15. raa-a 1902. 22 maja 1902. 2w. maja 1902. fi jun. 1902 12 jan 1902. RBD STAR LIMB (prekomorska parobrodna družba ,,Rudeča zvezda") vozi naravnost iz .»»j IJUGBEJ12AL0EA V AUEEIEI. jlz tovarne naravnost družini, je naš kupčijski načrt. kuP«j predno vidiš naše cene, ali izgubil bodeš denar. Poleg muzikaličnih inštrumentov itd. prodajamo igre in uganjke (puzzles) za mladost, električne novosti in 10U0 ] ri hiši potrebnih reči, vse zelo C3 ceni. Mi damo zadoščenje, ali pa vaš denar nazaj. Vsak kupec dooi pnmenio darilo, Ako kupiš za si, si lahko izbereš darilo 10 ct.; za S10 dobiš darilo za itd. Pri kupljenem blagi* dobiš 10 od-Stutkov v darilih. Osreči svoi d-m z domačo gedteno skrinjico, najbolj čudežni in najcenejši mu^:kalični instrument za dom. Isti daje več zabave nego orgije, ktere stanejo sto dolarjev. Vedno v redu. Muzikalične vednosti ni potreba. Tudi otrok lahko igra. Vsi kupci so začudeni in zadovoljni, kajti njihova pričakoyanja so mnogo prekošena. Igra v :č nrgo 100 komadov, kar je razvidno iz v.sake skrin ici priložene pole. Lahko se rabi v cerkvah, šolah, ^pevskih in druzih društvih za spremljevanje petja. Zasluži svojo ceno v eni noči, ko preskrbi go ' bo pri zabavah. Igra vse stare pesmi, koračnice, poskočnice, polke, kadrilje in operne melodije, kakor tudi najnovejše pesmi. Vsak komad lahko ponavljaš kakor hočeš, ali igraš novega. Slane samo $6 v fini skrinjici z godbo. Ako želiš pošljemo godbeno skrinjico po sprejemu $1. Ostalo plačaš ko prejmeš blago. Agentje zaslužijo mnogo denarja. Pošlji 2centovo marko za cenik, STANDARD MFG. CO., 29 Beekman St., P. 0. Box 1179, Dept. G N, NEW YORK CITY. New Yorka v Antwerpen Philadelphia v Antwerpen prevaža potnike z slovečimi poštnimi parniki: g KNJIGE ktere imamo v naši »alogi in jih odpošljemo poštnine protto, ako ie nam inesek naprej poSlje: Ta tvoj dobri denar bodeš tudi postreŽen, ako ga pošiljaj r star« domovino, ali pa hočež kupiti parobrodni tiket, ako se obrneš bi 1 F*. Saksekja, Greenwich Str., New T«rk. • Molitvene knjige: Fino vezaue z imitacijo slooove kosti, ali v finem asiijn in z zlato obreio: Spomin na JeztiBa 45 ct., 35 ct. Rafael, platno 75 ct. „ usnje 85 ct. Kruh angeljski, 65 ct. Vrtec nebeSki, 65 ct. 45 ct. Dnhovni studenec, 65 ct. Vodnik ▼ nebesa, 65 ct. Rajski cvet, 65 ct. Jezus prijatelj otrok, 60 ct. Svala božja, 60 ct. Evangeliji, 50 ct. Druge knjige: Pavlinov slovensko • angleški slovarček, nova izdaja, 50 ct. Hitri raftunar, 40 Ct. Pratika, mebko vezana, 10 centov, Abecednik za slov. mladei, 20 ct. Slovensko-nemSki besednjak 90 ct. Druga nemška vadnica, 80 ct. Prva nemška slovnica, 35 ct. Pavlinov slovensko-nemški slo- ▼ftrdok 4.Q ct KOLEDAR za leto 1902, 41 ct. Rubad pripovedke II. zvezek 20 ct. Sveto pismo stare in nove zaveze z razlaganjem — 6 zvezkov $6. Zgodbe sv. pisma mala izdaja 30 ct. velika " 50 ct. Bleiweis slovenska kuharica $1 80 Dimnik avstrij. junaki vezane 90 ct " " " broširane 75 ct Slovenski šaljivec 30 ct-Velike sanjske bukve, 30 ct. Boerika vojska 30 ct. Mrtvi gostač 20 ot. Admiral Tegetthcf 30 ct. Marjetica 50 ct. 8v. Genovefa 18 ct. Vrtomirov prstan 20 ot. L&injivi kljukec 20 ot. Stoletna pratika, 80 ct^ Vojaka na Turškem 38 ct. Naš dom I. in II. zv., po 20 ct. Gozdovnik, I. in II. del, oba 50 ct. Strelec, 25 ct. Eno leto med Indijanci, 20 ct. Jama nad Dobrušo 20 ct. Najdenfcek, 20 ct. Mirko Poštenjakovid, 20 ct. Izidor pobožni kmet, 25 ct. Šaljivi Slovenec [zbirka kratko- dasnic itd.] 90 ct. Nezgoda na Palavanu, 20 ot. lianami, 24 ct. V domačem krogu, 25 ct. Potovanje v Liliput, 20 ct. Kako je izginol gozd, 20 ct. Doma in na tujem, 20 ct. Rasne knjižice sa mladino, po lOot. Tisoč in ena noč, 51 sveskov, $6.50 Prešernove poesije, vezane 75 ct. 1 ,i ,i broširane 50 ot. Spominski listi is avstrijske sgo- dovine 20 ct. Narodne pripovedke 25 ct. Šaljivi Jaka 20 ct. Mlinarjev Janez 40 ot Posleduji Mohikanec 20 ct. Stezosledec 20 ct. Naseljenci 20 ot. Repoštev 20 ct. Črni bratje 20 ct Maršal grof Radecky 20.'ct. Pod turftkim jarmom 20*ct. May Erie — amerikan. povest 20ct Nikolaj Zrinsky 20 ct. Na Preriji 20 ct. Hirlanda 20 ct. Hildegsrda 20 ct. Z prestola na morišče 20 ct. Vstajenje 30 ct. Zemljevid celega iveta 25 ct Zemljevid Zjedinj. državah 25ot. Baron Raubar 20 ct Knti Orni Juri] SO ot VADERLAND.na dva vijaka IS0UTHWARK na dva vijaka 12000 ton. 8607 ton. ZEELAND............12000 ton. KENSINGTON na dva vijaka FRIESLAND............ 8669 ton. 7116 ton Pri cenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba % Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejših za potnike Iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako sredo opoludne od pomola Št. 14, ob vznožju Fulton St. — Iz PHILADELPHIJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov seje obrniti na : International Navigation Company 78 Broadway, lfEW Y0EI. — Oor. Dearborn 4 Washington Strs., 0HI0AGK). — 80 Montgomery St., BAN FRANCISCO- — Third & Pine Strs., 8T. LOUIS, ali na *1ene zastopnike. Holland-America Line (HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav med New Yorkom in Rotterdamom preko Boulogne-Sur-Mer. NOORDAM, parnik z dvojnim vija- STATENDAM, parnik z dvojnim kom, 13.000 ton. vijakom, 10.500 ton. RYNDAM,! parnik z dvojnim vija ROTTERDAM, parnik 1 dvojnim kom, 13.000 ton. vijakom, 8.300 ton. POTSDAM, parnik z dvojnim vija Parniki: kom. 13.000 ton. MAASDAM in AMSTERDAM Nijcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Radi cene glej na p«sebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarn« v Trstu, št. 7 Prosta luka Inomostu, 3 Rudolfstrasse Dunaju, I. Kolowratring 10. Brnu, 21 Krona. Parniki odpliujejo: UROTTERDAMA vsak četrtek in iz NEW YORKA vsako soboto ob 10. uri zjutraj. ——___ HOLLAND AMERIŠKA ČRTA, NSrt «(w»y, DE« YORK. 86 La Sallt »t, CHI6AM, ILL