NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 030040050 s * "A 7 V m m * fk' f£> (sre '\g N ^ 5 ^r^- ©vohone^ Zgodovina in sedanja metoda njih vzgojBfanja. |§i§y| II 1|| 1 iJItl Spisal Anton Rudež, m učitelj v goriški gluhonemici. 25 slik. — Ceha 3 krone. V GORICI 1894. Tiskala ip z. „Gorigka tiskarna" A. GaBrScek. lllllStoTT Gluhonemi. Zgodovina in sedanja metoda njih vzgojevanja. Spisal učitelj v goriški gluhonemici, V Gorici 1894. Tiskala in z. .Goriška tiskarna" A. Gabršček. Pridržujejo se vse pravice. ^Detesla vnem u deželnemu o dlani cj o riškemu, kok ponovifekju, posebnemu podporniku in pospešikekju poviške cjkukunemice, iz velike hvaležnosti posvečuje delo pisakelj. Ephphetha!* Maric. 7, 34. PREDGOVOR. Mej ljudmi, čvrstimi na duhu in na telesu, povsod na¬ hajamo večje ali manjše število takih, katerim narava ni podelila pet, niti ne štirih prav potrebnih talentov. K takim, pomilovanja vrednim nesrečnikom se prištevajo tudi ti, ki so gluhonemi ali gluhornutci. Pravimo in pišemo : ^gluhoneme" ne „gluhonemce“, kaker bo morebiti hotel kak jezični po¬ pravljavec. Držimo se pri tem stare slovanšCine (prim. n. pr. Mat. 11, 5: „glusii slyšetu“, Mark. 7, 37: „gluhyje tvorita slyšati i nemyje glagolati“) in drugih slovenskih jezikov, hr- vatski: gluho-niemi, rusk. gluhonemo), čes. hluclionemy itd.; — „glušec“, .mutec*, r plešec“ itd. so psovke. Svoje nesreče oni večinoma niso sami krivi; toliko bolj zahteva kršanska lju¬ bezen, da jim jo po svojih močeh olajšamo. Prav v sedanjem stoletju se je v tem oziru mnogo storilo ; brez števila takih ubožcev se je izučilo in odgojilo v zavodih, da so postali ko¬ ristni udje človeški družbi. Ali kedo bi mogel trditi, da bi ničesar več ne manjkalo, bodisi kar se tiče števila zavodov, ali popolnosti učnega načina? K veselemu napredku v obojem oziru pornozi Bog! Tudi našemu slovenskemu narodu (majhnemu sicer, pa krepostnemu in nadarjenemu) osoda ni prizanašala; v vsaki dobi je imel večje ali manjše število gluhonemih ljudij. Uči¬ lišča za nje pa nima razun našega v Gorici in nekak začetek v Šmihelu pri Novemmestu — in ne knjige, ki bi učila v do¬ mačem jeziku, kako poučevati in vzgojevati gluhoneme, tudi do zdaj ni bilo, razun knjižice „Gluhomutec“, spisal J. Koprivnik c. kr.'vadnični učitelj v Mariboru, kije izšla mej tem, ko se je to VIII delo spisovalo. „Gluhomutec“ je prav dober navod učitelju na deželi, po katerem lahko poučuje kolikor toliko mej svojimi učenci tudi gluhe otroke in je tako pripravlja na zavod. Drugi narodi imajo književnih del te stroke mnogih in različnih, pa pri vsem tem jako malo takih, ki bi združevala vse, kar je potrebno praktiškernu učitelju. Večinoma so te knjige pisane iz posebnih namenov, ali slone na različnih na¬ čelih, ali pa obdelujejo le posamezne dele obširne tvarine. Tako podajajo čitatelju ali premalo, ali preveč. Nekatere izpu¬ ščajo popolnoma mnogo najvažniših predmetov, druge razprav¬ ljajo to ali ono preobširno, ali pa ne sežejo tako globoko, kaker zahteva sedanja stopinja znanosti — sosebno glede na govorno poučevanje. S tem pa nočem reči, da so te knjige malo vredne ; saj sem večinoma iz njih zajemal, kar tukaj podajam. Vender, kedor si hoče temeljiteje razjasniti načela in pravila našega pouka, treba — da se seznani tudi z nekaterimi drugimi znanostmi, na katere se kaker na pod¬ lago opira zlasti naša govorna metoda. Zajemal sem torej tudi iz tiste literature. Vrhu tega me je lastna dvajsetletna skušnja kot učitelja v goriški jjuhonemici potrdila v najnovejših teo¬ rijah, katere dejansko uporabljajo drugi učitelji mej drugimi narodi in katere posnemamo tudi v Gorici s prav dobrim uspehom. Tu pa ne morem, da bi ne omenil nadlog vrhu nadlog, bližnjim prijateljem in znancem poznanih, ki so me tarale in se kar vsipale na me, ko sem spisoval to delo: Mej drugim mi je zbolela in po sedemletni hudi bolezni tudi umrla žena ter seboj vzela troje cvetočih otrok — in ko je vihar nesreč odlegel, prijel sem zopet za pero in pridejal govorni metodi še občno zgodovino vzgojevanja teh »zapuščenih otrok narave", kaker tudi zgodovino naše g o r i š k e g 1 u h o n e m i c e. Tako je zagledala beli dan ta knjiga. Želim, da bi bila tistim učiteljem, ki se hočejo sami usposobiti za pouk gluho¬ nemih, pravi vodnik za praktiško uporabo in za nadaljno osobno izobražbo. Koristna naj bode tudi tistim, ki so v do¬ tiki z narodom, sosebno učiteljem in duhovnikom, da bodo vedeli prav svetovati. Zanimiva bi utegnila biti vsakemu izo- IX bražencu; rodoljubu pa, upam, da bode vesela prikazen v slovenskem slovstvu. Izročam knjigo Slovencem kot nekaj potrebnega na polju, ki se je začelo še le obdelovati. Slavnemu deželnemu Zboru in sosebno Odboru, ki sta me glede na tiskovne stroške podpirala, pl. Antonu vitezu Klodiču — Sabladoskemu, c. kr. deželnemu šolskemu nadzor¬ niku, gd. prof. Jož. Kožuh-u in vsem onim p. n. gospodom, ki so me v tem spodbujali, kaker sosebno preč. o. prof. Sta¬ nislavu Skrabec-u, duhovniku frančiškanskega reda, ki me je pri tem delu krepko podpiral, izrekam tu najtoplejšo, presrčno zahvalo. V Gorici, meseca novembra 1894. Pisatelj. Znanstvena dela, ki so služila pisatelju v pripomoč in katera naj bi prebiral vsak učitelj gluhonemih: Geni. Borsari: Una guida alUinsegnamento della lingua italiana ai sordomuti. Modena 1855. Ernst Brucke: Grundziige d er Physiologie und Sy s tematik der Sprachlaute. 2. Aufl. Wien 1876. S. L. Cappelli: Guida pratica popolare. Siena 1882. Dr. Raf. Caen: Das Stottern, Stammeln, Lispeln und alle ubri- gen Sprechfehler etc. Wien, Pest, Leipzig 1883. Fr. H. Cžech, Versinnlichte Denk- und Sprachlehre. Wien 1836. Fr. Erjavec: Somatologija. Ljubljana 1881. G. Ferreri e G. Morbidi: Esercizi graduati di lettura ai sor¬ domuti italiani. Parte I, II, III. Siena 1889. P. Fornari: La chiave per far parlare i sordomuti italiani. Milano. Tip. Paolo Carrara 1872. P. Fornari: Pedagogia e didattica speeiale per 1’ istruzione orale dei Sordomuti. Torino-Roma-Milano. Ditta G. B. Paravia e Comp., 1894. H. Griesinger und W. Hirzel: Rechenfibel, I, II,. u. Rechen- bucher. Esslingen 1890. Dr. W. Gnde: Die Gesetze der Physiologie und Psychologie uber Enstehung der Beivegungen und der Artikulations- Unterricht der Taubstummen. Leipzig 1888. Albert Gutzman: Das Stottern und seine griindliche Besci- tigung. Berlin 1890. J. D. Hril: Der Taubstumme und seine Bildung. Hildburg- hausen 1870. Samuel Heinicke, dargestellt von H. E. Stčtzner, Leipzig 1870. Fr. Hilger: Aufgabenbucher fiir Rechnen I-Vl. Elberfeld 1884. XII M. Hill's, Vollstandige Anleitung zum Unterricht taubstum- mer Kinder. Neu herausgegeben von Fr. Kobrich, 3. An 11. Essen 18SG. Hugo Hoffmann: Einfiihrung in die Phonetik und Orthoepie der deutschen Sprache. Marburg 1890. Hugo Hoffmann: Der erste Sprech-und Sprach Unterricht in der Taubstummenschule. Marburg. 1890. Dr. V. A. Jager u. Dr. Gusl. A. Riecke: Anleitung zum Un¬ terricht taubstummer Kinder in der Sprache und den anderen Gegenstanden. Stuttgart 1836. Hier. A. Jarisch: Methode tur den Unterricht der Taubstum- men. Regensburg 1851. Prof. Killian: Die kiinsliche Lautsprache. Strassburg 1879. J. Koprivni/, : Gluhomutec. Maribor 1888. Dr. G. L. Merke/: Anatomie und Physiologie des menschlichen Slinim- und Sprach-Organs. Leipzig 1863. Ed. Partisch: Anleitung fur Volksschullehrer zur erzielilichen u. unterrichtlichen Behandlung taubstummer Kinder als Vorbildung fur eine Taubstummen- Anstalt. Wien k. k. Schulbucherverlag. Garlo Perini: Guida pratica per 1’ insegnamento dei sordo- muti. Milano 1878. Prime nozioni sulle arti e sui mestieri, Milano 1878 e Letture istruttive sui mesi delfanno. Milano 1882 dello stesso G. Perini. F. W. Reuschert: Die Sprachgebrechen und deren Heilung. Strassburg 1883. Ed. Rossler: Der Unterricht taubstummer Kinder auf der Stufe des Sprechunterrichtes 1883. G. Rotta: L’emancipazione dei sordomuti. Trieste 1879. Dr. H. B. Rmnpelt: Das naturljche System der Sprachlaute, Plahe 1869. W. K. Schottle: Lehrbuch der Taubstummenbildung. Esslin- gen 1874. Dr. Fritz SrJmlze: Die Sprache des Kindes. Eduard Sievers: Grundzuge der Phonetik, 3. Aufl. Leipzig 1886. M. Sngckers: Le Sourd-Parlant. Pariš 1886. XIII P. Stanislav Skrabec: Cvetje z vertov sv. Frančiška. Gorica, časopis. Dr. Fr. Techmer: Phonetik, 2 Theile, Leipzig 1880; und des- sen : Internationale Zeitschrift fur allgem. Sprachvvissen- schaft I. Bd. 1884. Dr. theol. Treibel: Der zveile internat. Taubstummenlehrer- Kongress in Mailand. Berlin 1881. J. Vatter: Die Ausbildung des Taubstummen in der Laut- sprache. I. Teil: Das technische (mechanische) Sprechen. II. Teil: Di Begriffsbildung. Frankfurt 'a/M. 1892. J. Vatter: Organ der Taubstummen-Anstalten in Deutsch- land, Friedbcrg, Zeitschrift. J. Vatter: Methodiseh-praktishe Berrierkungen zum ersten Sprachunterricht bei Taubstummen. Frankfurt a/M. 1882. E. I Valther: Anleitung fur Volksschullehrer zur Behandlung taubstummer Kinder. 1889. E. Waltlier u. Topler: Blatter fur Taubstummenbildung, Ber¬ lin, Zeitschrift. E. Valther: Geschichte des Taubstummen - Bildungsvvesens. 1882. N. Weissweiler : Artikulations-Unterricht in der Taubstum- menschule. Koln 1883. OBSEG. Predgovor. Znanstvena dela, ki so služila pisatelju v porabo. Prva knjiga. Občna zgodovina pouka gluhonemih Uvod v zgodovino .. I. Doba, do konca 15. stoletja. II. Doba, od konca 15. do konca 18. stoletja . . . Rudolf Agricola. A. Pouk gluhonemih na Španjskem: 1. Pedro de Ponče. 2. Juan Pablo Bonet. 3. Emanuel Ramirez de Garrion. B. Pouk gluhonemih v Italiji: 1. Hieronim Cardan. 2. Lana-Terzi. C. Pouk gluhonemih na Angležkem: 1. Dr. John Bahver. 2. Dr. John Wallis. 3. Viljem Holder. G. Pouk gluhonemih na Holandskem: 1. Frančišek Merkurij vari Helmont ....... 2. Ivan Konrad Amman. D. Pouk gluhonemih na Nemškem: 1.,Viljem Kerger. stran. 1. 2 . o tj . 6 . 7. 8 . 9. 9. 10 . 10 . 11 . 12 . 13 . XVI stran. 2. Juri Raphel. 14. 3. Otto Benjamin Lasius. 14. 4. Iv. Ludv. Ferd. Arnoldi. 14. E. Pouk gluhonemih na Francoskem: 1. Jakob Rodriguez Pereira. 15. 2. R. Ernaud. 17. 3. Claude Frangoise Deschamps. 18. III. Doba, od 18. stoletja do 1. 1828. Gluhonemi se poučujejo v gluhonemicah. A. Francoska šola. 1. Charles Micliel de 1’Epee. 19. 2. Roch - Ambroise Cucurron Sicard. 23. B. Nemška šola. I. Lipska šola. 1. Samuel Heinicke. 24. 2. Ernest Adolf Eschke. 29. 3. Karol Gottob Reich. 30. II. Dunajska šola. 1. Miroslav Stork in Jožef May. 32. 2. Michael Venus. 34. 3. Ivan Mucke. 36. 4. Anton Schwarzer. 37. 5. Michael Reitter. 38. III. Šlezviška šola. 1. Jurij Viljem Pfingsten. 40. 2. Ivan Hensen. 42. IV. Doba, od 1. 1828. najprej. Dela se na poobčenje pouka gluhonemih. 1. J. Lenard Alle. 45. 2. M. V. Miroslav Daniel. 46. 3. Dr. Ivan Graser. 47. 4. Frančišek Herman Cžech. 49. 5. Ivan Pavel Wich. 51. XVII stran. V. Doba. Slovničarska ali doba poučevanja gluhonemih na oblikoslovni podstavi. A. Gluhonemi se poučujejo po slovnici. 1. Dr. Viktor Avgust Jager. 54. 2. Karol V. Saegert. 60. 3. Dr. Jerom Anton Jariš. 64. 4. Ivan Aichinger in Karol Larnpl. 66. B. Pouk gluhonemih na materijalni podlagi. I. Empiriki. 1. Miroslav Moric Hill. 71. 2. Viljem Daniel Arnold. 77. II. Sistematiki. 1. Oton Miroslav Kruse. 79. 2. Karol Priester. 82. 3. Ulrih Karol Schottle. 82. 4. Viljem Hubert Guppers. 86. Deželna gluhonemica za Primorje v Gorici. I. Doba od 1. 1835. — 1840. Posamezni ljudski učitelji vzgojujejo nek. gluhoneme. Anton Pagon. 90. Anton Toman. 91. Priprave za gluhonemico. 1. Valentin Stanič. 92. II. Doba. 1840. — 1845. Ustanovitev gluhonemice. 99. 2. Janez Budal.108. III. Doba 1845. — 1864. Gluhonemica v svojem stanovanju.110. Ravnatelji in učitelji gluhonemih.115. 3. Andrej Pavletič.119. IV. Doba od 1. 1864. — 1884. Gluhonemica je deželni zavod.124. Raznoterosti : a. b.... f.128. Metoda.132. XVIII Stran V. Doba od 1. 1884. naprej. Uvedla se je govorna metoda in gojenci se pou¬ čujejo odslej združeni po spolu in razdeljeni po narodnosli.134. —o— Druga knjiga. Prvi del: Gluhonemost. §. I. Pojem in bistvo gluhonemošti.139. Razne stopinje gluhosti.140. Uzroki gluhosti.142. Afazija.145. §. II. Nasledki gluhote.151. §. III. Ali so gluhonemi srečni ali nesrečni ? ... . 156. §. IV. Ali se da gluhonemost ozdraviti ?. 259. Drugi del. O pouku gluhonemih. §. V. Različna vprašanja:.161. 1. Je-li gluhonemi zmožen pouka ?.161. 2. Je-li gluhonemi potreben pouka?.163. 3. Kedo naj poučuje gluhoneme ?.164. 4. Čemu še poučujejo gluhonemi?.165. 5. Je-li čisto govorna metoda najboljša ali ne? . . 166. Tretji del. O govorni metodi. §. VI. Teoretiški pouk. 1. Kaj je bistvo govorne metode?.175. 2. Kako pa razume gluhonemi glas, ker ga ne sliši? 1/5. 3. Ali se da gluhonemi izuriti, da bi govoril? . . 176. 4. Kako daleč more gluhonemi napredovati v go¬ vorjenju ? 177, 5. Kake lastnosti naj ima gluhonemi, da zadosti šol¬ skim terjatvam po govorni metodi?.178. 6. Katere lastnosti naj ima učitelj gluhonemih? . . 179. Četrti del. O glasovih. §. VII. O bistvu, nastanku in razdelitvi glasov. 1. Človeški glasovi . . ..183. 2. Razdelitev glasov.185. §. Vlil. O človeškem glasilu. 1. Popis človeškega glasila.189. 2. Kako človeško glasilo proizvaja glas? , , . , . 196, XIX stran Peti del. O začetnih vajah. §. IX. Namen, važnost in razdelitev začetnih vaj . . . 201. §. X. Kako naj vodi učitelj začetne vaje ?. 204. §. XI. Kaj je ukreniti, da gluhonemi izgovori prvi glas ? 205. §. XII. Splošne opazke ; kako naj bo vrejena šola za govorni pouk.210. Šesti del. Praktiški pouk. §. XIII Po kakem redu naj se izvajajo glasovi . . . 219. §. XIV. Podrobnosti o pojedinih glasovih. 1. Samoglasnik a. 221. 2. Trdi ustnični zapornik p. 222. 3. Trdi zobni zapornik t. 223. 4. Trdni ustnično-zobni prepišnik f. 224. 5. Trdi zobni prepišnik s. 225. 6. Trdi nebni prepišnik š. 226. 7. Trdi goltni prepišnik h. 227. 9. Trdi goltni zapornik k. 229. 9. Dvoglasnik ks (x). 230. 10. Samoglasnik o.231. 11. Samoglasnik u. 232. 12. Mehki ustnični zapornik b. 233. 13. Mehki zobni zapornik (l. 234. 14. Meliki goltni zapornik g'. 235. 15. Mehki ustnično-zobni prepišnik v. 237. 16. Dvoglasnik kv (qu). 237. 17. Mehki zobni prepišnik z. 238. 18. Mehki nebni prepišnik ž . . .. 238. 19. Široki samoglasnik e. 239. 20. Samoglasnik i. 240. 21. Mehki nebni prepišnik j.241. 22. Ustnični nosnik m. 242. 23. Zobni nosnik n. 242. 24. Omehčani zobni nosnik nj (ti). 243. 25. Obstranski jezični 1 . 244. 26. Omehčani obstranski jezičnik l,j (T). 246. 27. Posrednji jezičnik r . . . .. 246. 28. Zobni dvoglasnik c. 250. 29. Nebni dvoglasnik č.251. §. XV. O glasovih, za katere v navadni pisavi nimamo posebnih črk. 252. GGC ZfS- ZTA> OOP XX stran §. XVI. Opomnje, kako se popravijo nekateri slabi glasovi: Vriščanje, godrnjanje, nosljanje, hripavost. 256. §. XVII. O zlogu. L Nekatere opomnje, kako naj gluhonemi izgovarja zloge. 258. 2. Kako naj učitelj popravlja slabo izrečene zloge . 262. §. XVIII. O branju z ust. a. Splošne opomnje. 266. b. Do kake mere se da poostriti vid gluhonemim glede na branje z ust . 267. c. Velika je potreba, da bere gluhonemi spretno z ust. 269. č. Migljaji učitelju, da mu bodo učenci bolje brali z ust. 270. §. XIX. O branj iz knjige. a. Splošne opazke.271. b. Kako naj bere gluhonemi?. 272. c. Kaj naj bere gluhonemi ?. 272. č. Kako je voditi prvence, da začnejo pogovar¬ jati se mej seboj z besedo ?. 273. d. Kakšno naj bode berilo za II. tečaj ali za go¬ jence, ki so v 1. in 4, šolskem letu (III. I.) . 273. e. Kako pa naj poučuje učitelj v branji iz knjige, če nima v to primernih beril.277. f. O vprašanju. 278. g. Kakšen ima biti odgovor?. 278. §. XX. Kako se vodi gluhonemi, da začne svoje misli umevno in prav izražati; 1. da gluhonemi izraža pojme. 279. 2. Prosti stavek ; vmes slovniški pouk.2S0. 3. Razširjeni in zloženi stavek z nadaljevanjem slov¬ nice . 285. Zgled, kako se uče gluhonemi snovati zložene stavke v višjih razredih. 288. 4. O priličnem poučevanju. 289. . XXI. O pisavi in lepopisju. 292. . XXII. O risanju. 293. . XXIII. O verstvu. 294. . XXIV. O računstvu. 302. Imenik in tolmač nekaterih nenavadniših besed, ki so se rabile v tej knjigi.331. Popravki. 343. Prva knjiga '2~5^'" , 3§§=č- Občna zgodovina vzgojevanja gluhonemih in ona goriške gluhonem iee. ■J v, UVOD. Zgodovina') nam pripoveduje o raznih slučajih, kako so se poučevali gluhonemi. Sicer pa so laki poskusi do druge polovice 15. stoletja tako redki, da se dotlej jedva more go¬ voriti o zgodovini pouka gluhonemih. Poučevali so se res nekateri glušci, venderle otroci jako imenitnih roditeljev in načinom, ki tudi ni vedno dovolj jasen. Razni predsodki, o katerih govori natančneje druga knjiga, in pa sploh pomanj¬ kanje ljudskih šol, so to zakrivili; če ni bilo do 15. stoletja ljudskih šol za deco, ki sliši (saj so se uredile še-le v seda¬ njem stoletju), kako je terjati boljših razmer za gluhoneme, katerih je primeroma venderle jako malo ? Koncem 15. stoletja pa nahajamo že tu pa tam človekoljube, zlasti duhovnike in zdravnike, ki so vzgojevali gluhoneme posamično.. Koncem 18. stoletja so nastali prvi zavodi za gluhoneme in od leta 1828. naprej se dela na zboljšanje učne metode in na to, da bi se vzgojevala in poučevala vsa za pouk sposobna gluhonema deca. Tako razločujemo v zgodovini pouka gluhonemih, ako vračunimo tudi predpoučevalni čas, štiri dobe: I. Gluhonemi so ostajali brez pouka do konca 15. stoletja; II. Poučevali so se posamezni gluhonemi, otroci le ime¬ nitnih rodbin, od konca 15. do konca 18. stoletja; Ul. Gluhonemi se vzgojujejo v zavodih od konca 18. stoletja naprej; IV. Dela se na zboljšanje metode in poobčenje tega pouka. h Ed. Wallher, Geschichle des Taubstummen-Bildungswesens; Bie- lefeld u. Leipzig 1882. I. Koprivnik, Gluhonemec in nja obrazovanje; Ma¬ ribor 1888. 1 I. DOB A. Do konca 15. stoletja. V starem veku je imel gotovo vsak narod, kaker dan¬ današnji, več ali manj gluhonemih. Tako govori sv. pismo na več mestih o gluhonemih mej Izraelci. Ko je imel Mojzes stopiti pred kralja Faraona, da bi mu izročil izraelsko ljudstvo, in ko se je izgovarjal, da on ne more govoriti, ker mu jezik zastaja, mu gospod odgovori: „ Kedo je dal usta človeku? ali kedo je ustvaril mutca in glvšca, kedo onega, ki vidi in kedo slepca ?* (II. Moj. 4, 10, 11). In enako stoji v Salamo¬ novih pregovorih (20, 12): „ Uho, ki sliši, in oko, ki vidi, gospod je naredil oboje*. V III. knj. XIX. odi. 14. vrsti je dal Mojzes prepoved: „Ne preklinjaj gluhegaI gotovo zato, ker so Izra¬ elci grdo ravnali s takimi nesrečniki. Kralju Davidu so bili gluhonemi tudi znani; on je dobro poznal njih žalostno osodo,. ker zdihuje v pesmi pokore ps. 37, 14, 15.: „ Jaz pa gluhemu enak ne slišim; in sem kaker mutec, ki ne odpira svojih ust. In sem kaker človek, kateri nič ne sliši in kateri nima zopergovora v svojih ustih*, to¬ rej kot tak, ki se ne more braniti, če mu bližnjik dela tudi naj¬ večje krivice; zato opominja pobožna mati kralja Lamuela (Salomona): „ Odpri svoja usta (potegni se) za mutce ter za pravde vseli sinov, ki mimo gredo*, preg. 31, 8.' Kaker Izraelci imela so tudi druga ljudstva gluhoneme, srca pa, da bi se jim usoda zboljšala vsaj človeško kot ljudem, tega ne najdemo pri nobenem narodu v starem veku. Helenci so jim odrekali vsako sposobnost za uk in dušno poblaženje. Njih veliki zdravnik Hipokrat (460-377 pred Kr.) in najslovitejši modroslovec Aristotelj (384 - 322 pred Kr.) sta učila, da gluhonemi niso za pouk, ker pogrešajo sluha in govora, torej onih čutil, ki so neobhodno potrebna v pou¬ čevanje 1 ). Oni morejo le služiti pri tajnih opravilih, ki se oprav¬ ljajo bogovom na čast. 0 Hippokrateg; „De čarnih us “ (cap. 7, sect. lit.) in Aristoteles, „De animalium historia". (IV. 9). 3 Isto tako tudi Rimljani niso pripoznavali gluhonemim pravega uma in sposobnosti za izobraževanje. Samo za ki¬ parstvo in slikarstvo so jih nekateri smatrali sposobne. Tako omenja Plinij v svoji knjigi prirodopisa 1 ) gluhonemega dečka lvvintija Pedija, da se je učil slikarstva in v tem napredoval jako pohvalno; in da je dal M. V. Messala Kor., rimski go¬ vornik (r. 70. pred Kr.), izobraziti tudi v slikarstvu nekega gluhonemega dečka, ki mu je bil v sorodu. Sploh pa se je godilo jako slabo gluhonemim mej Rim¬ ljani. Državljanskih pravic niso smeli uživati nobenih; tako je moral imeti posebnega oskrbnika gluhonemi, ki je podedoval kako posestvo, poslednje oporoke si ni mogel sam napraviti noben gluhonemi, še manj pa udeležiti se ljudskih volitev, kakor stoji v zakoniku Justinijana, ki je bil veljavno razglašen 1. 526. po Kr. Za pantomimiko so bili Rimljani, kakor Grki, zelo uneti. V to so imeli posebno vežbane umetnike, ki so pri ljudskih veselicah mej petjem in godbo tako živo predstavljali dogodke iz stare zgodovine in osobito žalostne vsebine, da so često do solz ganili gledalce, kakor piše Lucijan 2 ) Nastopiti kot pantomin je bila posebna čast; celo cesar NerOn je to storil. Čudno je vender to, da sta ta dva tako visoko izobražena naroda, grški in rimski, gluhoneme, rojene pantomine, pri tem popolnoma prezirala, da je niti nista poskusila uporabiti v tej umetnosti. Če pa pri izobraženih Grkih in Rimljanih niti jeden slučaj ni znan, da bi bil kedo poskusil kakega gluho¬ nemega učiti v šolskih predmetih, se nam je toliko manj ozi¬ rati na druge narode. Pouk in odgoja gluhonemih je delo nesebične ljubezni, kakeršnd je kazal in učil Jezus Kristus sam ; ta pouk ni možen, če ne na podlagi take ljubezni. Ta je, ne učenost, ki najde poti in sredstva, kako pomagati ena¬ kim nesrečnežem. Tako ljubezen je pokazal Jezus proti onemu gluhonememu, katerega je ozdravil pri galilejskem morju, kaker piše sv. evangelist Marka (v Vlil. 31.-37. vrst.): „Jezus je h (XXXV. str. 4.) 2 ) Lucians Werke, deutsch von Dr. Tli. Fischer, Stuttgart, Ivrais u. Hoffmann 1806., str. 230.—255. 1 * 4 prikel k galilejskemu morju. Pripeljejo mu gluhega in mu¬ tastega in ga prosijo , da naj roko položi nanj. In ga je vzel izmej množice na strun, in je vtaknil svoje prste v nje¬ gova ušesa, oslinil ter se dotaknil njegovega jezika, pogledal v nebo zdihnil in mu rekel: „efeta!“, to je „odpri se". In kar odprla so se mu ušesa in razvezala se je vez njegovega jezika in prav je govoril. ljudstvo pa se je čudilo rekoč: „ Vse je prav storil, gluhim je dal slišati, mutastim pa govoriti ' 1 . — Tu nam je Odrešenik ob enem namignil, kako nam je vzgo- jevati gluhoneme: „Vzel ga je izmej množice na stran in mu rekel: „efeta!“ Torej ločene od slisečih otrok nam je vzgo- jevati gluhoneme. Enako pripovedujeta evangelist Matevž (IX. 32.-33, vrsta) in Luka (XI. 14. vrsta), kako je ozdravil Jezus Kristus gluhonemega, ki je bil ob enem obseden od hudiča: „ fn ko muje izgnal hudiča, je govoril mutec". Na te čudeže, kaker na delovanje Odrešenika sploh, meri tudi prerokovanje lzajija, ki piše (XXXV. odi. 5 vrst.): „ Tedaj bodo glušci slišali “. Krščanska ljubezen do zapuščenih nesrečnikov je bila tudi uzrok, da je neki hagustalski (zdaj Heksham) škof John na Angležkem, okolu 1. 700., v govorjenju poučeval gluho¬ nemega moža, katerega je milostljivi škof zapazil mej svojimi berači in poklical k sebi. Tako pripoveduje častiti Bebe (v spisu „De loquela per gestam digitorum, libellus“. Regensburg 1532). Gluhonemi je bil poučen v sv. veri in je znal tudi nekaj govoriti, kar si je ljudstvo razlagalo za velik čudež. Kako je pa ta škof poučeval, ni znano. Gotovo je pa to prvi znani slučaj poučevanja gluhonemih. II. DOBA. Od konca 15. do konca 18. stoletja. Krščanska ljubezen do zapuščenih nesrečnikov, znanstva, sosebno modrovanje nekaterih učenjakov, reformacija in pri¬ zadevanje jezuitov za ljudski pouk sploh, vse to je uplivalo proti 16. stoletju tudi na odgojo gluhonemih. Pokazali so se tu pa tam razumniki, zlasti duhovniki ter nekateri zdravniki, ki so bili ali sami očetje takim otrokom, ali so pa iz člove¬ koljubja in družinskih razmer poučevali in vzgojovali gluho¬ neme, večinoma otroke samo imovitih in imenitnih roditeljev. Tu začenja še-le prav za prav zgodovina pouka in odgoje gluhonemih. Tako omenja Rudolf Agricola (1443-1485) profesor modroslovja v Heidelbergu 1 ), da je videl s svojimi očmi, kako je neki rojeni gluhonemi vse umel, kar mu je nckedo zapisal, in da je pismeno tudi drugim svoje misli razodeval". Moral jo torej tega gluhonemega nekodo že popred učiti; kedo pa, ni znano. Prav tako ni gotovo, da' bi bil Agricola sani poučeval onega gluhonemega v glasovnem jeziku, kakor neka¬ teri pripovedujejo 2 ). Poroča se nam pa, kako in s kakim uspehom je poučeval v Španiji Ped r o d e P o n c e. S tem možem se začenja še-le pravi pouk gluhonemih; kar se je pred njim zgodilo, so bili le jako redki slučaji in poskusi brez znatnega uspeha. A. Pouk gluhonemih na Španjskem. 1. Pedro de Ponče je bil benediktinec v samostanu sv. Salvadora v Sahagunu. Leta 1570. je prevzel do Ponče troje gluhonemih otrok kastilskega konctabla (generala) Pedro de Valasco, in sicer dva dečka pa eno deklico ; potem pa še gluhonemega sina kraljevega namestnika aragonskega Gurrera, da jih je pouče¬ val v pisanju in govorjenju. Eden teh učencev don Pedro de Valasco, ki je pa kmalu po 20. letu svoje starosti umrl, je čudovito napredoval in v svojeročnem pismu naznanil, kako sc je učil pri de Ponce-ju : „Ko sem bil še majhen in neve¬ den kot kamen (ut lapis), pisal sem, kaker mi je moj učitelj predpisoval; pozneje^ sem si spisal vse kastilske besede v po- b V svoji knjigi „ De inventione ilialeclica" 2 ) Primerjaj: Walther, Geschichte (les Taubstummenbildungswesens, str. 12 in pa Heil, Dor Taubstumme und seine Bildung str. 208. 6 sebno knjižnico in jel som z božjo pomočjo črkovati ter besede izgovarjati; pri tem so mi pa vedno tekle sline iz ust; na¬ posled sem začel prebirati zgodovino celega sveta. Končno sem se učil še latinščine z veliko pomočjo božjo, brez katere ne obstane noben gluhonem*. Mogoče, da hvalijo tega moža preveč, priznati pa mora vsakedo, da je bil za svoj čas velikan, ker je prvi učil glu¬ honeme v jezikoslovnih oblikah misliti ter svoje misli pismeno in z živo besedo izražati. S pisanjem po nazornem pouku je začel poučevati, in ko so učenci v tem napravili že lep na¬ predek, začel jim je izvajati glasove, da so naposled tudi izgovarjali, kar so pisali. Poučeval jih je v različnih predmetih celo nekaj iz latinščine in grščine; podajal jim je tudi nekatere splošne pojme o zvezdoslovju. Tako se smatra Pcdro de Ponče po vsej pravici kot izumitelj poučevalnc metode gluhonemih, Spanjska pa zibelj tega pouka. Pedro de Ponče je umrl leta 1584. ] ) O svoji metodi pa ni zapustil nobene črke. Toda na¬ tančno je opisal de Ponce-jevo in svojo metodo 2. Juan Pablo Bonct, tajnik konetabla de Velasco, ki je nadaljeval pouk in vzgojo brata svojega principala, to je enega onih otrok, katere je učil popred de Ponče. Leta 1G20. je pa izdal Donet knjigo z naslovom „Recluccion“. (O bitstvu črk in umetnost, kako glu¬ honeme poučevati v govorjenju). Ta knjiga je prva te vrste in pravi navod učitelju gluhonemih, ki uči po govorni metodi. Razim oddelka o glasovih, kako iste izgovarjati, o človeškem glasilu in kako izgovarjati zloge in besede, obsega to važno delo tudi pouk o gluhonemosti, o ročni abecedi in celo kratko slovnico španjskega in grškega jezika. Bonetu je bila glavna namera, gluhoneme izučiti, da bi glasno govorili. V to je postavil temeljno pravilo: «Vid je sred¬ stvo*, pravi on, «katero naj uporablja učitelj pri pouku gluho- *) Franciscus Valesius, „De sacra philosophia“, edil.. 6. Lugduni 1652 ali Francof. 1667. cap. 111. (Immortal. animac. ratione“) pag. 61, 1590.), Ambrosio de Moreles. „Las Antiguedades de las Guidades de Epafia" 9. 7 nemih»; in v tem obstoje prav za prav njegove zasluge za govorno metodo. Da bi svojim učencem bolje kazal lego jezika za razne glasove, si je dal napraviti iz kože prožen jezik. Učil pa je tako, da so so najprej črke zapisovale, po¬ tem kazale na roki s prsti in naposled izgovarjale in brale. Pri tem se je posluževal tipa in dihanja na roko. Uspehi tega učitelja so bili jako hvalevredni, kaker pripovedujejo razni pisatelji tistega časa. Še en mož zasluži, da ga omenimo mej prvimi Špan j- skimi učitelji gluhonemih; to je 3. Emanuel Ramircz de Carrion bivši tajnik gluhega markiza de Priego 1 ). O tem prvaku mej učitelji gluhonemih je zanimivo vedeti, kako je svoje učence pripravljal na pouk. Najprej jim je dal primerno čistilno zdra¬ vilo, potem pa izleček ali dekot prečudno sestavljen iz razno¬ vrstnih rastlin. Na to je dal učencem temena obriti in mazati je po golem mestu z nekim posebnim prečudno napravljenim mazilom tor česati jih naravni legi las nasprotno z glavnikom iz ebanovine. Ko so pa uživali prvenci čez nekaj časa še neki poseben rastlinski sok, jel jim je govoriti Carrion razločno nad glavo glasove, zloge in besede, da jih je raznemil. Čudna bi bila res ta metoda, ko bi ne tičal uzrok takega postopanja kje drugje. Carrion je morda radi inkvizicije svoj poklic zakrival na tak način, boje se, da bi ga vsled tedanjih nazorov kot čudodelnika, ki je dal gluhim govoriti, tirali pred sodišče in možno tudi obsodili kot čarobnika, pravi Walther. Najbrž ni hotel izdati svoje skrivnosti in sebičnosti. Čudno, da ga uprav tako njegovo ravnanje ni spravilo inkviziciji v roke, ker bi mu bilo prav to lahko zaslužilo ime čarobnika. Uspehi Carriona sc tudi jako hvalijo. Pietro de Castro, osebni zdravnik mantovanskega vojvode (f 1(165), pripoveduje 2 ), da so Carrion-ovi učenci, kaker: sin kneza grof de Priego in b Antonios „Bibliolheca bispanica" T. I. p. 270, „Maravillas de naturallezza, en (pic se conlienen (los mil secretos de cosas naturales", 1(122, „Caprices d’Imaginalion on Letlres sur differens sujets d’ Hisloire, de Morale, de Grilipui, d'Hisloire naturelle' etc- Pariš in Amsterdam 1744., lelt. 21, p. 1117-1711.“ 2 ) V spisu: „be Colostro p. 17 B . 8 grof de Fresno, brat kastilskega konetabla, ki sta bila popol¬ noma gluha, jako dobro, samo enoglasno ali monotonno govorili. Po Carrionovi smrti jo zaspalo poučevanje gluhonemih na Španjskem, kaker sodita Petsche in Neumann, najbrže, ker se je ta čas sploh mislilo, da ne sme človek popravljati, kar je Bog določil tem čveteročutnim ubožcem. B. Pouk gluhonemih v Italiji. Proti koncu 15. stoletja začeli so se gluhonemi tudi v Italiji poučevati. 1. Hieronim Cardan Cardan (1501-1576), modroslovcc v Paviji, navaja (v svojem spisu «Paralipomenom» knj. 111. odi. 3. del XVI.) te¬ meljna pravila: Mogoče je, pravi ta učenjak, da pripravimo gluhonemega do tega, da ume, kar bere, in da izgovori, kar napiše. On ve, kaj pomeni beseda: kruh n. pr., ako si mu pokazal predmet. V svojem umu si napravi tako pojem tudi o zapisani besedi, kaker narišemo mi to, kar smo poprecl videli, in kaker uporabljamo svoje misli v glasove, izgovarjamo ali pišemo, da so-le v eni in isti zvezi, prav tako dela lahko tudi gluhonemi, ker je kaker polnočutni ljudje razumnega duha. Tudi on si napravi pojme o besedah, katere se priuči zapisovati in se tako dalje izobražuje. Vsled tega, modruje daljo ta filozof in fizijolog, morejo gluhonemi spoznavati. Cardan torej je že vedel in očitno izrekel, da so gluhonemi umni, pouka zmožni, kaker vsak drugi polnočutni človek, in da se dajo poučevati in vzgojevati s pomočjo pisave. Začetkom 17. stoletja pa je prišla na svitlo knjiga ; «De visione, voce et auditu* 1 ), katero je spisal Fabricij de A qua- pendente, profesor anatomije v Padovi. Ko opisuje pisatelj v tem delu človeška govorila, govori tudi o gluhonemih in h 4. Aufl. Venedig 1600, Padua 1603, Frankf. 1605. in 1613. 9 načinu, kako jo poučevati v govorjenju. Kaker Cardan, tako tudi on ni poskusil, gluhonemih vzgojevati po svoji teoriji; to pa je storil 2. Lana - Torzi. Lana-Terzi (1631 - 1687), j ezuit in profesor govorništva v Brešiji, ki so je odlikoval ne samo po svoji visoki učenosti in kot izumitelj letalnih strojev in govorno trobljo za daljavo, ampak tudi kot pisatelj. V svoji 1. 1670. izdani knjigi 1 ) pripoveduje, kako se je zanimal tudi za govorni pouk gluhonemih. V to si je prizadeval do dobrega spoznati položaj jezika in drugih govoril za razne glasove, da je mogel gluho¬ nemim izvajati glasove, zloge in besede. Tako je vzgojcval svoje učence v govorjenju in branju od ust. Pojme jim je razlagal in podajal po naravnem pouku, kazaje na dotične reči, katerih imena so izgovarjali. Njegovi učenci so do čuda napredovali, kar si je blagi mož razlagal s tem, da nadomestujejo gluhonemim nedostatnost, sluha ostali čuti, ki se razvijejo primernim poukom. C. Pouk gluhonemih na Angleškem. V 17. stoletju so se začeli poučevati gluhonemi tudi na Angležkem, to pa brez vsakega tujega upliva. Wallis pravi, da tiče njemu, kot začetniku tega pouka; ta čast, ali pred njim je bil izdal 1. 1635. že Peter Montan neko sporočilo o novej metodi, imenom šumetnost govorjenja*. Sam pa menda se ni bavil praktično s tem poukom. Na lo je izdal 1. 1644. zdravnik 1. Dr. John Buhvcr, svoj spis « Chirologija* ali kretalno govorjenje na prste. Temu je pridejana « Gh i ron om i j a » ali umetnost s telo- kretom izražati svoje misli in želje. L. 1648. je prišel: «P h i - 1 o c o p ti u s» (prijatelj gluhonemih) na svitlo, spisal J. B. s pri- *) .Prodremo overo saggio di alcime irivenzioni nuove, premesso allarlc Maestra". Brescia, 1(170. 10 devkom Ghirosopher. «Sic canimus surdis» (tako dajemo posluh gluhonemim). V tem delu dokazuje Buhver, da se dado gluhone¬ mi izobraziti v glasovnem jeziku in da jim je kretalni jezik priro¬ jen, s katerim jih umemo. S pismom pa jih moremo tako daleč pripraviti, da morejo v glasovnem jeziku govoriti in svoje izobraževanje nadaljevati. Da bi bil Buhver tudi praktično poučeval gluhoneme, ni znano. 2. Dr. John VVallis. Wallis, profesor geometrije in matematike v Oksfortu, od 1. 16(10 naprej dvorni kapelan kralja Karola II., se je pečal ob enem tudi z jezikoslovjem, kar ga je privedlo na misel, gluhoneme učiti, da bi govorili. L. 1GG3. je priobčil «slovnico angležkega jezika», kateri je pridejana razprava o govoru («De loquela, s. de sonorum etc. formatione-tractatus grama- tieo-physicus»,) kako nam je govorila nastavljati, da izrekujemo svojevoljno razne glasove, in kako glasove razdeliti glede na njih nastanek. Spisal pa je VVallis to delo, da bi služilo toliko pouku gluhonemih, kakor tudi slišečim učencem, ki izgovarjajo kak glas pomanjkljivo, ali ga celo ne izgovarjajo. Začenši z 1. 16G0. se je bavil mnogo s praktičnim poučevanjem gluho¬ nemih Njegovi učenci so lepo napredovali. Tako sta Whaley in Popham, oba gluhonema učenca iz imenitnih rodbin, znala prav lepo govoriti. Prvega so predstavili celo kralju, kjer je žel veliko pohvale. Večine svojih gojencev pa ni izvežbal VVallis v glasovnem jeziku, marveč mu je bilo dovolj, da so mu znali svoje misli pismeno in s telokretom razodevati. Telokret, pravi on, je sredstvo, da se moremo sporazumevati z gluhonemimi. S telokretom se spravi učenec v pisalni pogovor in ta je most, po katerem ga dovedemo tudi v glasovni jezik. Način svojega poučevanja popisuje Wallis v treh pismih, izmcj katerih častita v enem Ammanu, ko je bil dal na svitlo svoje važno delo : «Surdus loquens«. 3. Viljem Holder, rektor v Bleichington-u, je poučeval v 17. stoletju gluhoneme enako, kaker VVallis, med temi tudi Popham-a, ki je bil poprej pri VVallis-u. Pod tem učiteljem pa Popham ni napredoval, tako, 11 rla so ga morali stariši izročiti zopet Wallis-u, ki mu je vnovič razvezal jezik. Gotovo je, da je Holder pred Wallisom učil gluho¬ neme; njegov pouk pa ni imel stanovitnosti. Spisal je tudi delce «Začetnica za pouk gluhonemih* '). Radi prvenstva pa, ker je hotel Holder biti kaker Wallis prvi izumitelj pouka gluhonemih na Angležkem in radi metode, sta se ta dva moža mej seboj hudo prepirala. To je pa oviralo in naposled za celih 100 let pokopalo poučevanje gluhonemih na Angležkem. Omeniti je še Jurija Sibskota in Dolgarna, ki sta spisala navode za pouk gluhonemih. Toda vse prizadevanje tudi teh dveh sotrudnikov je ostalo brez zaželjenega uspeha, ker ni bilo prave krščanske ljubezni. Č. Pouk gluhonemih na Holandskem. Dveh učenjakov kot učiteljev gluhonemih nam je tu ome¬ nili. Prvi 1. Frančišek Merkurij van Helmont, sin imenitnega zdravnika in kemika Ivana Ilclmonta, je sledil poklicu svojega očeta. Rodil se je 1. 1018. in živel deloma na Holandskem, deloma na Angležkem, najdelj časa pa na bavar¬ skem dvoru Sulzbacli, kjer je prišel v učenosti kot čuden posebnež tudi na misel, naj bi se gluhonemi učili hebrejskemu jeziku, češ, da je ta jezik priprost, ker nima abstrakcij, in da je zato lahko umljiv 8 ). Vrlin tega so posnete hebrejske črke, pravi on, po človeških govorilih (po ustnicah, vrstah zob in jezika), kar bi pripomoglo, da si lažje zapomni učenec črke. Da bi se bil praktično bavil s tem težavnim poučevanjem, je težko verjeti, če tudi piše da «vid nadomestuje sluh pri gluho¬ nemih*, ki se priuče polagoma glasove in besede od ust brati, in da se je neki njegov učenec naučil v kratkem času, in to brez učiteljeve pomoči, hebrejskemu jeziku s tem, ker je po njegovi metodi hebrejsko pisavo svetega pisma primerjal nem¬ ški prestavi. h The elenrents nf Speech.. London. 2 ) Da je hebrejski jezik priprost in da nima mnogo abstraktnih pojmov, nam priča sv. pismo, kojega beseda je v resnici lahko umljiva. Začetek tega pouka, kateri vidimo pri Helmontu, ki je 1. 1699. umrl, zasledimo pa pri nekem drugem učenem člove¬ koljubu v dobrem nadaljevanju bodisi praktično ali teoretično, tako da smatramo lahko tega moža očeta govor ni metodi. Ta mož je : Ivan Konrad Amman. Rodil seje v Schaffhausen-u 1. 1669., kjer mu je bil oče zdravnik. Zdravnik v Amsterdamu je bil tudi sin Konrad. Tu ga jo naprosil bogat trgovec, imenom Kooluert iz Haarlcm-a, naj mu poučuje gluhonemo hčerko. Amman je storil to s posebno dobrim uspehom in popisal je ter priobčil način svojega poučevanja v posebni knjižici: «Gluhoncmi, ki govori, ali metoda, po katerej se nauče rojeni gluho¬ nemi govoriti* 1 ). L. 1700. je dopolnil in pomnožil svojo prvo delo in izdal drugo «Dissertatio de locpiela etc.», (Amster¬ dam 1700.) v katerem govori o vsem, česar potrebuje učitelj pri govornem pouku gluhonemih. Tu pravi Amman najprej, da iz¬ haja človeški govor iz Boga samega. Potem govori o govorilih, glasu in dihanju ; o glasovih in kako iste izgovarjati ter na¬ posled, kako se gluhonemi poučujejo v govorjenju in kako se jim popravljajo slabo izgovorjeni glasovi. «Pri stvarjenju, ko je Bog vdihnil človeku dušo, dal mu je ob enem tudi sposobnost govorjenja. Z govorjenjem se izobrazi človek, da spozna Boga, in da mu je podoben*, tako pravi Amman. Deset let se je on bavil praktično s poučevanjem gluho¬ nemih in tako pokazal, da govorni pouk ni samo mogoč, ampak tudi najboljši. Njegovi spisi so prišli, kakor bodemo pozneje videli, Heinick-u v roke in ti so bili podlaga govorni metodi sploh. Naj bode še omenjeno, da je Amman izumitelj tudi zlogovanja, ker se je izrazil, da je treba tudi polnočutne otroke učiti po tej metodi, ne pa s črkovanjem. Po tako blagodejnem, trudapolnem delovanju upokojil se je Amman in živel na svojem posestvu Warmund pri Leyden-u, kjer je 1. 1724. umrl. *) „Surdus loijuens s. nielhodus, qua, qui surdus natus est, loqui discere possil". Amsterdam, 1692. 13 D. Pouk gluhonemih na Hemškem. V drugi polovici IG. stoletja je poučeval Joachin Pa- s chn (1527.-1578.), bivši protestantski prošt v Wusterliausen-u in potem dvorni pridigar volilnega kneza Joahirna II. branden- burškega, svojo v drugem letu oglušelo hčerko s pomočjo podob. L)r. Ivan Rudolf Gamerarius, glasovih zdravnik, je dokazal *) poučevaje svojega gluhonemega unuka, da so glu¬ honemi pouka zmožni. On se je kot zdravnik trudil sosebno pripraviti gluhe do tega, da bi slišali. Za tega časa je poučeval tudi neki jezuit nekega gluho¬ nemega v glasovnem jeziku, kaker pripoveduje Kaspar Schott (1008. -1066.). tudi jezuit in zelo učen prirodoslovec; z boljšim uspehom in mnogo gluhonemih je izobrazil pa 1. Viljem Kerger, zdravnik v Liegnitz-u. Najprej je izučil jednega gluhonemega v glasovnem jeziku, kaker piše sam nekemu profesorju Ettmuller-ju na Lipskein (5. apr. 1704.). V tem pismu navaja Kerger, kako so učili gluhonemo: de Ponče, Bonet, Wallis, Helmont, Holder, Sibsoota, Lana-Terzi, Amman, kar sta pisala Agricola inGardan otem pouku, in dostavlja: «Ni dvojbe, da se dajo gluhonemi, ki imajo dober vid in um, izobraziti, da znajo svoje misli zapisovati, če tudi ne izgovarjajo, ker je pouk s pisavo veliko lažji. Prepričal sem se tudi dovolj na več vzgledih, da je možno gluhoneme izuriti tudi v glasovnem jeziku, da govore umljivo, kaker dela Amman, to pa z večjim trudom. O svoji metodi Kerger ni veliko pisal, pa tudi ni mogel dodati nič posebnega temu, kar so napravili zlasti Bonet, Wallis in Amman. Kretanje je zelo čislal in rekel, da njegova sestra, ki mu pomaga pri učenju gluhonemih in samo s kretanjem uči, veliko več doseže, kaker pa on z govorjenjem. Kretanje bi se moglo sestaviti v neki splošni jezik, misli on, da bi se olajšal in pospeševal pouk gluhonemih. Za časa Kergija so učili gluhoneme po Wallis-ovi in Am- man-ovi metodi profesor Jakob Wil(l v Lieflandiji, profesor *) V svojem spisu: „Sylloge memorabilium naturae, medicinae et memor. nat. arc,“ an. XX. Strassburg, 1624. 14 L i e s c h w i t z v Kielu in pridigar Niederhof; zadnji si je dal napraviti po mehaniku Noth-u v Frankobrodu ob Menu neki govorni stroj, s katerim je kazal učencem lego človeških govoril in nastavo glasov 1 ). Pripoveduje se tudi o nekem N. Eliju S c h u 1 z e, kanoniku v Wurzenu blizu Draždan, da je izuril gluhoneme v enem letu do govorjenja. Sosebno pa za¬ služi, da omenimo Ž. Juri-ja Raphel-a, protestantskega župnika v Liineburgu (1673-1740.) On je imel mej šestimi tri gluhoneme otroke. V tej nesreči mu je prišel prijatelj Sclmlze na pomoč, ki mu je eno hčerko izučil v go¬ vorjenju. Da bi svoje otroke pa tudi sam odgojeval, prebiral je pridno Ammanov «Surdus loquens» ter je naposled tako napredoval, da je sam spisal navodilo «U met no st, kako se gluhonemi uče govoriti* 2 ). Govorjenje, pi¬ sanje, računstvo in veronauk so bili predmeti njegovemu pou¬ čevanju. Pri tem se je posluževal tudi telokreta; podob pa ni rabil. Za Raphel-om naj omenim še Lasius-a in Arnoldija. 3. Otto Benjamin Lasins, superintendent v Burgdorfu, je vzgoieval koncem 18, stoletja po Ammanu neko gluhonemo deklico. Ker mu je pa napre¬ dovala preslabo, popustil je govorno metodo ter nadaljeval po Wallis-u s telokretom, pisavo in ročno abecedo. Posluževal se je tudi podob, da je mogel razlagati pojme. 4. Iv. Liulv. Ferdinand Arnoldi je prišel po dokončanih svojih šolah za dvornega učitelja k nekemu generalmajorju, ki je imel gluhorojenega sina Karola. Tega je skušal Arnoldi vzgojevati najprej po Bucherjevi me¬ todi s pomočjo paličice, katere je držal eden konec ter krepko izgovarjal glasove, drugega je pa učenec tiščal mej zobmi predniki; tudi z elektrizovanjem in drugimi enakimi pomočki je poskušal, ali vse ni nič koristilo. Naposled mu je kazal in p Arnoldova »Praklische Unterweisung“ etc. (1777.) po Klavesahl-u st. 6-7. 2 ) „ Kunst, Taube umi Stumme reden za lehren“. Luneburg- 1718. 15 nastavljal govorila tako, kaker jih je sam nastavljal za razne glasove; to je izdalo. Deček je začel izgovarjati glasove, zloge in besede, katere mu je učitelj razlagal s kretanjem in s po¬ dobami. Spremljal je svojega učenca tudi na sprehod, zlasti na trge, da mu je tam nazorno kazal razne reči. Razun v jeziku ga je poučeval tudi v računstvu in vcronauku. To je deček tako dobro znal, da je že po dveh letih prestal izpit iz veronauka in pristopil k svetemu obhajilu. Ko je Arnoldi potem dobil župnijo Grossenlinden, je tudi tam poučeval gluhoneme. Ob enem je spisal syoje «Prak- t i č n o vodilo za pouk gluhonemih z o p a z k a m i >0) in si tako zagotovil ime mej prvimi učitelji gluhonemih. EL Pouk gluhonemih na Francoskem. Gotovo je, da so se gluhonemi na Francoskem vzgojevali že pred 18. stoletjem. V Toulousi si je izdal in podpisal neki gluhonemi Guibal sam svojo oporoko, kaker spričuje zapu¬ ščinska sodnijska obravnava G. avgusta 1679. O nekem go¬ spodu Ruossct in nuni de Sainte Rose se tudi pripoveduje, da sta poučevala gluhoneme; posebno pa se je skazal 1. Jakob Rodriguez Perci ra kot takega učitelja gluhonemih, da je zaslovelo po vsej Fran- coskej in daleč okrog njegovo ime. Rodom žid (1715.), sin bogatega trgovca v Berlangi na Španjskem, se je preselil z očetom na portugalsko; visoke šole je pa dovršil v Parizu. Radi inkvizicije je pobegnil v Bor- deaux, kjer je ob enem zastopal svojega brata v kupčiji. Ker je pa imel gluhorojeno sestro, ki mu je bila zelo pri srcu, je prebiral, kaker mu je nasvetoval tajnik tamošnje akademije in njegov osebni prijatelj Barbot, knjige, katere so v to svrho spisali: Bonet, AVallis, llolder, v prvi vrsti pa Amman. Pereira je bil temu pouku kmalu kos, da je z dobrim uspehom izučil svojo seslro in še več drugih gluhonemih v Bordeauxu. b „ Fraklische Unterweisung, Taubstumme Personen reden und schreiben zu lehren. Giessen 1777, 16 L. 1744. je prišel radi kupčije v La Rochelle, kjer mu je žid Beaumarin izročil v pouk svojega 13-letnega gluhega sina Aarona. Ker se je Aaron kmalu naučil izgovarjati neka¬ tere besede, predstavil ga je Pereira tamošnji akademiji zna¬ nosti, ki mu je izrekla posebno priznanje. Pri tej priliki se je seznanil z bogatim d’ Azy d’ Etavigny, vodjem zakupnih zemljišč v La Rochelle-ju, ki je imel gluhorojenega sina. Ali ta se ni mogel dolgo odločili za Pereiro, ker je bil žid. Da bi vsaj za silo izobrazil svojega ljubljenega sina, poslal ga je v Amien, kjer je neki prileten gluhonemi vzgojeval s kreta- njem 4 do 5 gluhonemih otrok. Po osmih brezuspešnih letih se je odločil skrbni oče za benediktinski samostan Beaumont- sur-Auge v Normandiji, da bi mu tam izučili sina po Amina- novi metodi, toda benediktinci so mu svetovali Pereiro, «edi- dinega moža, kateri more dati govor«. Na to še-le se je odločil oče d’ Etavigny za Pereiro, s katerim je sklenil, pogodbo, da mu da 3000 lir (nekaj čez 1000 f.) na leto, če mu sina pri benediktincih izuči v govoru in v'najpotrebnejših naukih. Deček je bil tedaj že 16 let star, torej prestar za go¬ vorni pouk, vendar mu je nadarjeni učenec v teku štirih me¬ secev že toliko napredoval, da ga je namenil predstaviti naj¬ prej kanski (Caen), potem tudi pariški akademiji. Te slavo¬ hlepne namene je pa oče d’ Etavigny Pereiri prestrigel s tem, da mu je sina odtegnil. Pereiri ni ostalo drugega, kaker iz¬ vrstno spričevalo, katero mu je dal predstojnik benediktincev; s tem je šel v Pariz, kjer je razglasil po časopisih svojo po¬ sebno spretnost in umetnost. Radi tega je dobil od sardin¬ skega kraljevega namestnika poziv, naj mu pride poučevat gluhonemo uhukinjo, kar je pa Pereira odklonil. Oče d’ Eta- vigny je mej tem sam poskusil nadaljevati izobraževanje svo¬ jega sina, ki je pa v domači hiši in pod tem učiteljem še to pozabil, kar je znal; zato očetu ni ostalo drugega, kaker po¬ iskati zopet starega učitelja. Pereira je na to gotovo radi slave vzel v pouk nadarjenega dečka, in v kratkem času mu je mladi d’ Etavigny zopet precej dobro izgovarjal; in Pereira je do¬ segel, kar je želel, namreč popolno priznanje svoje spretnosti v poučevanju gluhonemih v glasovnem jeziku tudi v pariški akademiji, katerej je svojega gojenca predstavil. Pri tej pri- 17 ložnosti je obljubil tudi očitno govoriti o svoji metodi, a do tega ni prišlo. Za tem dečkom je dobil Pereira drugega z imenom Saboureux de Fontenay. Ta je bil tudi zelo nadarjen, priden in ustrajen učenec, ki je v kratkem času tako napredoval, da se mu je vsakdo čudil. Ko je Pereira tudi tega predstavil akademiji, dobil je novo spričevalo svoje izredne umetnosti; v njem je mej drugim rečeno tudi to, da ima za tak pouk posebno sposobnost ali talent, da njegov učenec izgovarja vse glasove in besede francoskega jezika razumljivo in naravno, ter da tudi ume, kar mu učitelj kaže. Naloži se ob enem Pcreiri, naj svojo metodo popolni in obelodani, itd. Po prizadevanju osebnega prijatelja vojvode de Chaulnes, je smol Pereira s svojim učencem celo prod kraljem Ludovikom XV. pokazati svojo spretnost. Uspeh je bil sijajen. Pereira je dobil razun posebne pohvale kraljeve še 800 lir letne plače. Vojvoda de Chaulnes je delal tudi na to, da se napravi stolica na akademiji za pouk gluhonemih, in ta naj sc izroči Pereiri. Svoje metode Pereira ni opisal; gotovo pa je, da jo učil po navodili, katere so spisali: Bonet, Wallis, Holder in soscbno Amman; posluževal se je tudi telokreta, pisave in ročno abecede. Njegovi učenci so bili sploh dobro podučeni. Pereira je bil jako delaven učitelj, - soscbno mu je Saboureuy de Font.enay zagotovil častno ime mej prvaki uči¬ teljev gluhonemih. Umrl je .1. Rodriguez Pereira v Parizu 1. 1780. Istočasno, kakor •Pereira, je poučeval gluhoneme v go¬ vorjenju 2. R. Ern and, toda samo z branjem od ust in brez daktilogije. Ernaud je začel svoje pop če vanjo v Amsterdamu in nadaljeval je v Bor- dcaux-u. Tu je izučil gluhonemega dečka, katerega je predstavil naposled tudi parižki akademiji. Za 'tem je poučeval gluhone¬ mega Solier iz Švice, katerega so pa stariši po dveh letih po¬ uka preložili Pereiri v nadaljevalno vzgojo. To je dalo povod, 2 18 da sta se začela ta dva učitelja lmdo prepirati mej seboj radi metode. To je pa tudi škodovalo obema in pouku gluhonemih sploh še posebe. Še enega zelo ponižnega moža naj omenimo mej začet¬ nimi učitelji gluhonemih, moža, ki je iz čiste krščanske lju¬ bezni, brez vsake slavohlepnosti učil uboge gluhoneme v go¬ vorjenju po Ammanovi metodi; ta je 3. Claude Fraipjois Dcscliamps, kaplan v Orleanu. Spisal jo tudi odgojo gluhonemih : «Elemen- tarkursus», Pariš 1779. Dcscbamps je cenil sosobno izgovor glasov in besed ter je gledal zlasti na to, da so mu učenci spretno brali od ust, posluževal se je pa tudi ročne abecede. Žalibog, da je ta blagi človekoljub kmalu umrl in z njim tudi njegova šola. PREGLED. Ako si predočimo ob kratkem delovanje prvih učiteljev gluhonemih IG., 17. in 18. stoletja, vidimo, da so se vsi pri¬ zadevali, podati gluhonemim živo besedo ali govor. Praktično je začel tak pouk de Ponče, kateri so temeljito popisali Bonet, Wallis in sosebno Amman z namero, da bi njih spisi spodbujali in vodili naslednike v tem težkem poučevanju. Po¬ služevali so se telokreta in podob ter poučevali tudi nazorno kazaje na to, kar so imeli roki. Vadili so svoje učence tudi v domačih, vsakdanjih oblikah pogovora; sploh so postavili že tedaj najboljšo podlago sedanji govorni metodi. III. DOBA. Od 18. stoletja do 1. 1828. Gluhonemi se poučujejo v zavodih. Čeprav so se izobraževali do 18. stoletja nekateri gluho¬ nemi, vender jc to komaj imenovanja vredno glede na one, ki so ostali brez pouka, in teh je bilo mnogo. Misliti je bilo na splošni pouk in AbbedeFEpee ima v tem izredno zaslugo, 19 da je ustanovil prvi zavod za gluhoneme, kamor so se vspre- jemali vsi za pouk sposobni gluhonemi, naj so bili že bogatih ali ubogih starišev '). Poučeval pa je de 1’ Epee z umetnim telokretom in s pisavo, kar je uplivalo celih 100 let na metodo tega pouka po vseli onih zavodih, ki so bili ustanovljeni po vzgledu pa¬ riškega. Ime tega skoz in skoz blagega, ponižnega in delav¬ nega moža je slovelo tako, da bi mu bilo gorje, kdor bi se bil predrznil drugače učiti. Vender je na Nemškem živel mož, za splošni blagor gluhonemih enako goreč, kakor de 1’Epee; toda temu na¬ sproten po načinu svoje metodo, ki je poučeval gluhoneme na podlagi Amman-a po čisto govorni učbi, dokazovaje, da morajo biti vzgojeni sosebno za človeško družbo. To je bil Samuel ITcinicke, ki je prav radi tega, ker je neustrašljivo zagovarjal svojo govorno metodo, z zlatimi črkami zapisan v zgodovini pouka gluhonemih. A. Francoska šola. 1. Charles Miclicl (le 1’ Epee. Abbe de 1’Epee se jo rodil 25. nov. 1. 1712. v Ver- selju (Versailles), kjer je bil njegov oče kr. arhitekt. Mladi de 1' Eppee je izvolil duhovski stan 2 ). Iver se je pa zapletel v janzeniške prepire, bilo je malo upanja, da dobi duhovsko službo. Na očetovo željo se je odločil' za pravoslovje in je vstopil po dovršenih naukih kot parlamentni odvetnik v sod- nijsko prakso. Odvetniški stan pa rahlo- in blagočutnemu de 1' Epee-ju ni ugajal, zato se je vrnil k teologiji in postal po priporočilu prelata Bossuet-a pridigar in kanonik v mestu Troyes (Troti). Kmalu po smrti njegovega zavetnika pa ga pa¬ riški nadškof de Beaumont odpusti iz službe radi sumničenja po janzenistih. Šel je torej v Pariz ter živel tu kot za- b Vsprejetih je bilo samo toliko, kolikor so dovolile denarne razmere. 2 ) Epee je bil že v 17. letu svoje starosti v mašnika posvečen, pravi Wallherjeva zgodovina: Geschichte des Taubst.-Bild-VVes. sir. 81. 9 * 20 scbnik s svojim imetjem, ki mu je dajalo 12.000 lir letnih dohodkov. Nekega dne obišče neko gospo, katere pa ne najde doma; le njeni dve hčerki sedite molče pri svojih ročnih de¬ lih v izbi, ter plaho pogledujete dobrega duhovnika. On ji večkrat nagovori, a nobenega odgovora ne dobi. Ko se mati vrne domov, toži ji de 1’ Epee, češ, da ste njeni hčerki svo¬ jevoljni, še odgovoriti mu niste hoteli, ko ji je vprašal. Mati pravi: «Kako bosta siroti odgovarjali, ker sta obe gluhonemi rojeni», in toži s solzami v očeh, da jima je umrl p. Vanin, ki ji je nekaj časa poučeval s podobami. Blagemu de 1' Epee- ju se gluhonemi siroti smilite in odloči se, pri njih pouk na¬ daljevati. Odsihmal je de 1’Epee noč in dan premišljeval, kako bi se dali gluhonemi naravno in uspešno poučevati; kajti vse, kar se je bilo do tačas že storilo za pouk gluhonemih, mu je bilo popolnoma nepoznano. Zato je de 1' Epee, kaker de Ponče ali Amman, izumitelj pouka gluhonemih. Abbe de 1’ Epee je prišel do tega, da je treba, ako se hoče njihove¬ mu duhu priskočiti, ustvariti za nje posebno sporazumevalno sredstvo, telokretni govor. O telokretu pravi on: «Kedor se hoče kakega tujega jezika učiti, se ga ne more učiti po slov¬ nici, pisani v istem tujem jeziku. Slovnica mora biti pisana v jeziku, ki je njemu umljiv. Tako bomo morali tudi postopati, ako hočemo naučiti gluhonemega svoj jezik ter ga z_ uspehom poučevati; pouk namreč moramo pričeti v njegovem materinem jeziku in materin jezik vsakega gluhonemega je telokretni govor ». Na podlagi naravnega telokreta sestavil je de 1’ Epee umetno kretanje, ki se je od prvega ločilo, kaker dan in noč. Za vsak pojem in za vsako slovniško obliko iznašel je posebno znamenje, tako, da je potreboval za eno besedo tri, štiri in še več jako umetno sestavljenih znamenj. Teh so se mogli njegovi učenci najprej naučiti, da so mogli svojega učitelja li¬ meti in svoje misli pravilno zapisovati. V to se je posluževal de 1' Epee Bonetove daktilogije ali črkokretanja s prsti, ki mu jo bilo neobhodno potrebno pri tujkah in lastnih imenih. Abbe de 1’ Epee-jeva metoda obstoji tedaj v glavnih stvareh v tem, da se uvedejo gluhonemi s pomočjo umetno 21 sestavljenega tel okretnega govora v pisalni (književni) jezik, s katerim se pozneje poučujejo, izobražujejo in sporazumevajo. Gluhoneme izobraziti, da bi jezik ne samo umeli, brali in pi¬ sali, ampak tudi govorili, de 1’ Epee ni sploh zahteval. Izmej njegovih učencev so le posebno nadarjeni znali nekatere be¬ sede ali kak prav navaden stavek izgovarjati. Svoj pouk je pričel s črkokretanjem, potem je kazal svoja umetna znamenja na kratkih stavkih, kaker: «jaz nesem». Razobesil je v šoli tudi več tabel. Na prvi je stalo na¬ pisanih GOO samostalnikov, na drugi 600 glagolov, na tretji 450 pridevnikov in četrta tabla je predstavljala načrte za sklanjo in sprego. Vsak dan so se razlagale nekatere besede; iz teli so se napravljali stavki, katere je de l’Epee narekoval učencem. Za samostalnikom je prišel na vrsto pridevnik itd. Rabile so se tudi premikalne tablice, na katerih so bila imena raznih rečij. Ua so dobili učenci pojem o kaki stvari ali reči, se jim je ista pred vsem pokazala; to so si najprej vsestransko ogledali in potem opisali s telokretom. Opisovali so stvari tudi meze, kar se je imenovalo «stvar opazovati dušno». Tako je učil de 1’ Epee in njegovi učenci so tudi v resnici lepo napredovali. Mnogo jih je umelo razen francoskega še več drugih jezikov, sosebno latinščino. V pisavi pa so bili kaj spretni. Ta blagi, pravični in za blagor gluhonemih neutrudljivi mož je pa tudi poznal pomanjkljivosti svojega poučevanja, ali držal se je trdno svojega načela, da se morajo gluhonemi samo s telokretom izobraževati. V tem pa, da je prvi prišel na splošni pouk teh otrok in da je v to osnoval v Parizu 1. 1770. prvi zavod za gluhoneme, kateremu je žrtvoval vse svoje moči in vse svoje imetje, v tem so iskati njegove zasluge. Da bi ne trpeli njegovi gojenci pomanjkanja, stradal je sani. Še tople izbe po zimi si sivi starček ni privoščil. Ko ga pri¬ jatelj obišče in najde, kako zmrzuje, pregovori ga, potem, ko so ga tudi gojenci na kolenih prosili, da si nakupi drv. Ko pa drva dobi in mora plačati, pogleda svoje ljubljence in vzdihne: «Reve, 100 frankov sem vam odtegnil!* Koristil je gluhonemim tudi s tem, da je opozoril delo¬ ma s svojim požrtvovalnim delovanjem, deloma s svojimi spisi: 1 ) daljne kroge na splošni pouk gluhonemih, in da so se potem po zgledu pariškega zavoda osnovali enaki zavodi tudi drugod. Tako je zaslovelo ime Abbe de 1' Epee-a daleč čez francoske meje in mnogo najimenitnejših oseb privabilo v ta prvi zavod za gluhoneme. L. 1777. je obiskal, kakor bodemo pozneje videli, tudi naš avstrijski cesar Jožef II. de 1’ Epee - ja in njegov zavod. Ko mu je ruska cesarica Katarina 1. 1780. po svojem poslancu častitala kot izvrstnemu vzgojitelju gluhonemih in mu ob enem tudi ponudila bogato darilo, odklonil je po¬ nižni starček visoki cesarski dar rekoč: «Nikdar ne sprejmem jaz denarja, naznanite pa Vašej cesarskej svitlosti, naj mi dopošlje gluhonemega otroka imenitnih starišev z Ruskega v pouk, če se ji zdi mojo prizadevanje hvale vredno». V nje¬ govem zavodu se je izučilo tudi mnogo mož za učitelje glu¬ honemih, mej njimi May in dr. Stork z Dunaja. Nepristransko je vsprojemal v svoj zavod in poučeval gluhoneme otroke ubogih, kakor premožnih roditeljev; milo mu je pa bilo, da jih je ostalo pri vsem tem mnogo povsem brez pouka. Mržnja pa ter predsodki proti pouku gluhonemih sploh, in to celo od strani učenjakov, kakor tudi prepiri s Pereiro, Heinicke-jem in drugimi radi metode —• priza¬ dejali so mu veliko trudapolnega dela, grenkostij in sitnostij. Toda neustrašljivo je zagovarjal svojo učbo in svoja načela in razodeval ob enem nepopisljivo udanost in gorečo ljubezen do teh nesrečnih otrok. Vsi njegovi spisi govore, kako blaga duša je bil Abbe de 1’ Epče. Svojemu zavodu je hotel obstanek s tem zagotoviti, da si je prizadeval, doseči njegovo povzdigo v javni in državni zavod, a to se mu ni posrečilo. Dobival je sosebno po priza¬ devanju cesarja Jožefa II. od države in od dvora podporo; državni pa je postal pariški zavod še-le po njegovi smrti 1. 1791. Po vsej pravici stoji torej na njegovem spomeniku v Verselju naslov prvega učitelja gluhonemih ( « Premier ') „L’art de faire parler les sourds-muets“, La verilable maniere d’istruire les Sourds- et Muets“, „Institution des Sourds el Muets, par la voie des signes methodiques“; različnih pisem, da bi napravil celi telo- kretni slovar, ni dovršil in objavil. 23 Instituteur des Sourds-Muets»). Ime Abbe de 1’Epee- je z zlatimi črkami zapisano v zgodovini pouka gluhonemih. Umrl je pa Abbe Charles Michael de 1’ Epee 23. dec. 1789. v Parizu, kjer so mu postavili tudi primeren spomenik v cerkvi sv. Roka. 2. Roch-Ambroise Cucurron Sieard. Za de 1’Epee-jem je vodil pariško glulionemico, ki je bila eno leto potem 1791. v narodni zavod povišana, Abbe Sieard, mož, ki je kazal že v bogoslovju posebno spretnost za pouk gluhonemih. Radi tega ga je bil njegov Bordeauski nadškof, Champion de C.ice poslal de 1’ Epee-ju v pouk. Po dovršeni praktiki pa mu je izročil vodstvo svoje uprav usta¬ novljene gluhonemice 1. 1780. Abbe Sieard je bil zvest naslednik svojemu predniku. Umelno metodo je po večem zboljšal s tem, da je določil znamenja po pojmih, ne pa po besedah in slovniških oblikah, kakor de 1' Epee. Dovršil je tudi oni slovar kretalnih zna¬ menj, kateri je pričel sestavljati že de 1’ Epee. Uspehi nje¬ govega pouka so se močno hvalili; kajti njegovi učenci so zapisovali svoje misli pravilno in celo v zloženih stavkih; to pa se ve, da samo najboljši mej njimi, kaker neki Massieu (poznejši repetiteur v zavodu), Clerc (ustanovitelj gluhonemice v Hartford-u, sev. Amerika) in Berthier. S temi gojenci se je Sieard posebno ponašal pri javnih izpitih; v tej lastnosti se je bistveno ločil od svojega ponižnega prednika. Njegovi u- čenci niso govorili skoro nič, razun nekaterih prav v posled¬ njem času njegovega vodstva. Opomniti je, da je Sieard privabil Jean Mari Gaspard Itarda v svoj zavod, ki si je pridobil kot socijalni uhozdrav- nik neumrljivo ime. Itard je vzgojeval skozi (5 let tudi nekega slaboumnega najdenca «divjaka iz Aveyron-a» s takim uspe¬ hom, da ga je ves svet čislal. Spisal je «Traite des maladies de 1’ oreille et de 1’ audition» (ušesne in slušne bolezni) in poučeval je ob enem tudi gluhoneme v govorjenju. Naposled je določil v svoji oporoki ! )i da se ima 6 najposebnejših u- ’) Itard Jean Mare Gaspard je umrl 1. 1838, 24 čencev-po dovršenem izobraževanju v zavodu še 3 leta pou¬ čevali v govorjenju z namero, da bi se potem v življenju sporazumljevali samo z besedo brez telokreta. Abbe Sicard je umrl 1. 1822.; za njim je pojemala bolj in bolj tudi pariška gluhonemica v svojem upiivu in slavi. Po Epee-jevi in Sicardovi metodi je poučeval gluhoneme, toda z naravnim telokretom, v Gaen-u Abbe Jamet jako hvale vredno. Nasledniki Epee-ja so si sploh prizadevali, telokret zbolj¬ šati ; v tem so videli namen svojemu poučevanju, mesto, da bi bili uporabljevali kretanje kot sredstvo, s katerim bi se bili gojenci izučili v pismenem jeziku. Umetni telokret in prstna abeceda ali daktilogija sta se pokazala škodljiva. Po¬ slednja se je kmalu zgubila, ne tako pa umetno kretanje, ka¬ terega se morda še dandanašnji kedo poslužuje. Naj omenim še enega učitelja izmej Sicardovih nasled¬ nikov, ki si je zagotovil slavno ime v zgodovini pouka glu¬ honemih s tem, daje umetno kretanje nadomestil z naravnim; ta mož je Bebian (f 1837.), ki je spisal tudi navod za pouk gluhonemih, kako praktično, namreč po predpisu slovnice, glu¬ honeme dovesti do govorjenja. B. Hemška šola. I. Lipska šola. 1. Samuel llcinieke. Heinieke, roj. v Neuschulzu pri Weissenfelsu na Šali 1. 1729 1 ), sin kmetiških starišev, bi bil moral sledili svojemu o- četu v kmetijstvu. Oče mu je bil tudi izbral nevesto, toda 21- letni mladenič je že na drugo mislil; radi prepira z očetom je na tihoma pobegnil v Draždane ter se dal tam vpisati mej vojake. Kot vojak še-le se je začel izobraževati. Učil se je godbe, pa tudi latinskega in francoskega jezika. Da bi si kaj prislužil, pa tudi iz ljubezni do mladine, je poučeval otroke. V neki obitelji, kjer je bil domač učitelj, so imeli gluhone¬ mega dečka, katerega je začel 1. 1755. poučevati v pisanju. ') 1727 . 25 Z ozirom na io, da je bilo v tedanjih časih, zlasti v nižjih stanovih, malo ljudij, ki bi znali pisati, zdelo se je Heinicke- ju potrebno, da se priuče gluhonemi jezika ne le razumevati in pisati, ampak tudi govoriti, ter je primerno glede na to uredil svoj pouk. Vodilo pri tem mu je bil Ammanov « Sur- dus loquens». Delovanje lleinickc-jevo v Draždanah je kmalu nehalo. Konec mu je storila sedemletna vojska, ki seje pričela 1. 1756. V taboru pri Pirni je bil Heinicke vjet, a posrečilo se mu je, da je pobegnil in šel v Jeno, kjer se je dal na vseučilišču vpisati mej dijake. S poučevanjem v godbi je preživel sebe in svojce; bil je namreč že oženjen in oče dveh otrok. Leta 1758. se je umaknil v Hamburg, ker se ni čutil v Jeni dovolj varnega, in začel tu svoje poučevanje. Seznanil se je z ime¬ nitnimi rodovinami ter postal po priporočilih tajnik in domač učitelj sosebno v francoskem dopisovanju grofinje Schimmel- mann. Posel poučevanja, dasi težaven in trudapoln, se mu je pa čim dalje tem bolj priljubil. Želel si je tudi samostal- nosti in zato je stopil 1. 1768. v Eppendorfu blizu Hamburga v službo učitelja in kantorja, katero mu je Schimmehnann priskrbel. To je pa hudo peklo tamošnjega pastorja Granau-a, ki je bil skoro gotov, da dobi neki njegov sorodnik to službo. S tem pastorjem je stala cela vas proti 1 leinicke-ju, katerega so popisovali kot liberalca, prostozidarja in tujega beguna. Da je bil tudi jako mrzlo sprejet, ko je nastopil svojo službo, ni čudno. S svojo izredno pridnostjo in vsestransko urnostjo v poučevanju pa si je pridobil vaščane na svojo stran. V šoli so učenci kaj lepo napredovali; v kratkem času so se naučili brali, ker jih je učil po zlogovalni metodi '). Spisal je v to tudi « Novo A-B-Gedo » (Lipsko, 1780.), ki je jako važno delo in ki je močno vplivala na prevstroj bralnega pouka na ljudskih šolah. Prvi, ki je pričel prijazno občevati s Heinicke-jem, je bil domači mlinar, ki je imel gluhonemega sina. Na podlagi svojih prvih skušenj je poučeval Heinicke tega dečka v govor- 0 Lautiennetode je iznašel pred 10(1 leti sicer Amman, ali Heinicke jo je praktično spravil v življenje. 26 jenju in sicer s prav dobrini uspehom. To pa je bilo zagri¬ zenemu pastorju že preveč; celo z leče v cerkvi je pridigoval, da dela novi učitelj proti božji naredbi, ker poučuje v govor¬ jenju gluhoneme, torej take ljudi, katere Bog ni brez uzroka zaznamoval, lleinicke pa se ni dal s tem motiti; zvesto je nadaljeval svoj pouk toliko v šoli slišcčih otrok, koliker z glu¬ honemim dečkom. Naposled je prestal ta gluhonemi preskuš- njo iz veronauka v prisotnosti staroste hamburškega mini- sterstva, dra. Gotze-ja, tako dobro, da je moral celo Granau pripoznati, da je deček sposoben za konfirmacijo. Novica o tem uspehu se je koj raznesla po Hamburgu, Altoni in daleč okrog. lleinicke pa je poučeval že v naslednjem lotu (1774.) pet gluhonemih. Da bi jih imel pa vedno pod svojim nad¬ zorstvom, vzel jih je v svojo hišo, kjer jim je bil skrben oče in učitelj. Število gojencev se mu je vedno množilo; od blizu in daleč so mu učenci prihajali; celo z Ruskega mu je izročil skrivni svetovalec grof Vietinghof svojo hčerko, ki je s svojo pridnostjo in nadarjenostjo jako lepo napredovala v govorjenju in drugih predmetih. Tudi neki hamburški učenjaki, ki so o- biskali Heinicke-jev zavod 1. 1776., so se jako pohvalno iz¬ rekli o tej novi metodi. Ime Heinicke-jevo, kot posebnega učitelja gluhonemih, se je proslavljalo vsestransko. S slavo množila so se mu pa tudi opravila; in zlasti radi tega, ker mu je ob enem žena bolehala, je bil prisiljen, zapustiti šolo ali pa svoj penzijonat. Žrtvoval je, kaker de 1’Epee, svojini več nego je mogel. Pri sebi in svojih je štedil, da je le glu¬ honeme oskrboval. Grof Schimmelmann, njegov zvesti zavet¬ nik, mu je svetoval, naj se preseli v Wandsbeck, kjer mu hoče preskrbeti za zavod potrebno stanovanje in denarne pod¬ pore. Heinicke je pa ta blagodušni nasvet odklonil, misleč, da je potrebno za gluhonemico veliko obljudeno mesto, kjer je možno gluhonemim podajati vsakovrstnih pojmov. V 1. 1775. umrje mu žena, zapustivši mu štiri nedorasle otroke in 1. 1777. je popustil Heinicke šolo in službo kot kantor in orga¬ nist. Leto popred je bil spisal «zgodovino starega zakona za pouk gluhonemih », ki je prva šolska knjiga te vrste. L. 1777. ga je obiskal stotnik pl. Schoder iz Draždan, ki je spoznal 27 svojega rojaka in toplo priporočil tajnemu svetovalcu pl. Fer- ber-ju, da bi ga naznanil volilnemu knezu saksonskemu, Fri¬ deriku Avgustu. Knez je bil kaj zadovoljen s predlogom, Heinickeja poklicati in odmeriti mu 400 tol. letne plače, da ustanovi v Lipsiji zavod za gluhoneme; in res je dospel Ilei- nicke z 'J gluhonemimi, z ženo, (ker se je bil v drugo poročil) in z otroci 13. aprila v Lipsko, kjer je koj drugi dan 14. apr. 1778. odprl svoj prvi zavod za gluhoneme na Nemškem. Število gojencev je narastlo potem do 15. Ali marsikako sit¬ nost je moral Heinicke odslej prestati. Z de 1’ Epee - jem je imel hud peresen boj, v katerem sta zagovarjala vsak svojo metodo, hvalila jo in priporočala. Visoko olikani de 1’ Epee se je poležal za svojo stvar v izborni obliki, dočim je llei- nicke, ki ni bil tako izobražen, bolj robato zagovarjal svoje nazore. Ta okolnost in potem to, da tedaj ni bilo še pravega razuma za Heinicke-jevo metodo, je pripomoglo Epee-ju do zmage, kar je močno žalilo Heinicke-ja. Toda povdarjati je treba, da sta oba dobrotnika gluhonemih iz čistih nagonov drug drugega pobijala, a ne iz sebičnosti. Kako je poučeval Heinicke? Tega vprašanja ni rešil povoljno še noben učitelj gluho¬ nemih. Gotovo je, da mu je služil Ammanov « Surdus lo- qnens» in pa Raphel - ova « Umetnost, gluhim in nemim podati govor » kot vodilo. Natančen je bil pri izvajanju glasov, sosebuo samoglas¬ nikov, katere je utrjeval tudi s pomočjo okusa. Ko je izvajal učencem i, dal jim je pokusiti hudega kisa, za e grenkega pelinovega izločka, za a navadne vode, za o pa sladke vode in za u olja. Da bi bil rabil tudi za soglasnike kaj enakega, ni znano. Iz tega.se vidi, da je gledal sosebno na čist, naraven izgovor glasov. Na podlagi nazornih sredstev je razvijal učen¬ cem govor enako, kaker dela mati, ki uči svojega otroka govoriti. Ona mu kaže reč in izgovarja ime, otrok pa enako govori za njo. če si mislimo, pravi Heinicke, da opravlja gluhonemim oko, kar bi imelo opravljati uho, in da more razodeti s pisanjem, kar bi imel razodevati z jezikom, potem je možno, da pride gluhonemi do pojma z očmi, kateri lahko naznani s pisavo. Od začetka je poučeval lleinicke večidel s pisavo. Pozneje pa, sprevidevši, da je pisava za javno živ¬ ljenje nepraktiška; ker skoraj ni možno, da bi gluhonemi naznanjali svoje misli vedno le s peresom ali s kredo v roki, in ker je spoznal, da je govor ali jezik edino pravo sredstvo, ki veže ljudi mej seboj, začel je učiti svoje učence v govor¬ jenju. Kretanje ali kretalno metodo, s katero so se poučevali gluhonemi na Francoskem, je lleinicke tudi popolnoma zavrgel. Videl je namreč, da so se gojenci, dasi izvrstno izvežbani v zavodih, vrnivši se mej ljudstvo venderle nespretno gibali v javnem življenju, in bili tako skoro izključeni iz človeške družbe. Nedostajalo jim je pravega občila; kajti slišeči niso omeli jezika, ki jim ga je podelila kretalna učba, gluhi pa zopet niso umeli občila, jezika, ki ga v obče rabi človeški rod. Uspehi govorne metode so se pokazali tudi veliko lepši, da edino pravi, ker se po nji izšola praktiški za javno življenje: gluhonemega ne spoznaš za gluhega, ko stoji pred teboj in odgovarja na stavljena vprašanja. Ta metoda povzdigne člo¬ veka na stopinjo izobraženosti, katero doseza slišeč človek; in da ima govorna metoda tudi glede na dušno razvitje glu¬ honemih, torej iz dušeslovnih (psiholoških) ozirov veliko prednost pred kretalno, sledi že iz nasledkov gluhosti. Ni čudno torej, če spodriva ta metoda kretalno povsod tudi na Francoskem. Res je sicer, da je govorna metoda veliko težja od kretalne tako za učenca, kaker za učitelja: kajti: « podelitev govorjenja takim, katerim je narava odrekla zmožnost v to, je skoro delo božje vsemogočnosti» pravi Lamartin. Radi tega, kaker tudi, da bi ne izostali brez vsakega pouka gluhonemi, ki vsled enega ali drugega uzroka niso sposobni, obdrži se še vedno, toda le naravno kretanje. Vsi drugi gluhonemi pa, ki imajo zdrava, pravilno zrasla govorila, in ki so čiste pameti, pou¬ čujejo naj se edino po govorni metodi. V tem zmislu se je izrekel enoglasno tudi mejnarodni shod učiteljev gluhonemih v Milanu 1. 1880. Vsi drugi gluhonemi pa, ki so manj nadarjeni, sosebno v govornih organih, poučujejo se lahko deloma po govorni, deloma pa po kretalni učbi ali metodi, kar imenujemo mešano nebo. Le tedaj, ako je učenec tudi na duhu slaboten, naj se š>9 za silo poučuje samo s kretanjem. Sicer bi pa pisatelj mislil, da gluhonemi, ki niso za govorno metodo, če tiči uzrok v duhu, niso sposobni tudi za kretalno, t. j. iz takih se da jedva kaj napraviti. Heinicke je vodil do smrti t. j. do 1. 1790. lipski zavod ter je umrl povsem brez premoženja, tako, da je udova s tremi nepreskrbljenimi otroci po njegovi smrti živela v uboštvu. Nekaj posebnega pri Heinickc-ju je bilo to, da je skrival na¬ čela svoje metode. Stork, vodja dunajske glnlionemice, si je močno prizadeval, poizvedeti, v čem sc nahaja Heinicke-jcva skrivnost («arcanum»). Preoblečen je prišel celo v Lipsko in obiskal Heinicke-ja, ta ga je pa spoznal. Drugi pot je zahteval Heinicke za svojo metodo 10.000 tol. — Da ni Heinicke svoje metode opisal ali vsaj naznanil drugim, tega mu nihče ne odpusti, čeprav je spisal mnogo sestavkov in knjig, kakor: « Neues A-B-G Silhenlesehuch », « Bihlische Geschichte des alten Testamentes zum Unterrichte taubstummer Kinder », « Arcanum » v nekem odlomku: « Geheinmis tur Stumme zur Sprachbefestigung», «Beobachungen tiber Stumme und uber die mcnschliche Sprache in Briefen », (Hamburg 1778.) «Uber dic Denkart der Taubstummen und uber die Misshandlungen, wclchcn sio durch unsinnige Kuren und Lehrarten ausgesctzt sind» (Fragment: Leipzig 1780.) «Uber Taubstumme», (in Wiclands dcutschem Merkur, 1785.), «Uber graue Vorurlheile und ilire Schadlichkeit», (Leipzig 1787), «liber verschiedene Lehrarten der Taubstummen ». V vseh teh spisih in knjigah ni sledu najti o Heinicke-jevi metodi in tako je nesel to svojo glasovito tajnost v veliko škodo človeštva v grob. Obljubil je bil sicer, metodo spisati, ali do tega ni prišlo. Še-le njegov zet in pozneje ravnatelj na lipski glnhonemici, magister Reich , je obelodanil nekatera načela Heinicke-jeve metode. 2. Ernest Adolf Eschke. Dr. Eschke, rojen, v Meissen-u 1. 17(>(>., sin davkarja, se je učil pravoslovju v Wittenbergu in v Lipsku. Bil je silno priden in delaven tako, da je zgubljava! cele noči, in zato začel bolehati. Da bi sc okrepčal, šel je popotovat, kaker so mu to zdravniki svetovali, in obiskal je pri tej priliki dunaj- 30 sko in lipsko gluhonemico. Pedagogija ga je sploh bolj mikala nego pravoslovje in Heinicke si je znal učenega in pridnega moža pridobiti za se. Postal je učitelj gluhonemih pod llei- nicke-jem, ki mu je tudi svojo hčer dal v zakon. Ali že po prvem letu svojega bivanja v Lipsku je odšel v Berolin, kjer je ustanovil novo gluhonemico 1. 1788. Pri svojem pouku se je držal sicer nemške metode, ali gledal in delal je sosebno na to, da so mu gojenci telesno napredovali, ker jih je vadil v telovadbi, ne samo duševno. Poslednjega si ni mogel misliti drugače, kaker da jim je raz¬ vijal naravni telokret kot sredstvo, s katerim se razlagajo posamični pojmi in tudi govorjenje. Uspehi njegove metode so se pokazali tudi res hvalevredni. Nekaterim učencem je tekel jezik jako dobro v govorjenju; da, celo pesmi so skla¬ dali nekateri. Tako je omeniti gojenca Karola von Schutzen- dorff, ki je postal, ko je zapustil zavod, uradnik v kraljevem generalnem direktoriju, in neki drugi Habermass je bil tako izobražen v govoru, branju od ust in drugih šolskih predme¬ tih, da je dobil mesto učitelja pod svojim vodjem. Eschke slovi pa tudi kot pisatelj. Spisi « Uber Stumme » (Berolin 1791.), «Abcbuch fur Taubstumme», (Berolin 1711). «Lesebuch fiir Taubstumme», (Berolin 1805.) «Uber die beste Art, Taubstumme zu unterrichten » (Berlin 1814.) so izvrstna njegova dela. Po vzglednem 23-letnem delovanju na tern zavodu, in potem, ko si je bil preskrbel tudi naslednika v osebi dr. Grasshoff-a (ki je ponemčil Annnanovo delo «Surdus loquens»), je umrl 1. 1811. 3. Karol Gtottlob Reich. Po Heinicke-jevi smrti izročil je saksonski knez vodstvo zavoda gluhonemih — gotovo radi posebnih zaslug in spo¬ štovanja do rajnika — udovi umrlega ustanovitelja, Anni Ka¬ tarini Elizabeti, katerej je imenoval bogoslovca Avgusta Pet- schke-ja učiteljem in podvodjem. Petschke si je sicer mnogo prizadeval toliko kot učitelj, kaker kot pisatelj 1 ), da bi se ohranilo gluhonemici slavno ime J ) Petschke je preskrbel novo izdajo Raphcl-jevemu vodilu: „Kunst Taube und Stumme reden zu lernen“, izdal je delo „Hislorische Nachricht 31 njenega ustanovitelja; toda njegova metoda ni bila več nem¬ ška, ker se je posluževal tudi umetnega telokreta in daktilo- gije. Pa mož je bolehal ter nazadnje tako oslabel, da je moral leta 1815. zavod zapustiti; 7 let potem je umrl. Na njegovo mesto je prišel Karol Reich , jako nadarjen in delaven mož. Reich se je rodil v malem saksonskem mestu Waldheim 1. 1782. Šolal se je s Draždnnnh in po želji svojih roditeljev izvolil protestantski duhovski stan. Dovršil je pa tudi visoke šole na lipskem vseučilišču. Vse to je izdelal s svojo posebno pridnostjo in v tem, da je druge poučeval; kajti njegovi stariši so komaj preživeli svojih še ostalih 9 otrok. Sreča je hotela, da je prišel na lipsko gluhonemico in bil pravi naslednik Henicke-ju, svojemu tastu; — poročil se jo namreč ž njegovo hčerjo Regino Amalijo. — Reich je si- stematiški uredil in popisal Ileinicke-jevo metodo. „ Gluhonemi morajo govoriti , kajti govor je podlaga vsakemu nadaljnemu pouku. Govore naj mislijo in govore naj razodevajo drugim svoje misli , pravi on; govorjenju naj se torej prince gluho¬ nemi, in to naj ho cilj in konec vsemu pouku gluhonemih*. Da se pa vadijo v mišljenju, naj si ogledujejo reči iz narave, naj gredo v mesto, na semenj in mej ljudi, ter naj se z na¬ ravnim telokretom pripravljajo na izgovor glasov, besed in stavkov. Ti se jim kažejo praktiški na podlagi mišljenja brez slovniškega posebnega pouka. Slovnica kot taka se poučuje pozneje. Naravni telokret mu je služil kot sredstvo za govorni pouk, o umetnem kretanju pa ni hotel nič slišati. Umetni te¬ lokret in daktilogija sta škodljiva govorjenju; zato ju je po¬ polnoma odstranil iz svojega poučevanja. Svojo metodo, popis lipske gluhonemice, Heinicke-jev životopis, o veljavi govorjenja za gluhoneme itd. popisal je Reich v svojih dveh jako važnih spisih: « Blicke auf' die Taubstummen-Anstalt zu Leipzig seit ihrem funfzigjahrigen Bestehen nebst einem Anhange ubcr die Artikulation » (2 izt. 1828.) in v delu: « Dor crste Unterrieht des Taubstummen", Leipzig 1834. S tem poslednjim delom von der Unlerweisung der Taubstummen und Blinden”, Leipzig 1703. ; spisal je „Lesebuch fur Taubslumme, Leipzig 1800. in ponemčil nekatere Sicard-ove spise. — 32 je hotel ob enem sosebno tudi ljudske učitelje seznaniti s pou¬ kom gluhonemih, da bi slučajno koliko toliko gluhonemo deco pripravljali na pouk v kakem zavodu. S svojo metodo in de¬ lavnostjo je dosegel, da so njegovi učenci pravilno mislili, umevno govorili in spretno od ust brali ter hvalevredno na¬ predovali iz vseh predmetov. Lipski gluhonemici, materi zavodov nemške ali govorne metode, je pokazal in določil pot, po katerej ima hoditi, ako si hoče ohraniti ime in poslednjo narcdbo svojega slavnega ustanovitelja. Tako stavimo Reicha lahko Heinicke-ju na stran. Proti koncu 18. stoletja je privatno učil zasebni učenjak I. F. G. Senso nekega gluhonemega na podlagi I leinicke-jeve metode ter spisal navod: «Versuch einer Anleitung zum Sprachuntcrrichte taubstummer Personen» in tako dobro, da zasluži, da ga tu omenimo 1 ). Kak sad je obrodilo drevo, katero sta Ileinicke in Reich zasadila in gojila, ali kak sad je obrodila lipska šola v primeri francoske, kaže nam nadaljna in osobito zgodovina pouka gluhonemih sedanjega časa. II. Dunajska šola. 2. Miroslav Stork iu .Jožef May. Prva avstrijsko-ogerska gluhonemica sc je ustanovila na Dunaju leta 1770. po načrtu Epee-jevem v Parizu. Leta 1777. je obiskal namreč poznejši vladar -Jožef II. svojo sestro, kraljico Antonijeto v Parizu in si ogledal pri tej priliki tudi Epče-jev zavod. Človekoljubni starček, njegovo postopanje z gluhonemo deco, njegov pouk in dobri uspehi poučevanja, so cesarju tako ugajali, da mu je ponudil, ako se preseli na Dnnaj ter uredi tamkej enak zavod, dostojanstvo avstrijskega kanonika. Abbe do 1'Epee odgovori: „Veličan¬ stvo, jaz sem že prestar, da bi se selil. Obrnite pa milost, ki ste jo meni namenili, stvari sami, gluhonemim v prid. Vredno se mi zdi, da se knez potegne za gluhoneme". h Oceno tej knjigi glej v WaUher-jevi zgodovini pouka gluhonemih, stran 140-144. Blagi vladar je dobro umel de 1’ Epee - jeve besede. Naj¬ prej je toplo priporočil njega in njegov zavod v merodajnih pariških krogih, ter posredoval, da je de 1’ Epee dobival od¬ sihmal iz državnega zaklada znatno podporo in od francoskega dvora po milosti kralja Ludovika XVI. 3100 frankov letne priklade. Sklenil pa je tudi na Dunaju ustanoviti enak zavod. Naključi se, da je v Parizu živeč Avstrijan, tedanji učitelj nemškega jezika na kraljevi vojaški šoli, Jožef May, rojen v Gra- ben-u na Češkem, kateri je želel vrniti se v svojo domovino, prišel k Jožefu II. v av.dijenco in ga prosil za službo. Vladar ga milostljivo sprejme, in od tistega dne je dobival plačo kot avstrijski državni služabnik z določbo, da se v Epee - j e vem zavodu izuči za učitelja gluhonemih. Koncem avdijence mu je rekel še cesar: «Pošljem vam še enega tovariša z Dunaja. Upam, da bodeta oba prav marljiva in da vaju kmali vidim zopet na Dunaju. Nahaja se vrsta nesrečnih ljudij, za katere se žalibog nihče ne zmeni. Kolika zasluga je, vzbujati v takih, ki so zapuščeni , od narave in od ljudij, vzvišene misli». Ko se je vrnil cesar Jožef II. na Dunaj, obrnil se je nemudoma do nadškofa Migazzi-ja, naj bi mu naznanil du¬ hovnika, ki bi se hotel pri Epee-ju izuriti za učitelja gluho¬ nemih. Kardinal nadškof je nasvetoval v to svojega tajnika, dr. Jožefa Stork-a, ki je potem tudi kmalu odpotoval v Pariz. Miroslav Stork se je narodil v Ahen-u (Aachen) leta 17. r >G. — Po 8-mesečnem šolanju v pariški gluhonemici pod vodstvom Epee-jevim se vrneta Stork in May leta 1779. na Dunaj, in še v istem letu se je osnoval na Dunaju s posebno določbo cesarice Marije Terezije odgojevalni in poučevali zavod za gluhoneme, prva glulionemica v Avstriji. Dr. Stork je bil začetkom začasni in od leta 1785. na¬ prej stalni ravnatelj novi c. kr. gluhonemici, kateri so bili odmerili najprej brezplačen prostor za 12 gluhonemih v me¬ ščanski bolnišnici. Leta 1784. pa se je pridobilo v to posebno poslopje za 30 gluhonemih, na katero se jo postavil napis : « Surdorum Mutorunque Institutioni et Victui Josephus II. Ang. MDCCLXXXIV. » ’). l ) Pouku in vzdrževanju gluhonemih Jožef II. rimski cesar, 1784. 3 34 Žalibog pa, da ni bilo prave sloge mej omenjenima prvima učiteljema gluhonemih, kar je slabo vplivalo na ves pouk. Dokler je vladal cesar Jožef 11., ki je bil Storku posebno naklonjen, je bil May vedno na krivem, da celo umakniti se je moral mogočnemu vodji. Po smrti tega cesarja pa je May Storka tožil; in ker je bil poslednji krivemu spoznan, odstavili so ga od vodstva. Umrl je potem kot kanonik metropole sv. Štefana leta 1823. Za Storkom je vodil zavod od leta 1792. do 1. 1819. May, ki se je dal potem upokojiti. Umrl je pa v letu 1820. Prvotni pouk na dunajski gluhonemici je bil uravnan po Epee-jevi metodi; saj pa tudi ni bilo drugače mogoče. Oni prečudno umetni telokret se vender ni dolgo rabil in Mayu gre čast, da ga je povsem očistil one prevelike zamotanosti, da ga je napravil enojnišega, ter si tako olajšal poučevanje. Gojenci so se tudi nekaj, četudi ne veliko, vadili v govorjenju, kar kaže, da se je bil začel nagibati že May proti nemški metodi. 2 . Mihael VVnus. Vetius se je rodil v Pragi leta 1774., pa preselil se je z očetom, ki je služil pri vojakih, že kot otrok na Dunaj. Tu se je izšolal za učitelja in dobil svojo prvo službo leta 1791. na normalki pri sveti Ani. Radi posebne pridnosti pa ga je namestil šolski nadzornik Spendou že po enem letu kot pra¬ vega učitelja na novo ustanovljeni ljudski šoli na Bauern- markt-u. V tej šoli, kaker v gluhonemici, je bil ta čas May, in Venus je imel tako najlepšo priliko, seznaniti se tudi s poukom gluhonemih, kar ga je močno zanimalo. Ljubo mu je bilo tudi to, da ga je May večkrat povabil na svoj dom, kjer mu je nekatere gluhe gojence nadzoroval in v tem poučeval, da je ž njimi ponavljal naloge. L. 1804. je dobil Venus z učiteljem Drackom vodstvo te šole, ker je bil May odstopil. Venus pa je tako dobro opravljal svoj novi posel, da je bila ta šola pravi zgled drugim enakim šolam. Pet let pozneje, ko je umrl neki Weinberger, bivši učitelj in računar , na gluhonemici, prišel je Venus na to izpraznjeno mesto in posvetil vse svoje moči odgoji in pouku gluhonemih. Od začetka mu je šlo sicer trdo, kajti zavodu je 35 — dohajala jako pičla gmotna podpora. Potem pa, ko je bil imenovan 1. 1820. tudi vodjem gluhonemih, znal je zavod toliko glede na denarne zadeve, koliker glede na pouk tako urediti, da je napravil še 30 novih prostorov za gojence. Vsled svojega dobrega imena je privabil tudi mnogo učiteljev iz raznih avstrijskih dežel na Dunaj, kjer so se poučevali v novi metodi z namero, da bi potem ustanovili v svojih krajih enake zavode. Spisal je tudi v to in na izrecno voljo cesarja Frančiška I., ki se je prav po očetovsko vsestransko zanimal za splošno odgojo gluhonemih, važno delo: „Methodenbnch der Taubstummen “ (Wien 1826). Pisatelj razpravlja tu najprej gluhonemost in njene posledice ter kaže teoretično, kako treba gluhoneme vzgojevati in poučevati. Glede na kretanje piše Venus : „Gluhonemi naznanjajo sicer svoje misli z naravnim telokretom, ali ta ne zadošča pri rednem šolskem pouku; tu je že potreben umetni telokret,; tega naj se gojenci priuče, da bodo mogli umeti vse čutne in nadčutne pojme ter izuriti se tudi v glasovnem jeziku. O tem pa, t. j. o živem govoru ali jeziku, misli Venus, da je najboljše in edino sredstvo, s katerim si pridobe gluhonemi pravih in stalnih pojmov tudi o nadčutnih rečeh. Pojmi, pridobljeni samo s telokretom ali s pisavo, niso ne pravi in tudi ne stalni; kajti vtis o kaki reči, ki mu ga je napravila s tem, da jo je videl n. pr. na papirju, izgine, kakor hitro je izginil papir. Glasovni jezik ima pa tudi to prednost pred telokretom, da se gluhonemi s polnočutnimi ljudmi lahko sporazumevajo in izobražujejo. V praktiškem delu kaže, kako naj učitelj izvaja govor. S pomočjo telokreta, ročne abcede in pisave naj izvaja pred vsem glasove, katerih nastavo popisuje Venus po spisu, ki ga je izdal Kempeln: «Mechanumns der menschlichen &praehe». Nadalje sledi pouk o posamičnih besedah in o stavku. Po slovnici naj se obdeluje najprej samostalnik, potem pridevnik, glagol, itd. ostali deli govorjenja. Razlaga se pa vse lahko s pisavo in deloma tudi s telokretom. Poslednji je glede na Ceznaravne pojme in glede na slovniške oblike jako pomanjkljiv; zato se pa pokaže v tem oziru govorni pouk silno težaven. Se ve, gojenci se nauče izgo¬ varjati mehaniški samo nekatere stavke, ki so pa sploh le pre- 3 * 3(5 stava svojega telokretnega mišljenja. Telokret pa in naš govorni jezik se ne vjemata. De 1’ Epee je sicer tudi spisal popoln pouk, kako se gluhonemi poučujejo v govorjenju («Veritable maniere», itd.), ali sprevidel je, da to ne gre; zato se pa ni brigal skoraj nič za govorjenje svojih gojencev. Za verski pouk je pisava neobhodno potreben pripo¬ moček, pravi dalje Venus, v tej morajo biti gluhonemi pa že precej urni, da morejo ob enem s pisavo in telokretom tudi to razodeti, kar čutijo v srcu. L. 1833. je izdal Venus tudi delo : „ Unterrichtsbuch fur die Tonsprache der Taub- stummen“. Sploh smemo reči, da si je Venus prizadeval, pravičen biti toliko Epee - ju, kaker nemški metodi. Celih 59 let je deloval ta pridni delavec neutrudljivo in brez najmanjše slavo- hlepnosti, unet edino za blagor gluhonemih; 7 7-letnega starčka je Bog k sebi poklical 1. 1850. 3. Ivan Miicke. Prvi oče gluhonemih v Avstriji je bil cesar Jožef II., drugega očeta pa in posebnega dobrotnika teh otrok imenuje Venus cesarja Frančiška I., ki je dal razglasiti po vsej državi poziv na duhovništvo in učiteljstvo, da bi se za to sposobniši odbrali in na Dunaj odposlali z namero, da bi se seznanili s poukom in uredbo zavoda za gluhoneme ter potem v svojih domačih krajih delali na to, da bi se po vseh deželah osnovali jednaki zavodi. Začetek je sicer povsod težak, — ali vstrajnih mož je treba pa resne volje in doseže se, kar se zdi nemogoče. Tako tudi ta poziv cesarjev ni ostal brez uspeha. Iz raznih krajev so prihajali duhovniki in drugi učitelji v dunajski zavod ; tako iz Prage Karol Berger , ki je bil nastavljen prvim vodjem tamošnje gluhonemice, katera je bila ustanovljena leta 178G. Za kratek čas dveh let so bili preložili ta zavod v PIo- motov, leta 1797. pa zopet v Prago, Mej poznejšimi vodji te gluhonemice slovi ime Ivana Miicke- ja, ki je spisal navod : „ Anleitung zum Unterriclite der Tanbstnmmen in der Lautsprache nebst einigen Gebiir- denzeichen der Taubstummen*. Prag, 1834. Pisatelj hoče 37 sosebno duhovnike in učitelje seznaniti s poukom gluhonemih, da bi za vsak slučaj mej svojimi slišečimi učenci poučevali tudi take gluhe otroke, ki bi drugače ostali popolnoma brez odgoje. Ob enem kaže, kako se dajo zboljšati slišečim učencem slabo izgovorjeni glasovi. Smoter pouka gluhonemih je, pravi Mucke : «Vzgojiti jih, da se vzbudijo iz svoje dušne dremote in izobrazijo tako, da spoznajo svojega Stvarnika, same sebe kot ude človeške družbe, ter pravice in dolžnosti, ki jim gredo in ki jih vežejo kot državljane. Do tega pa jih pripravimo najhitreje s pomočjo govorne metode, ako jim podamo glasovni jezik. Kretanje je pomanjkljivo in nedostojno sredstvo pri pouku gluhonemih. Gluhonemi, ki je dovolj kos govorjenju, veže neposredno pojme na zgovorjene besede in napreduje tako duševno prav in neznano hitro. V to naj se urijo gojenci v govorjenju koj, ko stopijo v zavod », Opisuje tudi govorila, posamezne glasove, kako nastavljati govorila, da se izvedejo glasovi, besede, stavki, itd ; vse pa prav dobro in kratko. Vodilo meri na govorno metodo; tudi prstne abecede Mucke ni rabil in je radi tega jako hvalevredno njegovo delo; sicer pravi Walther v svoji zgodovini 1 ), da je bilo v Pragi povsem tako, kaker na Dunaju: praksa pa teorija se niste vjemali. 4. Anton Sdnvarzer. Zopet je bil cesar Frančišek I., ki je pripomogel, da se je ustanovil 1. 1802. prvi zavod za gluhoneme na Ogerskem v Vacovu. Ta zavod je vodil od začetka Anton Simon , ki se je bil izuril na Dunaju. Od leta 1808. mu je bil naslednik Anton Sclmarzer , ki je bil prej učitelj na zavodu že od kar se je bil ustanovil. Schvvarzer je redka prikazen mej strokovnjaki v pouku gluhonemih. Po dovršenem pravoslovju je izvolil pouk gluho¬ nemih. Poučeval je začetkom po prepisu svojega predstojnika, pozneje pa je sprevidel, da mešana metoda sicer ni preslaba, če se gleda sosebno na to, da gluhonemi veliko govore in da znajo z besedo dovolj umevno naznanjati svoje misli. Ali h Gescbichte des Taubstummen-Bildungswesens. 38 prerad nadvlada v šoli telokret in učenci, ko zapustijo zavod, se ne morejo sporazumevati v javnem življenju, ker telo- kreta navadno nihče ne ume, sosebno ne umetnega. Zato je sprevidel, da je osobito glasovni jezik hajpotrebniše, kar se more gluhonemim podati za življenje. Potreben je pa te¬ lokret v zavodih kot učno sredstvo enako pisavi. Mislil je celo telokretanje urediti sistematiški, to je sestaviti tak slovar, ki bi obsegal vse možne pravilno urejene telokrete. Od ta¬ kega slovarja si je obetal Sch\varzer mnogo, dovršil pa ga ni. Tem večjih zaslug si je pa pridobil kot pisatelj. Spi¬ sal je o pouku gluhonemih mnogo v rnadjarskem, kaker nemškem jeziku. Sosebno pa ga je povzdignilo delo « Lehr- metbode zum Unterrichte der Taubstummen furLehrer» (Mit einem Handalphabete. O fen, t828.), katero je poklonil cesarici Karolini Avgusti. V tem jako obširnem delu razlaga Schevarzer tvarino in način, kako je predavati gluhonemim. Pričenja se s črkami, pravi on, ki se zapisujejo in izgovarjajo, ter na¬ daljuje pouk z besedo, ki se nazorno pokaže, izgovori in dalje veže v goli in zloženi stavek. Skozi in skozi praktičen mož je tudi od učiteljev terjal, da so mnogo govorili z gojenci in da so vse, kar so jim imeli povedati, z besedo ali s pismom nazna¬ njali učencem. Prav tako so morali gojenci ustmeno ali pismeno razodevati svoje misli in želje učiteljem. Ko bi mu bili to napravili s telokretom, se je imel učitelj delati, kaker da jih ne ume. Celo mej seboj so se učenci, seveda samo zmož- niši, ustno pogovarjali, kar spričuje, da se je v tem zavodu govorjenje kaj dobro gojilo. Sploh je delovanje tega moža vse hvale vredno ih čuditi se moramo, da je kot Simonov, torej 1’ Epee-jev učenec, tako daleč prišel v govorjenju. Anton Schwarzer je umrl leta 1834. Njemu je sledil kot vodja njegov sin Karol, ki je prekosil svojega očeta samo v tem, da si je svoje ime, ki je bilo čisto nemške korenine, pomadjaril v Fekete. 5. Mihael Ileitter je ustanovitelj zavoda gluhonemih v Linču. L. 1805. v duhov¬ nika posvečen, je opravljal najprej župniško službo v Mondsee in kmalu potem je dobil kaplanijo svetega Matija v Linču, Tu je 39 vzgojeval mej slišečo mladino tudi manj nadarjene in koliker toliko tudi slaboumne otroke. Mej temi je dobil 1. 1811. deklico, ki je bila gluhonema; a kako to učiti, ker mu je bila metoda za pouk takih otrok popolnoma neznana ! — Šel je na Dunaj k Maju, da bi se vsaj za silo kaj izuril. Po treh mesecih se je izučil toliko, daje koj, ko se je vrnil, 1. 1812. ustanovil v Linču nov zavod za gluhoneme. S početka jih je bilo 17, ki so se pa samo učili pri Reitter-ju, a hrano in stanovanje so imeli pri za¬ sebnikih. Napredovali so lepo ti gojenci, saj pa tudi ni bilo dru¬ gače mogoče; kajti njih vodja bi bil dal dušo in telo za nje. Žal, da je Reitter malo časa vodil svoj zavod. Začel je bolehati in 1.1818. jo moral odložiti svojo težko službo. Odpravil seje na zgornje Avstrijsko, kjer je dobil župnijo Kallham. Gluho¬ nemi, sošebno njih žalostna usoda, so mu bili pa tako prirasli k srcu, da jih ni mogel pozabiti. Pri vsej svoji slabosti je delal za nje in spisal jako važno delo: „Metkodenbuch zum Unterrichte fur Taubstumme “ (Wien, 1828). S tem podaja sosebno dušnim pastirjem navod 1 ), kako naj poučujejo in vzgojujejo gluhoneme za javno življenje. Na podlagi pisave posameznih črk, katere se nauče glu¬ honemi znamovati s prsti (ročna abeceda), se zapisujejo besede. Pojmi se razlagajo po nazornem nauku; torej na rečeh iz narave, katere so si gojenci poprej ogledali. Naposled se nauče gojenci izgovarjati tudi črke in besede. Govorijo pa samo zmožnejši učenci. Čustva se razlagajo najbolje s telo- kretom, ki ima biti naraven, določen in lahkoumljiv; torej vse tako, kaker je učil njegov učitelj May na Dunaju. Kre- tanje je bilo sredstvo in namera pouku 2 ). V prvem delu svojega navoda govori Reitter o glasovih in o zlogu, enako kaker Venus, drugega dela pa, ki bi imel kazati praktično poučevanje gluhonemih, ni izdal. Umrl je ta blagi mož 1. 1830. in si postavil kot usta¬ novitelj linškega zavoda in kot neutrudljiv delavec za gluhoneme neumrjoč spominek. 4 *) Reilterjev „Methodenbuch“ je bila za listi čas izvrstna knjiga, ker je tedaj sploh manjkalo enakih navodov. 2 ) Bolj natanko popisuje Walther-jeva ,,Geschichte des Taubstum- men-Bildungswesens“ Reitter-jevo metodo. 40 Kaj je bilo posebnega v danajski soli gluhonemih ? Pouk so je pričel s pisanjem, izgovarjali so tudi ne¬ kateri, pa samo nadarjeni in taki gojenci, ki so že enkrat govorili. Na branje od ust se ni gledalo, toliko več pa na ročno abecedo in kretanjc, s katerima se je vse razlagalo v šoli. Telokretanje je bilo sistematiški urejeno; naravnim znamenjem so se pridejala kolikor možno tudi taka umetna, katerih so se učitelji iu učenci priučili v šoli. Tako so se rabila vedno ista splošna znamenja, ki so kazala les, človeka, kovino itd., katerim je pristopilo še posebno, karakteristično znamenje za isto stvar. Za moža pokažeš čelo in osobito mizarja naznaniš še z oblanjem, njegovim posebnim delom. 1 ) Kretanje je služilo kot pripomoček in namen vsemu pouku. Govorjenje se je učilo po slovnici, kar je dalo povod, da so nastali takozvani gramatisti ali slovničarji. Jager in Rcicli sta pobijala dunajsko metodo v svojih spisih, uničil pa jo je Hill s svojim delova¬ njem in sosebno, ko je prišel v to k neki seji 1. 1807. na Dunaj, povabljen po vodju Aleksandru Venus-u, sinu slove¬ čega pisatelja in vodje dunajskega zavoda gluhonemih. Sklepi tega shoda so oživeli 1. 1873. in s tem je končala dunajska šola. lih Slezviška šola. 1. Jurij Viljem Pfingsten. Dansko ima pred drugimi deželami to prednost, da je njen kralj Friderik IV. že 1. 1805., torej v času, ko so se gluhonemice še-le ustanavljale, izdal naredbo, naj se vsi glu¬ honemi po dovršenem 7. letu svoje starosti, ako so ubogega stanu, na deželne stroške izroče gluhonemici v odgojo. Ta naredba je bila veljavna tudi za Šlezviško in Hoistinsko, ki sle bili združeni z Danskim. Pri tem ima posebne zasluge tudi Jurij Pfingsten, ki je imel za blagor gluhonemih enako srce in v svojem življenju skoro enako preteklost, kaker Heinieke. V Kiel-u rojen 1. 1746. je imel že v svoji mladosti pri¬ liko, seznaniti se z gluhonemimi in to v družini nekega Ra- *) Glej o telokretu v drugi knjigi. 41 phel-na v Luneburgu, kamer se je bil preselil za nekaj časa s svojim očetom. Slučajno je bival tam tudi bližnji sosed, ki je imel dva gluhonema otroka. Toliko Raphelove, koli ker otroke tega soseda, je mladi Pfingsten pridno obiskoval in tudi nekaj vzgojeval s tem, da jim je kazal svetopisemske podobe in razlagal jih s lelokretom. Ko je odpotoval in bival potem čez nekaj na Ruskem, naletel je tudi tam na nekega gluhonemega, ki se ga je lju¬ beznivo oklenil, da se je ž njim sporazumeval. Vrnivši se v Ljubek, sklenil je, postati učitelj gluhonemih. Kretanje se mu je zdelo, da razume, in tudi volje v to mu ni manjkalo. Manj¬ kalo mu je pa še mnogo, kar mora učitelj sploh vedeti. S svojo jekleno voljo in živo pridnostjo je premagal vse zapreke. Kot spreten godec seznanil se je kmalu z mnogimi n veljavnimi osebami. Znamenit je postal tudi s tem, da je iznašel nekak brzojav, kako sporazumevati se v silno daljavo s pomočjo telokreta. Sposobnost in pridnost Pfingstenova je bila sploh kmalu obče znana in dobil je, česar je želel, službo or¬ ganista v stolni cerkvi. Ko je pa 1. 1787. nekega gluhone¬ mega dečka izučil z dobrim uspehom na splošno pohvalo svojih predstojnikov, pridobil si je posebno zaupanje, da so mu v naslednjem letu izročili 7 gluhonemih v pouk. To ga je osrčilo, da je 1. 1788. osnoval mali zavod gluhonemih v Ljubčku, in država mu je odmerila kot učitelju in vodji glu¬ honemih posebno plačo, pa s pogojem, da se preseli s svo¬ jim zavodom v Kiel, ker je bilo upati, da si tam mej šol¬ skimi pripravniki laže poišče sposobnih učiteljskih močij za svoj namen. Kmalu po svoji preselitvi l. j. 1. 1802. je obiskal bero- linsko in lipsko gluhonemico, da bi se bolje izuril v metodi pouka gluhonemih. V Kielu pa mu ni kazalo ostati. Stanova¬ nja so bila tam predraga in neprimerna za večji zavod, ka- keršnega si je on mislil napraviti. Zato se je zopet preselil z vsemi gojenci v Šlezvik 1. 1807., kjer je stalno uredil večjo gluhonemico za 100 gojencev. Delovanje tega moža je bilo povsem zgledno. Skazal se je toliko v prid učiteljem, kolikor učencem samim, tudi kot 42 pisatelj, ker je izdal mnogo spisov, ki zadevajo metodo, ali pa, ki so pisani kot berila za gluhoneme. Pri pouku je rabil telokret in glasovni jezik; gledal je pa sosebno na poslednjega. Njegovi učenci so mogli precej dobro govoriti, brati od ust in brati iz knjige. Poučeni so bili v vsem, kar je najpbtrcbniše vedeti za javno življenje. Pozabiti ne smeno, da se je prizadel tudi sluh ozdraviti svojim gojencem s pomočjo galvanizma. Za velike svoje zaluge je bil raznotero odlikovan; mej dru¬ gimi redovi je dobil tudi red «danebrogsmanna» in naslov pro¬ fesorja gluhonemih. Umrl je po svojem trudapolnem delovanju 1. 1827. po¬ tem, ko je bil svojo službo izročil svejemu zetu Ivanu Hen- sen-u, katerega si je bil namenil in izučil za svojega na¬ slednika. 2. Ivan Hensen. Hensen je bil v vsakem pogledu vzgleden učitelj in vre¬ den naslednik svojemu tastu. Sin kmečkih starišev, rojen 1. 1786. v mestu Biinge, se je pripravljal naposled v Kiel-u za pravoslovca. Tu je veljal že mej svojimi tovariši za nekakega načelnika, in ko je šlo za to, da bi odvrnili napad sovražnih Kopenhagencev proti Kielu, vodil je Hensen akademiško četo prostovoljcev. V Kielu se je seznanil tudi s l*fingsten-om in njegovim človekoljubnim delovanjem, katero se mu je tako prikupilo, da je vstopil 1. 180 ( J. po dovršenem pravoslovju kot učitelj v gluhonemico. L. 1811. se je oženil, ko je bil imeno¬ van stalnim učiteljem, s hčerjo Plingstenovo. Vsled svojega iz¬ bornega delovanja je dobil 1. 1817. red «danebrogsmann-a» in naslov profesorja gluhonemih. To si je tudi zaslužil, kajti skr¬ bel je, da bi se njegovi gojenci vsestransko vzgojili za javno življenje. V njegovem zavodu so se učila razun šolskih pred¬ metov tudi razna rokodelstva, kaker: tkanje, vrezovanje, ši- varstvo in čevljarstvo. Ustanovil je knjižnico za gluhoneme in preskrbel zalog, iz katerega so se podpirali zapuščeni, že izšo¬ lani gluhonemi in ubožne udove, katerih možje so delovali v gluhonemici. Razun upraviteljstva gluhonemice so mu izročili še vodstvo šlesviške norišnice in vsled splošnega zaupanja, katero je vžival, volili so ga tudi svetovalcem v starešinstvo. 43 Glede na metodo pri pouka gluhonemih je hodil enako pot, kaker njegov prednik. Spisal je tudi knjižico; «Unterrichts- Kursus fur Taubstumme zum Gebrauche des konigl. Taub- stummen-Institutes zu Schleswig» (1815.) z namero, da bi ves pouk bolje uredil in določil. Pri tem se je pa, kaker Vu- nus, Schwarzer, Reitter i. dr. strogo držal slovnice, dasi je poznal geslo: «Uči gluhonemega govoriti naravno, tako, ka¬ ker uči mati svoje dete, ki sliši. Ona mu pokaže in imenuje reč ter to večkrat ponavlja, dete pa za njo, na pr.: tata l>obo, tata dober , lata je dober itd. Ko pozna dete že nekatere poj¬ me, veže jih skup več ali manj srečno. Tako začenja govorili otrok, ki sliši; tako naraven naj bode tudi govorni pouk gluhonemih otrok. Na slovniške oblike ne gleda ne mati, ne otrok; tudi ne, je-li se najprej obdeluje samostalnik, za tem pridevnik, glagol in potem po redu ostali deli govora, kaker uči slovnica. Marveč, o tem govori mati otroku, kar pred seboj vidi, po naravno nazornih predstavah*. V teoriji je poz¬ nal Hensen to pol poučevanja, v praksi pa je hodil po slovnici. Za verske pojme in nravno vzgojevanje gluhonemih, pravi on, da ne zadošča telokret, da je marveč glasovni jezik edino sredstvo, ki dovede gluhoneme v nravne in koristne ude človeški družbi. Hensen je visoko cenil govor in terjal celo, da se imajo prvenci poučevati v glasovnem jeziku koj, ko stopijo v zavod. Pri vsem tem pa se je jako malo go¬ vorilo pod njegovim vodstvom. Govor mu ni bil cilj ali smo¬ ter pouka, ampak samo sredstvo, s katerim se gluhonemi učijo pravopisja, in s katerim sc jim bolje razlagajo pojmi; tako je bilo torej vse urejeno po dunajski gluhonemici. Da bi se sploh pouk gluhonemih stalno uredil po na¬ ravni podlagi, obiskal je na državne stroške llcnsenov pri¬ stav, bogoslovec Grauer, več gluhonemic in napravil naposled ter predložil Hensenu.jako hvalevredno poročilo o tej zadevi; toda Hensen je bil že prestar, da bi se bil dal upogniti novim naredbam. Grauer je k nesreči kmalu umrl, ž njim pa tudi načrt o zboljšanju pouka gluhonemih. V šlezviški šoli se je poučevalo deloma po lipskem za¬ vodu, deloma po dunajski šoli. V tem se je odlikovala od du- 44 najske, da se je začelo koj govoriti s prvenci, ko so vstopili v gluhonem ico, da se ni vzgoje val umetni telokret in da se je nazorno postopalo pri razlaganju pojmov; sicer pa t.udi tukaj ni veljal govor kot smoter vsemu pouku, ampak le kot sredstvo, s katerim so se bolje razlagali pojmi, a slovnica je določevala pouku pot. IV. DOBA. Od leta 1828. naprej; dela se na pooheenje pouka gluhonemih. Po zgledu pariške in lipske gluhonemice ustanovilo se je do leta 1828« že precej enakih zavodov, in to ne samo na Francoskem in Nemškem, kjer sta nastale gluhonemici materi, ampak tudi v Avstriji, Španiji, Italiji, na Ruskem in drugje. Vladarji, njih državni voditelji in cela društva so se zanimali bolj in bolj za vzgojo gluhonemih; učiteljem gluhonemih so šli kolikor možno na roko, da bi se vzgojevali sploh vsi za pouk sposobni gluhonemi. A sprevideli so, da bi bilo treba v to še jako mnogo novih gluhonemic. Pokazalo se je povsod veliko število gluhonemih, za šolo sposobnih, a največ takih, ki ostajajo brez pouka. Pokazalo se je tudi, da bi bili stroški za dovoljno število potrebnih gluhonemic ogromni — le na Dan¬ skem se je ustreglo tej misli, kaker omenjamo na drugem mestu. Tudi bi morali biti po mnenju strokovnjakov istega časa za uzgojevanje gluhonemih le internati. Kaj bi bilo torej ukreniti, da bi se najlažje zadostilo toliko splošnemu pouku gluhone¬ mih, kolikcr stroškom glede novih gluhonemih ? Vprašanje, ki se je pretresovalo več let, rešilo se je naposled s tem, da bi duhovniki in ljudski učitelji, katerim pripada že samo po sebi odgoja mladine, potem ko so se podučili v metodi pouka gluhonemih, mej svojimi učenci vzgojevali tudi gluhoneme. Prvi, ki je to nasvetoval, je bil bavarski šolski nadzornik Stephani, za njim Alle, Dr. Graser, Daniel , sosebno pa Czecli in drugi. 45 Misel poobčenja ali splošnega pouka gluhonemih je koristila neizmerno. Ustanovilo se je mnogo novih gluho- nemic 1 ) in poučevali so se v tej metodi ljudski učitelji. Bavarska, t. j. njen volilni knez Maks Jožef, kateremu je bila omika svojega ljudstva sosebno pri srcu, je določil leta 1822., da se ima iz vsakega glavarstva po jeden učitelj od¬ poslati v freisinško gluhonemico, da se tam izuči v metodi, da bode potem mej svojimi drugimi učenci vzgojeval in učil tudi gluhoneme istega glavarstva. Virtemberška je zaukazala leta 1823., da se imajo vsi gluhonemi in slepi otroci v gluhonemicah ali zasebno* vzgo- jevati. V Eslingu dobe dotični učitelji primeren pouk v to. Pruska vlada je določevala v jednakem smislu in avstrij¬ ska tudi ni zaostala. Z odlokom 4. aprila 1839. je povabila duhovništvo in učiteljstvo, da bi skrbela za splošni pouk glu¬ honemih in sosebno takih, ki žive brez vsake odgojo. Okrajnim šolskim nadzornikom nalaga, da natanko naznanijo število vseh gluhonemih svojega delokroga in koliko jih je sposobnih za pouk. Učiteljem, ki se bodo trudili tudi v tem oziru, so obetajo posebne nagrade. Za poobčevanje pouka gluhonemih so delovali naslednji možje: 1. J. Lenafd Ali e, rojen leta 1777. na Virtemberškem v Šorendorfu, je bil učitelj v Gmundenu, kjer je katoliški dekan Tomaž Ivratzer (1755,- 1824.) leta 1807. poučeval tri gluhoneme, ustanovil naposled gluhonemico in Alle -ja privabil kot tamošnjega učitelja. Alle se je v Freisingu usposobil za svoj poklic, da je mogel potem delovati pod vodjem Kratzer-jem. Gojenci so stanovali pri Alle-ju do leta 1817., ko je postala gluhonemica državni zavod, istotako je pripravljal Alle druge učitelje, mej katerimi jo imenovati slavnoznanega pedagoga Tomaža Scherr-a, ki je ustanovil zavod gluhonemih v Pirihu leta 1829., za gluho- nemski pouk in se tako prav dobro izuril v svojem poklicu. Spisal je tudi navod: «Anleitung, taubstumme Kinder im Schrei- *) Tako je vzrasla iz tega povoda tudi naša gnriška gluhonemica leta 1840., kakor bodemo videli bolj zadaj. 4G ben, Lesen, Rechnen und Reden zu unterrichten und sie mo- ralisch gut und biirgerlich brauchbar zu bilden (Gmiind, 1820.). Temu delu je pridejana tudi ročna abeceda. V tem svojem spisu pravi Alle: «Ljubezen do gluho¬ nemih in sosebno iskrena želja, da bi se kaj splošno ko¬ ristnega storilo za te nesrečnike, katere naj bi duhovniki in ljudski učitelji mej svojimi drugimi učenci poučevali, ker ni možno radi prevelikih stroškov vsprejeti vse v zavode, sem spisal to delo ». Alle je poučeval po dunajski šoli; zadovoljen je bil, da so mu gojenci svoje misli razodevali pismeno, če tudi ne z besedo. Posebnostij nima v svojem delu; radi misli pa, ki meri očitno na splošni pouk gluhonemih, je za¬ služil, da ga tu imenujemo. Alle je umrl v Gmundenu leta 1857. 2. M. V. Miroslav Daniel, rojen leta 1784. v mestu Vinnenden na Virtcmberškem, je spisal kot pastor in župnik naposled v Zuffenhauscn-u jako obširno knjigo : « Allgemeine Taubstummen und Blinden-Bil- dung, besonders in Familien und Volksschulen», (Stuttgart, 1825 und 1826), v kateri razlaga, kako se lahko vzgojujejo in uče gluhonemi in slepi otroci z drugimi skupaj v ljudski šoli. Po dolgem premišljevanju, ali je ali ni možno vzgojiti gluhone¬ mega v ljudski šoli, ali pa v njegovi rojstni hiši brez gluho- nemice, je prišel do sklepa, da je to možno. Daniel sodi: Gluhonemice so sicer izvrstne naredbe in neobhodno potrebne za take gluhoneme, katerih ni možno vzgojiti v njih rojstnih krajih. One so zgledne šole, kaker take njim podobne dobrodelne naprave: bolnišnice in zavodi za slepe. Ali kaj pomaga vse to, če jih pa ni mogoče napra¬ viti toliko, koliker jih je potreba, da bi se vsi za pouk spo¬ sobni gluhonemi vzgojevali in poučevali; ker bi bili troški za ustanovitev in vzdrževanje tolikih gluhonemic neznosni. Glede na otroke pa je Daniel teh mislij: Otrok, ki je nem, ki pa sliši 1 ), se poučuje lahko mej slišečimi, in prav *) Tak otrok v 7. letu svoje starosti je ali slaboumen, torej ni za drugo šolo, kaker za zavod slaboumnih, ali je pa nagluh. 47 tako otrok, ki je oglušel potem, ko je že govoril. Prične se pa tak pouk, kaker govori navod, najprvo z vajami počutkov in s tem, da se mu vzbuja pazljivost, mišljenje in želja na stva¬ reh, ki se kažejo v šoli otrokom, ki slišijo, in ob enem drugim gluhim učencem. Ko se zdi učitelju pravi čas, preide na izvablje- vanje glasov, ki se berejo in zapisujejo. Z branjem in pisanjem pa se lahko izobrazi gluhonemi v »nravnega človeka*, in to je za silo dovolj, če ne zna tudi izgovarjati več, kaker 100 za življenje najpotrebnišjh besed. Ves pouk pa začenja in sledi na podlagi telokreta. Tako dokazuje Daniel, ki stoji po¬ polnoma na strani de 1’Epee-ja, da se gluhonemi lahko vzgojujejo mej otroci, ki slišijo za svojo domačo potrebo. Daniel je bil čistega, odkritosrčnega, nesebičnega in za vse dobro unetega značaja. V svoji družini pa ni imel sreče, kaker pogosto ni bila mila učiteljem gluhonemih; — od 10 otrok mu jih je umrlo že odraslih !) in naposled še edini sin, ki je bil že vladni svetovalec v Stutgartu. Ta izguba je osamljenega očeta tako pretresla in potrla, da se je dal upo¬ kojiti in da je kmalu potem umrl leta 1861. Posebnih zaslug glede poobčenja pouka gluhonemih si je pridobil pa 3. Dr. Ivan D raser. Graser, rojen v Eltmann-u 1. 1766., se je šolal v Bam¬ bergu in postal doktor filozofije že v 20. letu svoje mladosti. V Virzburgu je izdelal bogoslovje, postal potem prefekt v tamošnjem semenišču ter profesor v Landshutu. Naposled jo bil šolski nadzornik v Beyreuthu. Mož, jako nadarjen in delaven, je bil ob enem pa tudi jako liberalnih mislij — celo oženjen je bil — radi česar je imel prestajati mnogo grenkih ur. L. 1825. ko je vlada odpravila šolska nadzorništva, se je dal upo¬ kojiti. Vkljub vsemu temu pa je delal neprestano za zboljša¬ nje šolstva in ustanovitev novih šol. Umrl je 1. 1848. v Beyreuthu. Graser-jeve zasluge moramo našteti na polju vzgojne znanosti. On je mej prvimi, ki je povzdignil pcdagogijo na znanstveno načelo. « Božanstvo (divinitas) jcdino prave človeške vzgoje je temelj celej vzgojevalni in poučevalni znanosti ».Na — 48 tej podlagi je izdelal 'svojo : « Elementarschule fur’s Leben ». (Bayreuth 1. izd. 1817, 3. izd. 1821). Potrebno je sicer, pravi Graser, da se harmoniški vzgojujejo dušne moči v človeku, ali mnogo je sosebno na tem, da vzgojujemo otroka v praktiškega, za življenje in svet sposobnega moža. Graser ima tudi v tem posebne zasluge, da je uredil temeljito pisalno-bralno metodo, ki je sad njegovega poseb¬ nega truda in premišljevanja, sosebno ko je imel pred seboj pouk gluhonemih. Priporočal jo je, kar je le mogel učiteljem, da bi se vsaj njena korist pokazala, ali niso mu hoteli iti na roko. Zato si je poiskal in sam vzgojeval nekega gluhonemega dečka in pridobil si je tudi učitelja Poland-a za svoje namene. To je dalo povod, da se je ustanovila v Beyreuthu gluho- nemica 1. 1821. Graser je imel pred očmi splošni pouk mladine ter si je mislil glede na gluhoneme: «Gluhonemi bere besede z ust svojemu učitelju prav tako, kaker slišeči učenec ponavlja tiste, ki jih sliši. Za vsak glas je namreč treba vedno enako nastavljati usta in govorila. Ni torej nemogoče priti do tega, da bode znal poučevati vsak ljudski učitelj mej slišečimi tudi gluhoneme otroke, da bode torej vsaka ljudska šola ob enem tudi gluhonemica ». Na Bavarskem, kjer je Graser nadzoroval, je bilo nastalo res kakih 100 takih šol; ali drugod so kmalu sprevideli, da to ne gre. Res je sicer, da bere gluhonemi be¬ sede svojemu učitelju od ust, ali s tako gotovostjo, kaker sli¬ šeči učenec, nikdar ne, tudi v tem slučaju ne, ko mu jako razločno in počasi narekuje. O uzrokih, zakaj ne, govorim na drugem mestu te knjige. Dalje modruje Graser: «Pisava ni bila nekdaj nič dru¬ gega, kakor upodabljanje ust po raznih glasovih. Pozneje pa so se taka znamenje primerno opilila v lepše in krajše oblike; pri vsem tem so ostale glavne poteze take, kakeršne so latin¬ ske črke 1 ). Glede na to pa, kako naj se poučujejo gluhonemi mej slišečimi učenci, svetuje Graser: «Učitelj naj samo bolj po- ') Iz zgodovine pisave pa vemo, da to ni resnično. Črke so prvotno okrajšane podobe stvari, katerih imena so se začenjala z dotičnimi glasovi. 49 časi in razločno govori*. Ali to ne zadošča, kaker ve vsak učitelj gluhonemih; kajti začetkom je gledati tudi sosebno na tip pri izpeljavi glasov. In koliko truda jo treba za vsako malenkost — mej tem ko pridejo slišeči otroci v šolo že z zrelim govorom. Sploh je dokazano zdaj, da se morajo glu¬ honemi na poseben način in ločeni od drugih učencev pou¬ čevali ; samo pripravljati jih more ljudski učitelj za gluhone- mico. Iz tega se tudi koj vidi, da je morala Graser-jeva, teo¬ rija pasti. Kaker Graser je hotel tudi neki M. Sclmarzmajer, be- neficijat v Schonburgu (1. 1850.), da bi se gluhonemi s sliše- čimi učenci skupno vzgojevali. 1 ) Mož, ki je največ delal za poobčenje pouka gluhonemih, je pa 4. Frančišek Herman (zreli. Ta učenjak, Čoh po rodu in po imenu, jo bil duhovnik reda piaristov ter nekaj časa predstojnik in profesor filozo¬ fije v terezijanski (vitežki) akademiji na Dunaju. To službo je pustil, da se je vsega posvetil vzgoji in pouku gluhonemih. L. 1818. je postal katehet v dunajski gluhonemici, kjer je bil neutrudljivo delaven do 1. 1841. Da bi ljudi, zlasti vplivno može, od katerih je bila po¬ moč pričakovati, pridobil za vzgojevanje gluhonemih, je Cesto v svojih javnih govorih opisoval žalostno usodo teh « sirot narave*, kaker jih je imenoval, ter učil v akademiji o metodi njih pouka. Močno ga je žalilo videti, kako jih večina ostaja povsem brez odgojc, in da še misliti ni na potrebno število gluhonemic, da bi se vsi za šolo sposobni vzgojevali. Kaker Daniel in Graser je spoznal tudi Czech, da je v tem oziru edino pri duhovništvu in učiteljstvu iskati pomoči; zato si je na vso moč prizadeval, te dvoje ljudske vzgojitelje pridobiti za to, da bi mej svojimi drugimi učenci poučevali tudi gluho¬ neme otroke. Pa za to človekoljubno in vzvišeno misel bi moral delati ne samo ves olikani svet z besedo in podporo, ampak tudi sosebno vladarji in njih svetovalci. Tako bi h V to jo spisal: .Vereinigung des elementaren Taubstummen- Unterrichtes mit dem Elementarunterrichte vollsinniger Kinder*. 4 50 se dala napraviti v vsakem okrožju po ena gluhonemica za silo, v katerej bi poučeval duhovnik z enim učiteljem; glu¬ honemi učenci istega okraja pa naj bi dobivali proti primerni plači stanovanje in živež pri zasebnikih. Tako si je mislil Gzech poobčenje pouka gluhonemih. Spisal je tudi prijateljem te vzvišene misli jako obširen navod: « Versinnlichte Dcnk- und Sprachlehre» (Wien 1836.), ki obseza vse, kar je potrebno vedeti glede na gluhoneme in njih pouk. Ob enem je dosegel pri vladi, da se je učila metoda tega pouka na vseh vseuči¬ liščih, semeniščih in učiteljskih pripravnicah. Glede na metodo samo na sebi je Gzech učenec dunaj¬ ske šole; posredoval je pa vendar mej lipsko in francosko metodo, ker pravi: « Mišljenje se pri gluhonemih ne razvije vsled glasovnega jezika, pisanja ali kretanja, ampak temu je podlaga neka posebna dušna zmožnost, ki ne potrebuje dru¬ gega, kaker vtisov iz okolice, od zunaj. Glasovni jezik ima v tem pred vsemi drugimi sredstvi prednost, ki pa ni izključno edina. Da dušni pastir iz gluhonemih ljudij kaj napravi, je potrebno, da jih usposobi misliti tako, kaker mislijo ljudje, ki slišijo. Izuriti jih mora torej v jeziku polnočutnih in v pi¬ savi, da se bodo mogli sporazumevati s slišečimi. Uči naj jih tudi nravnega vedenja, v katerem naj napredujejo od dne do dne. Gluhonemi so zmožni, če imajo dovolj časa in pripo¬ močkov, v obče doseči prav tako visoko stopinjo izobraženosti, kaker polnočutni ljudje*. Da je Czech jako cenil telokret, temu se ni čuditi; le to je nekaj posebnega, ker je mislil, da ni možno gluhonemim pojmov drugače razlagati, kaker edino s telokretom. Nazorni pouk mu je bil tudi premalo znan; če tudi piše, « da se po¬ jem nekaterekrat nasloni kar na stvar, mesto na telokret, takrat namreč, ko učencu lahko stvar samo pokažeš; drugače pa razloži vsak pojem s telokretom ali z mimiko*. Dalje misli Gzech, da je možno s telokretom razodeti ne le vidljive reči, mehaniška opravila in dušne utise, ampak tudi najmanjše razločke glasovnega jezika, kaker so : ali - pa, in - ter, ne samo- ampak tudi, in enake govorne oblike. — Vender svetuje ; «v šoli naj se toliko manj kreta, kolikor zmožniši postajajo učenci v govorjenju.* Visoko umetno kretanje pa, kakeršno je rabil Sl clo 1 Epee, Czech zameče, ker pravi, da je to popolnoma ne¬ potrebno in neko poučno sredstvo, s katerim se lahko slepijo oni, ki ne poznajo pouka gluhonemih. Tako kretanje je na¬ sprotno pravemu, prostemu mišljenju in gluhim zapira pot mej slišeče ljudi. Ročna abeceda naj se rabi morda samo za neke posebne slučaje, toliko bolj pa glasovni jezik in branje od ust. Glasove naj izgovarjajo gojenci kaker hitro možno. Za temi naj slede besede in stavki, ki se razlagajo vedno s te- lokretom. Nadaljno pot kaže slovnica. Za dosego svojega namena je Czech neutrudljivo delal z besedo in peresom. Pridobil si je tudi v resnici najveljav- niših mož, kaker ministra Metternich - a samega, da, colo ce¬ sarja Ferdinanda L, po katerih se je priporočal splošni pouk in tudi zgoraj imenovani njegov navod duhovništvu in učiteljem nc-le po Avstriji, ampak tudi po ostali Evropi in severni Ameriki. Pri vsem tem uspeh ni bil kaj sijajen, razun v tem, da so se ustanovile nekatere nove gluhonemice. Moj njimi je gorička sad Czechovega prizadevanja, kaker bo natančneje opisano zadaj v zgodovini naše domače gluhonemice. Razun imenovanega dela je spisal Czech tudi veronauk za gluhoneme : »Ivurzgefasstes Religions - Lesebuch fur gebil- dete Taubstumine» in nekatere sestavke o vzgoji človeški in sosebno gluhonemih. Za svoje velike zasluge je bil imenovan doklorjem in raznotero odlikovan. L. 1841. je tega neutrudljivega delavca za blagor zapuščenih «sirot narave» zadela kap; vender je še le potom 1. 1846. izdihnil svojo blago dušo Onemu, kate¬ rega naj bi po njegovih nujtoplejših željah spoznali in ča¬ stili vsi gluhonemi. 5. Ivan Pavel M idi. Poleg učiteljev in boriteljev za poobčenje pouka gluho¬ nemih, kaker so bili Alle, Daniel, Graser in Czech, omeniti nam je še Ivana Pavla Wiclia. Wich je bil učitelj gluhonemih v Altdorfu na Bavarskem, kjer je učil metodo tega pouka tudi v tamošnjem semenišču z namero da bi mladi duhovniki enkrat mej slišečimi učenci 4* 52 vzgojevali tudi gluhoneme. Svoja predavanja je priobčil pod naslovom: «Der Sprachenunterricht der Taubstummen naeh Inlialt und Form in freien Vortragen dargestellt». (Nurnberg, 184-2.) 3 ) Tu je označil namen svojega predavanja tako: «Po- mislite, da le s tem moremo koristiti premnogim našim gluho¬ nemim sobratom, če pridemo do tega, da bo vsak ljudski učitelj ob jednem tudi učitelj gluhonemih, t. j. v predavanju početnih pojmov naj bo izurjen vsak učitelj, razun tega pa naj pozna tudi metodo pouka gluhonemih*. In dalje: »Gluho¬ nemim se pomaga najbolje, če se nauCe glasovnemu jeziku ». V svojem kratkem navodu razlaga, kako se uče gluhonemi govoriti. Ta navod pa se ne razlikuje posebno od drugih jed- nakih knjig. Wichov nauk je bil povsem temen, ker se je pisatelj držal preveč fdozofiškega izraževanja (po Becker-ju), in zato ni ugajal pripravnikom. Konečno bodi omenjeno, da so se pokazali jedino Gze- chovi nasveti praktiški. Czech ni zahteval, da bi se pou¬ čevali gluhonemi izrecno mej slišečimi učenci, še manj, da bi se imel prevstrojiti pouk teh po metodi za gluhoneme; ampak le to, da bi se tu pa tam po zmožnosti ustanovile male podružnice gluhonemic z enim ali dvema učiteljema. Splošni pouk gluhonemih, kakeršnega si je mislil Graser, se tudi ni obdržal, razun nekaj časa, dokler ga je nadzoro¬ val Graser sam. Danielova misel pa, da bi se uravnal pouk slišeCih učencev po metodi za gluhoneme, in to morebiti radi samo jednega gluhega učenca, je že sama po sebi nezmisel. Ti možje imajo vender velike zasluge za povzdigo pouka glu¬ honemih. Povod so dali, da so se v nekaterih gluhone- micah vzgojevali pripravniki za učitelje gluhonemih, in te so bile središča in vzgledni zavodi enakim drugim; tako gluho- nemica na Dunaju za Avstrijo, v Berolinu, v Klinkovcicli (Konigsberg) in v Monasteru za Prusko, v Freisingu za Ba¬ varsko in v Gmundu za Virtemberško. *) Izdal je tudi: ,Grammatischer Bildersaal. Methodisches Bilder-, Lehr- und Uebungsbuch fiir Taubstumme und Vollsinnige bei dem An- schauungs- und Sprachunterrichte' (Furth, 1846.). 53 Tistega časa je zagledala beli dan tudi še marsikatera knjiga kot navod, kako izobraževati, ali bolje, kako priprav- ljati gluhoneme na redni šolski pouk v gluhonemici, kaker: « Rossler, Amveisung fiir Volksschullehrer (Osnabrock, 2. Aufl. 1850.). Hill, Die Geistlichen u. Schullehrer im Dienste der Taubstummen. Walther, Anleitung lur Volksschullehrer . . . ; kmalu se je pa pokazalo, da ni možno gluhonemih drugače uspešno vzgojevati, kaker jedino v zavodih. Po 1. 1829. nahajamo gluhonemice na Nemškem zdru¬ žene s pripravnicami (Schullehrer-Seminar) do 1. 1874., ko je vlada odmerila in vredila plačo (Dotationsgesetz 8. Juli 1873-1875) za šole gluhonemih in slepih tako, da so se ti zavodi potem ločili in postali samostalni. Vsled združenja gluhonemic s pripravnicami so se bogo¬ slovci, učiteljski pripravniki in mnogo drugih mož seznanili z gluhonemimi in njih poukom. Prepričali so se tudi, da so gluhonemi, kaker vsak drugi človek, potrebni vzgoje, pa tudi sposobni za njo, ter da so bili povsem krivi oni predsodki starega veka o gluhonemih. V krogu svojega delovanja so bili potem ti možje pravi zagovorniki vsega, kar zadeva gluhone¬ me in njih pouk. Za učitelje gluhonemih se je poprej težko dobilo potrebnih moCij,po 1. 1829. pa so si zbrale gluhonemice sposobnih in zadostno število učiteljev. Učitelji, izobraženi na podlagi občne pedagogije in na podstavi Pestalozzi-jevih načel, so pokazali, da je občna pedagogija veljavna, da, celo neiz¬ merno koristi tudi za pouk gluhonemih. — Še nekaj je omeniti iz te dobe. Do konca 1. 1820. je veljalo za najbolje in edino pravo, da so se vzgojevali gluhonemi v internatih, v eksternatih pa samo za silo. Po 1. 1830. pa so se ustanavljali skoraj samo eksternati. Po dolgem pričkanju, kaj bi bilo bolje, obveljal je sklep strokovnjakov, da so eksternati primerniša odgojevališča za gluhoneme, katere je treba usposobiti za praktiško dru¬ žinsko življenje. Po toliko poskusih in stopinjah v temi in mraku se je stopilo na svitli dan, v najnovejšo — peto dobo, ko sc je poučevanje gluhonemih obrnilo na pravo pot do popolnosti, kateri se naglo približuje. Možje te dobe so opustili vse, kar je bilo nepotrebno in škodljivo govornemu pouku ; umakniti 54 sta se morala umetni telokret in ročna abeceda. Upliv Abbe de 1’ Eppee-jeve in dunajske šole so odvračali in sklenili, da se ima do čistega izvesti in dopolniti Annnan - Ileinicke-jeva misel. Toda metoda francoske šole je tako mogočno uplivala celo do začetka današnjega stoletja na vse zavode, da se ji niso mogli povsem ubraniti niti Jager, ne Reich, ne drugi strokovnjaki. Če se jim je posrečilo, da so zavrgli umetni te¬ lokret, poprijeli so se pa formalnega poučevanja te šole in tako uredili svoj pouk po slovnici, ki jim je bila kažipot. Na tak način imamo pred seboj V. DOBO slovniearsko. ali dobo poučevanja gluhonemih na oblikoslovni podstavi. A. Gluhonemi se poučujejo po slovnici. 1. Dr. Viktor Avgust Jager. Jager se je rodil 2G. nov. 1794. v Linsenhofen-u na Virtemberškem kot sin protestantskega župnika; tam je obi¬ skoval tudi domačo šolo. Potem se je šolal v Stuttgartu, kjer je stanoval pri svojem stricu Riecke-ju, tudi župniku tamošnjega sirotišča 1 ), ki je dobro skrbel za tega svojega unuka. Naposled je dovršil bogoslovje v Tubingi in dobil v Aalen-u prvo službo. Tam je bila nastala huda lakota, ki ga je učila, skazovati pomoč in ljubezen ljudem. Za domovino in šolski pouk je bil posebno unet. L. 1817. je dobil Jager službo gar- nizonskega pridigarja v Gmiindu, kjer je postal kmalu potem mestni župnik. Kot tak je pridigal in poučeval v verstvu tudi kaznjence v bližnjem Golteszell - u. Pregrešiti, katere je tu našel, so mu dali povod, da se je seznanil temeljito s peda- gogijo z namero, da bi mogel uspešno vplivati na ljudstvo in tako marsikoga obvarovati pred grehom in kaznijo. Jedno leto je nadomestoval tudi domačega bolnega učitelja v šoli in se ') L. 1829. je ustanovil Riecke v Luslnau-u pri Tubingi učiteljsko pri¬ pravnico in mali zavod za gluhoneme. 55 tako tudi o tej stroki uril in izuril. Voljen je bil ob enem v nazorno komisijo za tamošnjo gluhonemico, kjer je učil tudi verstvo, in ko je znani vodja Alle 1. 1825. odstopil, je vodil Jager začasno in po enem letu dalje za stalno ta zavod. Unet za napredek in jako nadarjen mož, je bil kmalu kos temu pouku. Ob enem je opazoval napake in pomanjkljivosti pri učiteljih. Ono negotovost, ali bi se učilo po francoski ali po nemški metodi, je odstranil s tem, da se je odločil za po¬ slednjo, torej govorno metodo. Da se je pa po vzgledu pri¬ jatelja Reicha, ravnatelja lipske gluhonemice, poprijel sloviiiške poti, mu toliko lažje prizanesemo, ker se je tedaj vsak jezik učil jedino le po slovnici. V to je spisal s pomočjo in po nasvetu svojega strica dr-ja Riecke-ja, ki je bil naposled vodja bogoslovja v Esslingu, učiteljem gluhonemih obširni navod « Anleitung zum Unterrichte taubstummer Kinder in der Sprache, der Religion und anderen Schullehrergegenstanden nebst den dazu notigen Bildern, Lesebuchern und Vorlege- blattern » (Stuttgart, 1832-1836.) Ta spis je povzdignil gluho¬ nemico, kaker tudi nje ravnatelja Jager-ja, do posebne slave. Pisatelj dokazuje v tem delu najprej, da je gluhonemi zmožen pouka po govorni metodi. Dalje terja Jager, da se imajo gluhonemi samo v posebno za nje napravljenih zavodih poučevati v govorjenju. V ljudski šoli je tak pouk že zalo nemogoč, ker se zbirajo tu učenci, ki so jako raznotero na¬ darjeni in izobraženi. Od ljudskega učitelja pa, ki je že ves utrujen vsled svojega navadnega poučevanja, ni terjati, da bi se še posebe trpinčil z gluhonemimi. Možno je morebiti, da jih nekoliko pripravlja na gluhonemico s tem, da jih vadi v risanju, mehaniškem pisanju, da jim skuša izvesti glasove; — dalje jih pa ljudski učitelj niti za silo ne more izobraziti pri svojem poslu. Premožni roditelji naj najmejo svojemu glu¬ hemu otroku posebnega učitelja, drugi pa naj jih izroče gluhonemi«, bodisi že v internat ali v eksternat. Glede na kretanje, pravi Jager, da je naravni telukret neobhodno potrebno sredstvo pri. pouku gluhonemih. Taje že prirojen vsakemu človeku, ker vsakedo potrjuje ali zanikuje z glavo, kaže in preti s prstom itd., ko kaj pripoveduje. Taka potrjevalna znamenja, ki spremljajo človeško govorjenje sploh, 56 razumi pa tudi sleherni, naj sliši ali ne ; poslednji si jih jc za svojo rabo bolje izuril in dopolnil. Da so pa taka znamenja pri pouku gluhonemih neobhodno potrebna, sledi iz tega : 1. Ker je naravni telokret jedino sredstvo, da se moreta učitelj pa prvenec mej seboj sporazumevati. 2. Gluhonemi nastavlja govorila, da izgovarja glasove potem, kaker mu je učitelj popred kazal s telokretom. 3. ker spozna učitelj uprav s kretanjem, če ga je učenec razumel ali ne; — in 4. Verstvo se ne dti drugače razlagati, misli Jager, kot s kretanjem, če hočemo, da bode segalo učencem do srca. Sicer je bil Jager tudi odločno za to, da ima pouk s kretanjem toliko bolj izostajati, kolikor bolj napredujejo gojenci v gla¬ sovnem jeziku. Kretanje se učencem tudi prepoveduje, ali — za hrbtom bodo venderle kretali, pravi on. Taka prepoved škodi več nego koristi, ker daje povod potuhi. To pa moramo terjati od učencev, da naj z besedo razumljivo naznanjajo svoje misli; če ob enem tudi kretaje dopovedujejo, nič ne de. Pisava pa nima biti glavno sredstvo pri pouku gluhone¬ mih. Naj se le poskusi, pravi dalje, učiti jih samo s pisa¬ njem, in videlo se bode kmalu, koliko se doseže ? Skoraj nič! Pisava ima sicer za vsak glas svojo pismenko, katerih sc glu¬ honemi kmalu nauči. Z malo pismenkami naznanjamo pa lahko vse besede, ki so si na prvi pogled jako podobne le z razločkom, da si pismenke raznovrstno slede. Je-li pa možno, da bi gluhonemi razločil vsako besedo in spoznal njen pomen samo po vtisu, kateri mu napravi oko, ko vidi zapisano besedo? Nikakor ne. Razne pisave so tudi med seboj jako različne, tako, da mu je potem vsaka nekaj novega. Pisati pa mora gluhonemi venderle znati, toda pisava ne sme biti glavno sredstvo pri učenju. Umetno kretanje, kaker tudi črkokretanje na prste je treba pa popolnoma iztrebiti iz glulionemice, ker to ni dru¬ gega kot potrata časa, ki zavha govorni pouk. Glasovni jezik je najlepši in najboljši izraz človeških mislij, o tem ni dvojbe. Glasni govor je pa tudi glavno sred¬ stvo sporazumljenja in omike mej slišečimi ljudmi; zato ga podelimo tudi gluhonemim, da stopijo v zvezo človeške družbe. 57 Res je, da prizadeva sosebno od začetka tak pouk, vežbanje gluhonemih v glasovnem jeziku, marsikaj truda in težav, toda vse prestane in doseže, kdor zna le veselje do govorjenja in pogum v to vzbujati učencem. Gluhonemi ne pozna, ko stopi v gluhonemico, nobenega jezika, razun nekaj kretanja; torej je treba pri kretanju začeti z mimičnimi vajami, s katerimi se vzbujajo prvi pojmi, prve misli. Potem sledi izvajanje glasov in vaje v branju od ust in pisava. Za poslednjo nastopi redni nazorni nauk, kaker pri sli- šeeih učencih, z razločkom, da ti lažje in bolje govore. Ob enem spremlja tak pouk oblikoslovje, ki se opira na slovnico. To so bile glavne misli Jiigerjeve o pouku gluhonemih, o ka¬ terem potem natančneje govori in navaja: 1. Začetni pouk. a. Mimične vaje. Namen maničnim vajam je, vzbujati prvencem čutstvo ter jim zboljšati kretanje. V to naj postopa učitelj igraje, kažoč učencem reči, ki vedrijo um in ki so podlaga poznejšim vajam za pisanje in govorjenje. Začetne vaje trajajo pol leta. Mej tem se seznanijo plašni gojenci z učiteljem, nauče se posnemati ga in paziti sploh na taka opravila, ki so neobhodno potrebna pri poznejem rednem pouku. Ob enem so ogledujejo tudi take reči in podobe, s katerimi se razvija pozneje govor. Pri tem je treba, sosebno od začetka, jako počasi posto¬ pati, da ne zgube prvenci veselja do pouka. Učitelj naj se seznani tudi s kretanjem prvencev in jih v tem pouči, kjer bi bilo pomanjkljivo. h. Začetni pouk v govorjenju, branju od ust, pisan in branju s table. Prvenci naj se vadijo, da bodo sami začeli izgovarjati, da bodo govor drugim od ust brali in to, kar so brali, tudi skušali zapisati, pravi Jager. Ge imajo vsa govorila zdrava in pravilno zrasla, tedaj slede vaje istih v nastavljanju in giba¬ nju, da bodo gibčna. Potem pa se izvabljajo glasovi, ki se ve¬ žejo tudi v zloge in besede. To pa po sledečem redu. 58 o, o, u, p, b, f, ni, h, s, š, t, d, g, i, j, v, n, 1, l, g, k. Učenci se nauče tako že sami ob sebi glasove brati tudi drugim od ust in poznavati posamezne besede po vkup- nem vtisu, kateri napravi izgovor. Vse, kar se bere in izgovori, naj se tudi napiše. Po izgovoru posameznih glasov pridejo na vrsto lahki in težki zlogi. V teh se vadijo gluhonemi, dokler ne govore ra¬ zumljivo. Pojmi istih besed se pokažejo nazorno na rečeh, ki morajo biti pri roki. Ko bi jih pa ne bilo, naj se kažejo na¬ zorna sredstva prvencem na dvorišču, v vrtu, v mestu, pri rokodelcih, sploh tam, kjer so. V gluhonemici naj bode zbirka takih rečij, ker prvencem je treba vse nazorno iz narave predstaviti. Zato je pa zelo potreben 2. nazorni pouk. Prvenec spozna tako svojo okolico in govorjenje mu gre bolje izpod rok. Pri stvari je začeti, katero učenec vidi in katero si otiplje, da mu nauk ostane v spominu. Otrok zveže tako pojem, misel, željo, sploh vse, kar v duhu zapopade, nepo¬ sredno in nerazrušljivo z dotično besedo. V to pa moramo pri pouku gluhonemih porabiti vsako priliko, da vedno nazorno poučujemo, ne pa, da govorimo o rečeh, katerih učenec ne vidi in katerih mu ni možno pokazati. Samo tak prilični pouk vender ne zadošča, pravi Jiiger. Pridružiti se mu mora še neki poseben redni nazorni nauk, ki nima nič opraviti s sistematiški urejenim govornim poukom. Jiiger hoče, da si učitelj pripravi učenca do tega, da mu slov¬ nično pravilno odgovarja. V to terja, da učenci berejo iz knjige o tem, kar se je učitelj poprej ž njimi razgovarjal, in da tudi na podobah ponavljajo pravilni razgovor, katerega se morejo naposled še na pamet naučiti. S takim ponavljanjem pridobe gluhonemi to, kar slišeči z razgovarjanjem mej seboj. Tak pouk traja 4-5 let. Otrok, ki pozna že precej tvarine in kolikortoliko tudi slovniškili oblik, si bode znal že sam poma¬ gati, da bode govoril. Zbirko podob, katero je oskrbel Jager, naj bi služila učitelju in učencem v to. 59 3. Slovnični pouk. Jager se ni mogel zjediniti s Hill-om, ki trdi. da je treba gluhoneme po nazornem pouku skozi tri leta vaditi v govor¬ jenju brez vsakega sistematiškega reda, in ne glede na slov¬ nično oblikoslovje. On pravi, da so govorne oblike našega jezika obdelovati po slovnici koj, ko so se ogledale podobe v prvi izdaji njegove zbirke, torej vsaj že po drugem šolskem letu. Svojo trditev dokazuje mej drugim tudi s tem, da so se taki poskusi pokazali uspešni, da tak nauk bolj mika učence in da se tako bolj jedrnato napreduje. Kar zadeva osobito slovničnih oblik, svetuje Jager, naj se na vzgledih, pa sosebno razločno uče ter tako kažejo, da je ena podlaga drugi. Na vzgledih, praktično se da vse pokazati in razložiti. Pri tem je pa vedno pazili na vsako malenkost in začeli vedno pri poznanem ter prehajati k novim in k nepoznanim oblikam. Ko se je ena govorna oblika dovolj pojasnila z vzgledi, naj si jo učenci tudi v knjigi poiščejo ter se. je na pamet nauče. Jeden dan v tednu je odločen za ponavljanje. To se stori tudi koncem vsakega mesca in koncem leta. Vsak učenec naj si zapisuje v posebno knjižico po abe¬ cedni vrsti vse pojme z raznimi stavki in opazkami, katerih se ima naučiti. Razun sistematiškega pouka je spoznal Jager tudi veliko potrebo tako zvanih praktičnih, vsakdanjih vaj govorjenja. V teh naj bi se vadili gojenci vsak dan v šoli in zunaj šole, na sprehodu in sploh pri vsaki priliki. Misel, ki je posebne važ¬ nosti pri tem pouku. Jager je uredil tudi verski nauk, ki je bil pred njim jako zanemarjen. Spisal je navod „ Anleitung sum Unterrichte taubstummer Kinder in dur Keligion “ (1834.), v katerem loči tri stopinje : uvod v verstvo, svetopisemski in verski pouk. V prvem letu se razlagajo gluhonemim pojmi, kaker: usmiljen, ubogljiv, strast, laž, Bog, in enaki. Po tretjem letu se poučujejo v svetem pismu ; kar je pa misel narobe, ker pojmi : usmiljen in enaki slede iz svetega pisma, ki bi se imelo poprej pričeti. Spisal je tudi „ liiblische Geschichte fur Taubstumme“ , (1834.) in „ Biblische Geschichte fur die Ju- 60 gend“, Stuttgart (1828.) Katekizem se pa razlaga učencem, ko so na tretji t. j. poslednji stopinji svojega izobraževanja. Jager je bil, kaker je iz vsega razvidno, toliko kot vodja in učitelj gluhonemih, kaker kot pisatelj neizmerno delaven ; vrh tega si je pridobil še posebnih zaslug kot ustanovitelj za¬ voda za slepe. Kaker pa ni nihče popolnoma srečen na tem svetu, obiskale so tudi njega nezgoda vrh nezgode. Umrla mu je žena in kmalu potem trije otroci, tako, da ni našel več tolažbe v Gmundu. Dal se je premestiti v Kongen, kjer je dobil župnijo. Tu je preskrbel drugo izdajo svojega navoda „Anleitimg itd.“ ter je tam tudi leta 1864. umrl. Naslednik v zavodu gluhonemih mu je bil JV. Vagner , šolski nadzornik, mož, ki je dobil gluhonemico v redu, vender je pridno prebiral spise llill-ove, da je zboljšal Jagerjeve pomanjkljivosti v me¬ todi. Po prizadevanju Wagner-ja je začel izhajati leta 1852. časopis „ BIMter fur Taubstumme “ in spisal je tudi „Mit- gabe fur Taubstumme, zur Bclehrung fur alle diejenigcn, mit \velchen sie nach ihrer Schulzeit in Verkehr treten". Skliceval je tudi shode virtemberških učiteljev gluhonemih, kar je mnogo pripomoglo k zboljšanju govorne metode ; tako je bila gmundska gluhonennca pravi vzgled drugim enakim zavodom. \Vagner je umrl leta 1872. Njegov naslednik je bil zopet šolski nadzornik, sloveči Hirzel. 2. Karol V. Saegert. Mož jako nadarjenega duha in posebno priden delavec na širokem polju pouka gluhonemih, ki je dospel vsled svoje vstrajnosti in posebne sreče do najvišje državne službe, je bil Saegert , kraljevi tajni svetovalec in generalni nadzornik pruskih gluhonemic. Karol Saegert , sin mestnega uradnika v Bamaldu na Brandenburškem, se je rodil 1. 180‘J. Ko je dovršil domačo šolo, si je izvolil vojaški stan. Ker je 'bil pa prešibkega telesa, zapustil je vojake in postal učitelj. Pouk gluhonemih ga je mikal najbolj, zato se je na tega tudi pripravil v Berolinu 1. 1828., in ko je obiskal več gluhonemic, dobil je 1. 1831. službo drugega učitelja v vveissenfelski gluhonemici na Zali, ka¬ tero je vodil sloveči Hill. 61 — Mej drugimi je obiskal večkrat Hilla tudi magdeburški prošt Zerenner, ravnatelj tamošnje gluhonemice, ki je spoznal pri tej priliki Saegerta, njegovo sposobnost in njegov napred- njaški duh; sploh je v Saegertu videl Zerenner takega učitelja, kakeršnega si je najbolj želel na svoji gluhonemici; — 1. 1832. se je preselil Saegert kot učitelj gluhonemih v Magdeburg. Tu je namerjal Saegert najprej gluhonemico povzdigniti v vo¬ diteljico vsem drugim enakim zavodom na Saksonskem. V to, kaker tudi iz hvaležnosti do svojih dobrotnikov in predstoj¬ nikov, in glede na veliko potrebo poobčenja pouka gluhonemih, če tudi ne prav v Graserjevem smislu, spisal je navod « An- leitung zum Sprech- und Sprachunterrichte taubstummer Kin¬ der fiir Volksschullehrer » (Magdeb., 1840.) Tako je ustregel pisatelj tudi bogoslovskim in učiteljskim pripravnikom, katerim je predaval v gluhonemstvu in katere si je želel pridobiti, da bi enkrat mej svojimi slišečimi učenci zasebno vsaj po eno uro na dan vadili tudi gluhoneme v lepopisju, risanju in, ako možno, nekoliko v računstvu ter je tako pripravljali za glu¬ honemico. Kako se izuee gluhonemi v glasovnem jeziku ? To vprašanje je rešil Saegert s tem, da predlaga tri te¬ čaje (Sprachcurs), po katerih je uravnana vsa govorna tvarina, ki se ima podajati učencem. V prvem tečaju se uče gojenci jezika s posnemanjem, kaker slišcči. Pouk je nazoren. V dru¬ gem tečaju se uče slovniških oblik na podlagi poznanih pojmov in besed. V tretjem tečaju se pa govor razvija na podlagi berila in s pomočjo pripovestij. Učencem torej, ki so v prvem tečaju, je podati primerno tvarino, ki se v drugem tečaju obdeluje in po slovnici dalje razpravlja v tretjem tečaju, tako da potem, ko se vadijo prosto govoriti, sami pravilno nazna¬ njajo svoje misli. Učna tvarina ne sme biti vrejena po slovnici, ampak samo glede na stvar in logiko, pravi on, ker je treba podati gluhonemim najprej pojem, da si o stvari nekaj mislijo, k temu pristopi potem govorni izraz ali beseda in naposled še - le slovniška oblika. Smoter vsemu pouku gluhonemih pa naznanja z bese¬ dami: «Ker ima glasovni jezik v sebi ono moč, ki izobrazi človeka, da postane gluhonemi enak slišečemu, je prav ta, torej govor, glavni učni predmet*. Gluhoneme izvežbati v go¬ vorjenju po najkrajši in najboljši metodi, je prva naloga, katero ima rešiti učitelj. Kretanje, vsaj od začetka, je Saegertu naravno sredstvo, da se učitelj in učenec razumeta mej seboj. S telokretom se razlagajo prvi pojmi in zlasti slovniške oblike glagola, sploh kretanje je neobhodno potrebno pri začetnem pouku; in če kedo pravi, da izuči gluhoneme popolnoma brez telokreta, se moti. Umetno kretanje, kakeršno so si iznašli nekateri učitelji gluhonemih sosebno v internatih, pa zavira govorni pouk. Nadalje razpravlja in navaja Saegert tvarino, ki se po¬ daja učencem po omenjenih treh tečajih. Prvencem, ki so v prvem tečaju in na I. stopinji pouka, se izvajajo glasovi brez stalno določene vrste, ker se je treba tu ozirati na zmožnost učencev in previdnost učitelja. Najprej naj gojenci prav dihajo, potem slede vaje, po katerih se iz¬ vajajo samoglasniki, kaker 1. vaja: a, o, u; 2. vaja p, t. k in zveza teh glasov; 3. vaja: h, itd. Na to pridejo vaje o na- glaševanju samoglasnikov, zlogov in velikih črk. Pojmi ki se pokažejo pri sestavi novih glasov in zlogov, se podajajo učen¬ cem po nazornem pouku. Pri tem je pa gledati vedno in sosebno na mehanični izgovor. Na II. stopinji se uči izgovor dveh ali več soglasnikov z vokalom. III. stopinja obsega pouk o razdelitvi besed v zloge, IV. onega v latinskih pismenkah in V. stopinja obdeluje ločila. Uči se pa po naslednjem redu: Najprej se izgovori glas, zlog ali beseda in potem se piše ali bore; torej najprej: iz¬ govor in branje od ust, potem branje s table in naposled pride pisava na vrsto. ’«Ce pa učenci berejo od ust in izgovarjajo tako spretno, kaker znajo n. pr. urno pisati na tablo in pisavo brati, potem, misli Saegert, da bi utegnilo več koristiti, ko bi se naslanjal pouk novih pojmov na pisavo. Pojmi o šolskih rečeh n. pr. se tako podajajo, da po¬ kaže učitelj najprej učencem reč, in da njeno ime ob enem zapiše na tablo; učenci pa berejo potem s table ime in ka¬ žejo reč». 63 Laže bi se res tako poučevalo, ali nepravilno bi bilo tako poučevanje že radi tega, ker bi se prvenci po tej metodi vežbani premalo, da celo nič ne urili v branju od ust, ki je vender glavna naloga in namera govornemu pouku. Po dovršenem prvem tečaju, v katerem so se prvenci pripravljali na redni pouk v govorjenju, nastopi drugi tečaj. Tu pride na vrsto goli stavek, vaje samostalnikov v ednini in množini, pridevnik, zaimek in drugi deli jezika, ki se obdelu¬ jejo glede na oblike po slovnici. Tretji tečaj, ki traja l 1 ^—2 leti, je pa odmenjen pripovedkam in priličnemu razgovarjanju. Veronauk se poučuje tudi po treh stopinjah. Najprej se kažejo učencem podobe iz svetega pisma, ki se razlagajo s tclokretom. Glavni dogodki se naznanjajo ob kratkem z be¬ sedo. Potem, ko so učenci na drugi stopinji tega pouka, se razpravljajo dogodki iz svetega pisma samo z besedo in ob kratkem spišejo v posebno knjižico. Na tretji stopinji se pa veronauk v gluhonemici enako uči, kaker na ljudski šoli. Kako se druge tvarine iz raznih predmetov uče, to je katere in ko¬ liko, kaže Saegertov «Lehrplan» (Učni načrt). Sploh smemo reči, da zasluži Saegertova metoda vso hvalo, ker je bila sistematiški urejena, če tudi ne povsem taka, kaker jo zahteva naravni pouk govorjenja. Mož se je mnogo trudil. Splošna odgoja in pouk gluhonemih sta mu bila na srcu; zato se ni nikjer tako dobro izvedla misel Graser-Jager- Gzechova, kaker na Pruskem. Na Brandenburškem n. pr. so se odmerila najprej posebna darila Sni m ljudskim učiteljem, ki poučujejo mej svojo slišečo deco tudi gluhoneme. Vsled svoje bi¬ stroumnosti in delavnosti je bil Saegert poklican mej vodstvo v ministerstvo za uk in bogočastje 1 ). Voljen je bil potem kr. dvornim svetovalcem ter postal je voditelj in nadzornik vsega pouka gluhonemih na Pruskem. Glede uredbe tega pouka je marsikaj storil, marsičesa pa ni mogel izvesti, ker so bile skoro vse gluhoncmice tačas zasebni zavodi pod gospodarst¬ vom deželnih zakonov in odborov. Skrbel je, da so so učite¬ ljem gluhonemih zboljšale plače in da se je napravila 1. 1878. posebna izpraševalna komisija za učitelje gluhonemih. *) Zasebno je poučeval Saegert tudi kr. princa Friderika Viljema. 64 — Saegert je skrbel tudi za slaboumne in ustanovil prvi tak zavod na Pruskem. Njegovo delo «Uber die Heilung des Blodsinnes auf intellectuellem Wege» je bilo sprejeto jako pohvalno. L. 1840. je spisal za gluhoneme «Biblische Geschichten des A. und N. Testam. far den ersten Religions-fJnterricht der Taubstummen» in «Die Evangelien» — ; I. 1856. «Das Taubstumm. Bildungsvvesen in Preussen», kateremu delu je pridejan tudi «Normal-Lehrplan», ki pa nima posebne veljave. Karol V. Saegert je umrl 1. 1879. 3. Dr. Jerom Anton Jariš. Jariš, sin nekega tkalskega mojstra, je iz Češke Lipe doma. Rojen 1. 1818. se je učil naposled modroslovja v Pragi, kjer se je seznanil prvič z gluhonemimi. Slučaj je hotel nam¬ reč, da so snide na Lovrenškem, ko se jo sprehajal, s tropom gluhonemih otrok, katerim je razlagal vodja Mucke križevo pot. Telokret, kateri je živo opazoval, ga je močno mikal; — toda ne dolgo, ker Mucke je koj končal svoj pouk, kakor hitro je opazil, da ga gleda neki ptujec. Odslej je premišlje¬ val Jariš večkrat, kako se poučujejo gluhonemi, kako jim je možno podati celo živo besedo, ker ne slišijo. Prišlo mu je tudi na misel, da je nekedaj že bral v česopisju o tem pouku, za kateri se je vedno bolj ogreval. L. 1840. je Jariš prišel v litomeriško semenišče, kjer je šolski nadzornik in profesor J. Mareš prvi predaval o vzgoji in pouku gluhonemih. Mej drugimi učenci in poleg Jariša se je bil usposobil za gluhonemski pouk pod tem prelatom tudi slavnoznani P. Večeslav (Vaclav) Trost, poznejši vodja na praški gluhonemiei. Nekdaj je pripeljal Mareš seboj gluhonemega dečka, naj- brže za to, da je kazal, kako je treba praktiški poučevati gluhoneme. Ta se je tako prikupil Jarišu, da si ga je izprosil v za¬ sebni pouk. O prostih urah ga je vadil in uril v izgovoru glasov in besed, ki so bile zapisane posamezno na jedni strani tablice, na drugi strani pa so stali narisani pojmi istih besed. Deček je lepo napredoval, kar je tako osrčilo Jariša, da se je — G5 — odločil za učitelja gluhonemih; in ko sc je tudi škof Hille prepričal o nadarjenosti in veselju, katero je kazal mladi du¬ hovnik Jariš do tega pouka, poslal ga je v praško gluhonemico, da se tam do dobrega izuri v tej metodi. Po petih mesecih je bil že kos kretanju in pouku gluhonemih ter je dobil začasno kaplanijo v Hajnspahu. Kmalu potem pa se je preselil na Dunaj, kamor ga je bil povabil grof Alojzij Terlage, da bi mu poučeval gluhonemo hčerko. Po petih letih, ko je pohvalno dovršil svojo nalogo, je dobil mesto prvega učitelja na tamošnji gluhonemici in že po dveh letih jo bil imenovan šolskim nad¬ zornikom na Štajerskem. Tu je posloval nevtrudljivo za povzdigo šolstva sploh in si posebno mnogo prizadeval, pomagati sla¬ boumnim ali kretinom, katerih je bilo mnogo v tej kronovini. Ker so se bile pa vladne razmere na Štajerskem za istega časa tako spremenile, da mu niso več ugajale, popustil je deželo in odšel zopet v svojo domovino, kjer je dobil stolico mestnega dekana v Homotovu. Jariš je mnogo delal tudi s peresom za blagor gluho¬ nemih. V to se je posluževal toliko leposlovnih, kolikor drugih časopisov; tam je pojasnjeval razne zadeve, sosebno nekatere predsodke o gluhonemih, katere je še vedno videl mej ljudst¬ vom ; dokazoval je vedno, kako je silno potrebno, da se sploh vsi gluhonemi vzgojujejo, kar gotovo ni- ostalo brez uspeha. V tem pogledu je obelodanil svoje najvažniše delo ,, Metli ode fur den Unterricht der Taubstummen in der Lantsprache, im Beclmen nnd in der Ueligion “, (Regensburg, 1851). Sicer dičijo knjigo znamenja ročne abecede, kar pa ni tako umeti, kakor bi jo bil hotel pisatelj zopet uvesti, marveč, da bi bila knjiga bolj zanimiva ter se tako bolje razprodajala. Namerjal je duhovnikom in učiteljem podati pripraven navod, da bi o prostih urah poučevali tudi take gluhoneme otroke, ki so popolnoma zanemarjeni, in da bi se na vsakem semenišču na Češkem predavalo po tem navodu; tako bi se vsi gluhonemi, kakor misli pisatelj, izobrazili v govorjenju in v vsem potreb¬ nem, da bi bili koristni udje človeške družbe. Kretanje naj bi bilo «umetno določeno» t. j. tako, ki ima biti po svojih glavnih potezah naravno, ali vender zbolj¬ šano in sestavljeno tudi z nekimi umetnimi znamenji. Ko bi 5 66 hoteli Janševo metodo dalje razpravljati, kakor to kaže Wal- therjeva zgodovina, ne bi koristilo mnogo, četudi ima marsi- kako izvrstno jedro. Pri vsem pa se vidi, kaker pravi prej omenjena zgodovina, kak vpliv je imela dunajska šola na vse avstrijske gluhonemice. Četudi so se Hillove reforme že po¬ znale, ender vstopi, kedor Jariša bere, nehote nazaj v dobo Venusovo. Po teoriji je bil Jariš nasprotnik slovničarjem, vender je bil ves njegov pouk uravnan po slovnici; v praksi mu je bilo oblikoslovje glavna reč. Konečno moramo pritrditi, da ima Jariš veliko zaslug kot učitelj, dobrotnik in pisatelj za gluhoneme, ali še veliko večje zasluge bi si bil lahko pridobil, ko bi se bil oklenil slovečega Hilla, ki je bil glede na učno metodo gluhonemih, kaker pravi Walther, celih 80 let pred njim. 4. Ivan Aichinger in Karol Lanipl. Za Reitter-jem je nasledoval kot vodja na linški glulio- nemici Bihringer in od 1. 1831. naprej Aichinger. Oba moža sta hodila povsem pot svojega slovečega prednika. Zadnji se je bližal bolj in bolj govorni metodi. Prizadeval si je mnogo, da si je uredil gluhonemico tudi v gmotnem oziru. Učiteljske moči si je pomnožil in napravil vsaj za nekoliko gojencev internat. Spisal je tudi svojim učencem nekatere šolske knjižice, kaker sveto pismo ter mali in veliki katekizem; zato je bil po zasluženju tudi odlikovan. Mej drugimi priznanji je dobil zlati križ s krono in povzdignili so ga mej častne kanonike. Neu¬ trudljivo delaven za svoj zavod je umrl 1. 1864. Na podlagi svoje skušnje je uredil sistematiški svoje nazore o govornem pouku gluhonemih in izdal pod naslovom «Organische Entwickelung der Intelligenz und Sprache. Als Leitfaden beirn Tanbstummen- Unterrichte.» (Linz, 1849). V tem vodilu razpravlja Aichinger samo teorijo govornega pouka z namero, da bi pojasnil pojem govorne metode in kako je postopati učitelju, da gluhonemim umno vzbuja in vzgojuje dušne zmožnosti, «glede na organsko kakovost ali natoro jezika in glede na nesrečo gluhonemosti«, kaker pravi pisatelj. Človek, ki se hoče duševno izobraziti, mora imeti: 67 1. moč spoznanja, ki je podstava vsemu dušnemu razvitju. 2. Vse, kar je okolu njega in sosebno narava s svojimi prikaznimi, mora vplivati na njegovo počutke; —- in 3. občevati mu je z ljudmi. Gluhonemi ima sicer v sebi moč spoznanja, kaker vsak drugi človek, ali ta zmožnost pri njem ne deluje, ker spi trdo spanje enako drugim njegovim dušnim sposobnostim. Zunanji svet vpliva tudi nanj s tem, da mu kaže tvarino v premišlje¬ vanje, ali to brez užitka, ker nima pravega pojma o stvareh, katere vidi in o katerih ne more duševno razmišljevati. Glu¬ honemi, ki je v dušnem oziru popolnoma prepuščen svoji usodi, dobiva iz svoje okolice samo toliko, pravi Aichinger, kolikor mu je potrebno, da vstreže svojim naravnim željam; njegovo spoznanje se ne loči nič od natornega nagiba živalij. Pri vseh svojih dušnih zmožnostih ni več razvit, kaker neumna živina. Ce je pa v tem pogledu v spoznanju čutnih stvarij tako nizko zaostal, kaj še-le glede na nadčutno, čeznatorno spoznanje ! In popolnoma mu nedostaje tudi tretjega pogoja, da bi se dušno izobrazil, namreč: občevanja z ljudmi ; kajti telokret mu vtem ne pomaga. «Brez dušnega občevanja pa», pravi modroslovec Becker, «ni dušnega izobraževanja*. 1 ) Kaj je torej storiti učitelju gluhonemih glede na to ? vpraša Ai¬ chinger. Podati gluhonemim sluh, da bi se po naravni poti naučili glasovnemu jeziku, ni možno napraviti. Možno pa mu je nastopiti umetno pot, po katerej more dovesti gluhoneme do govorjenja s pomočjo vida, da se potem dušno izobrazijo. Učitelj ima torej nalogo, gluhega naučiti, da bo govoril in si tako razvijal razumnost. V to mu je začeti s pojmi, ki se po¬ dajajo gluhonemim na podlagi nazornih sredstev. Pojmi, de¬ janja in njih mejsebojne razmere se uče in podajajo gluho¬ nemim po pravilu: »Posnemaj naravo!® Kaker uči ta slišeče, tako uči ti gluhoneme. Narava ima svoje postave, po katerih izobražuje ljudi, ki slišijo, zakaj «Mišljenje in govorjenje sta organiška opravka t. j. opravka, ki sicer slobodno, vender ob enem z gotovostjo in po določenih zakonih izhajata iz or¬ ganske edinstvenosti telesnega in dušnega življenja človeka*. x ) Becker, Ausfuhrliche Grammatik, I. Bd. §. 1. 5 * 68 Da se naučimo tujim jezikom, imamo slovnice, ki nam kažejo pot in celi govor kot nekaj že dodelanega. Slovnica (ako je namreč le praktična, ne zgodovinska ali znanstvena) ne gleda na to, kako je beseda nastala, temuč le kako se glasi v zdaj navadnem jeziku. Pesto ne ureja slovnica besed po njih po¬ menu, ampak po zunanji obliki. Kako se je zadržati torej učitelju gluhonemih pri tem pouku glede slovničnih oblik? Aichinger je rešil to vprašanje s tem, da pravi : «Glu¬ honemi, ki pozna dovolj potrebnih pojmov in ki zna že go¬ voriti, naj se poučuje tudi v slovniških oblikah. Dokler pa ni napredoval še toliko v jeziku, ne smeš obdelovati govora, katerega še nima, ampak zidaj, sestavljaj samo, da se ga nauči ne glede na slovnico. Prvi čas uporabi za sestavo go¬ vornih delov v govor, ne pa za razdelitev govora v slovniške oblike». Pa ko bi hilo res temu tako, da si gluhonemi, ki je popolnoma zapuščen, ne pridobi nikakih pojmov in mislij toliko vsled upliva iz njegove okolice, kaker sploh iz zuna¬ njega sveta, ki neprestano delujeta na njegove telesne po- čutke; in ko hi bilo tudi to res, da si ne more s svojim naravnim telokretom nič pomagati glede na razvoj svojih dušnih zmožnostij, potem bi imel Aichinger povsem prav in izraz omenjenega dr.a Becker-ja bi bil tudi na svojem mestu. Ali temu ni tako; kajti gluhonemi, če je tudi popolnoma prepuščen svoji usodi, se kolikortoliko vedno izobražuje že sam ob sebi, pridobivajo si vedno novih pojmov iz narave, v kateri živi, in tudi od strani ljudij, s katerimi je v dotiki in s katerimi se porazumeva s telokretom. Aichinger je nasprotnik slovničarjem, vender je določil pouku pot po slovnici; na druge metodike svojega časa, so- sebno na izvrstnega Hilla, se tudi ni oziral. Zato mu ne mo¬ remo slediti; zasluži pa, da prebira njegove spise vsak učitelj gluhonemih. Praktiški po tem navodu je poučeval Lampl , učitelj pod vodjem Aichinger-jem. Ta je tudi spisal knjižico: „ Prakti - sches Verfahren heim Taubstmnmen - Unterrichte “ (Linz, 1852). Knjižica obseza marsikaj dobrega, pa tudi mnogo za¬ starelih mislij; sosebno se zdi telokret pisatelju preveč, da 69 neobhodno potreben pri pouku gluhonemih, tako da svetuje učiteljem, naj ga zboljšajo in dopolnijo, kjer najdejo, da je nepravilen in nedostaten. «Ivretanje», pravi Lumpi. «si vedno obdrži svojo posebno veljavo pri gluhonemih. Telo- kretni pouk vzbuja gluhonemim radovednost*. Tako je tudi v resnici bilo v Lampl-ovi šoli. Govorilo se je jako malo, toliko več pa kretalo. Slovnica je bila kažipot, telokret pa sredstvo pouku. Karol Lampl, učiteljev sin in duhovnik, je učil na 1 in¬ ski gluhonemi« od 1. 1836. do 1. 1857. Potem je dobil žup¬ nijo Enzenkirchen pri Pasovu, kjer je umrl 1. 1864. * * * Po Amman - Heinicke-jevem načelu so si prizadevali sicer prav imenovani možje določiti vzgojo gluhonemih na podstavi glasovnega jezika. Ali: stara navada je železna srajca. Po slovnici so se učili oni jezika nekedaj, po slovnici, in ne drugače, so si mislili, da je treba poučevati v govorjenju tudi gluhoneme. Po tej poti niso mogli priti do prave govorne metode; pokazalo se je, da je sosebno iz sledečih uzrokov pomanjkljiva: 1. Ker je tak, strogo po slovnici uravnan pouk, naspro¬ ten mlademu, šibkemu razumu gluhonemih otrok. Govor nam¬ reč je izdelek ali plod človeškega duha, ki sprejema vtise nazornih zunanjih predmetov, katere obdeluje potem po svojih dušnih zmožnostih v pojme in cele misli; te pa razodeva drugim z govorili. Vtise nazornih sredstev sprejema gluhonemi vsled svojih dušnih zmožnostij, kaker slišeči človek in se razvija dušno poslednjemu enako, če tudi ne v isti meri. Tudi gluhonemi namreč čuti v sebi potrebo jezika, kateri si slučajno, če ni poučen, sam ustvari s kretanjem, da razodeva tako svoje misli in želje; in do tega pride na podlagi vtisov iz narave. V tem tiči pa tudi že naravno nakazan migljaj učitelju, kako mu je postopati, ko poučuje gluhoneme v glasovnem jeziku. Nazorna sredstva, njih kakovosti, delovanja ljudij in živalij, njih mejsebojno razmerje naj mu služijo v to, da pri teh za¬ čenja svoj govorni pouk, kateri razvija dalje v govoru, in pa, 70 da napreduje primerno dušnim zmožnostim gluhonemih otrok; nikaker pa ne na podlagi slovnice. u 2. Slovnica uči in razlaga govor po pravilih, katera stoje na čelu in katera se pojasnjujejo in utrjujejo z vzgledi. Kako pa gluhonemim nepoznana pravila pojasnjevati z nepoznanimi zgledi ? 3. Da so se razlagale gluhonemim slovniške oblike, ni zadostoval naravni telokret; potrebno je bilo, dostaviti mu še umetnega, kar je bilo pa tako zapeljivo, da je učitelj naposled proti svojemu glavnemu načelu poučeval samo kretnje in osobito gledal zboljšati in dopolniti telokret mesto glasovnega jezika. 4. Tvarina se je podajala gluhonemim samo tista in tako, kaker je bila nakazana v slovnici, kar pa gotovo ni vzbujalo dovolj dušnih močij učencem. Da je pouk naraven, mora biti tudi stvarno — logičen. Pouk, ki strogo sledi slov¬ nici, ni primeren prirodi, pravi Otto, učitelj gluhonemih v Erfurtu. Dušnih močij ne vzgojuje soglasno in zato ne more biti niti plodonosen. Sploh pa nam je vender visoko ceniti slovničarje radi njih izredne odločnosti proti vplivu francoske metode in proti vsemu, kar je nasprotovalo govorni metodi, kaker da so za¬ vrgli umetni telokret in ročno abecedo, ter da so odločili pisavi, ki je bila poprej skoraj glavno sredstvo pri vsem pouku, primerno mesto. Oni so bili tudi kaj pridni pisatelji, ker so izdali mnogo jako poučnih navodov toliko učiteljem, kaker učencem. Uspehi njih delovanja so se tudi jako hvalili; ali to je pripisati bolj posebni pridnosti učiteljev nego pa metodi. Še-le potem, ko je izdal Becker svoja dela o govornem pouku 1 ), ko je dokazal, da se mora govor pri tem začeti, kar učenec že ve, in da mu je potem po nazornem pouku mišlje¬ nje dalje razvijati, ne pa duha moriti z mehaniškimi, slovni- škimi oblikami, potem še le je nastopila naravna pot govor- b S. Becker, Uber den Sprachunterricht .Schulgrammatik der deutsclien Sprache“, Uber die Methode des Unterrichtes in der deulsclien Sprache' (oboje Frankfurt a. M. 1833) in „Leitfaden fur den ersten Un- terricht in der deutschen Sprache” (Frankfurt, 1833.) 71 nema pouku na ljudskih šolah in po vplivu teh tudi v gluhonernicah. Tu vidimo Hilla na čelu, ki je rekel: „Pouk gluhonemih naj ho povsem nazoren. Na tej podstavi naj se govor pridne in genetiski razvija tako, da se učencu podajati vsebina in govorna oblika oh enem*. Glede na to pravilo dobimo: B. Pouk gluhonemih na materjalni podlagi. Tu nam je ločiti empirike in sistematike. Empiriki so ločili nazorni pouk od govornega pouka in izvajali slovniške oblike praldiški brez vsakoršnega reda. Sistematiki pa so trdili, da je treba učiti gluhoneme obliko¬ slovja po določenem redu. I. Empiriki. 1. Miroslav Moric Hill. V zgodovini pouka gluhonemih slovi ime tega moža tako, da je lahko pridenemo k onim de 1’ Epee-ja, Amtnana in Heinicke-ja. Zasluge njegove nam je iskati v zboljšanju govorne metode, kjer je Hill pravi reformator. Moric Hill se je rodilS. dec. 1805. v Reichenbachu, v vratislavskem glavarstvu. Že kot majhen deček se je pre¬ selil v Lmvenberg, kamor je moral odriniti oče, ki je bil godec hobojist v pruski armadi. Moric je začel redno hoditi v šolo v Vratislavi še-le leta 1815., ko je dobil oče tam službo mestnega godca. Za godbo je kazal posebno spretnost tudi sin. Ker je bil pa prešibkega telesa, in da je dopolnil željo svoji materi, izvolil si je -učiteljski stan. Da bi se za svoj po¬ klic bolje in vsestransko vsposobil, obiskoval je večkrat zna¬ meniti zavod zapuščenih otrok v Vratislavi, kjer se je prilično seznanil s tamošnjiini učitelji, ki so bili večinoma vsi iz šole Pestalozzi-jeve. Tako se je navzel tudi Hill duha tega velikega pedagoga in kmalu potem, ko je napravil svoj zrelostni izpit in bil sprejet mej pomožne učitelje na tem zavodu, je po¬ kazal svojo posebno učiteljsko sposobnost. Učil je sploh jako pedagogiški vsak predmet, sosebno pa se je odlikoval v pou¬ čevanju računstva in zemljepisja, ki sta mu bila vedno naj- ljubša predmeta. Da bi se v teh predmetih, kaker tudi o na¬ ravoslovju, zgodovini in v risanju do dobrega izuril, šli so mu predstojniki in sosebno šolski nadzornik dr. Kriiger na roko ter mu preskrbeli štipendij, da je odpotoval na vseučilišče v Berolin. V tem velikem mestu mu je prišla pa godba po¬ sebno na dobro. Izhajal je laže in obiskoval celo brezplačno opere in odlična društva, pri katerih je često tudi sam so¬ deloval. Tako je prišel Hill do vsestranske znanosti in omike. V Berolinu je obiskoval na izrecno željo svojih predstojnikov tudi gluhonemico, da bi se ob enem usposobil tudi v tem pouku. Tu pa Hill ni bil doma; kajti niti z učitelji, niti z vodjem Grimlioff- om ni mogel lepo izhajati, po¬ sebno zadnji ni mogel trpeti tega « sitnega radovedneža». Vsled tega je zapustil Ilill leta 1830. Berolin ter nastopil mesto prvega učitelja gluhonemih v Beli peči ob Zali (\Veis- senfels). Tu je našel dobro urejen zavod in priljudnega vodjo dr.a Harnisch-a, ki je daleč slovel kot jako učen in izvrsten pedagog. Strog je bil sicer, kjer je šlo za izpolnjevanje dol- žnostij, pri tem pa jako dober in prizanesljiv, kjer je videl napredek; sploh pa je bil neutrudljiv, za blagor svojih učen¬ cev in tudi učiteljev. Učitelji so se mogli torej pod njim učiti; in da je postal Hill to, kar je pozneje bil, za to se ima zahvaliti dr. Harnisch-u. Izuril seje tudi tako temeljito v metodi pouka glu¬ honemih, da je celo metodo imenitnega Reicli-a *) očitno kritikoval. Pogostoma je skliceval konference, v katerih se je presojevala metoda, napredek učencev, delovanje učiteljev, itd. S tem delom in še z nekaterimi drugimi spisi, katere je priobčil v časopisu „ Rheinische Blatter je stopil Hill mej najslavniše pedagoge. Diestenveg ga. je naprosil, naj mu zloži članek o pouku gluhonemih za njegov „ Wegweiser fhr deutsche Lehrer kar je tako dobro izdelal, da se je skazal ne le spretnega pisatelja, ampak tudi posebno temeljito izu¬ čenega in praktiško izšolanega vzgojitelja gluhonemih. V letu 183'J. je spisal delo „Leitfaden tur den Unterricht der Taubstummen". Odslej je prebiral in presojeval jedrnato dela, katera so priobčili An m Komenski/, Pestalozzi , Densel h V časopisu jAllgemcine Schulzeitung“ 1835. 73 in ona, katera so spisali učitelji gluhonemih: Venus , Schivarzer , Meiter , Jager , Czech, Reich in drugi. Obiskoval je razne šole in gluhonemice, dopisoval je z najboljšimi vzgojitelji gluho¬ nemih in slišečih otrok in se tako do dobrega izuril v splošni pedagogiki. Leta 1838. je dovršil drogo delo «Volls'tandige Anleitung zumUnterrichte taubstummer Kinder im mechanischen Sprechen, Abselien, Schreiben und Lesen fiir Volksschullehrer* (Essen 1839.) Naslov tej knjigi pove, kar je Hill nameraval; namreč poohčenje pouka gluhonemih, da bi učitelji na ljudskih šolah tudi gluhe otroke kolikortoliko vzgojevali ali vsaj pri¬ pravljali za gluhonemice. Leta 1840. je priobčil Hill navod „ Anleitung zum Spr.achunterrichte taubstummer Kinder “ (Essen), s katerim se začenja nova doba pouka gluhonemih. S tem delom je popustil pot svojih prednikov, ki so učili gluhoneme v govor¬ jenju na podlagi slovnice in s pomočjo telokreta. Proti tej metodi je trdil Hill odločno, da je treba govorni pouk začeti pri tem, kar učenec že ve. « Govor se prične in dalje razvija pri poznanem, praktiški in pa le o tem, česar učenec po¬ trebuje ne glede na slovnico in njene oblike, ki se ob enem govore naznanjajo in podajajo učencem. Misel se strinja ne¬ posredno na izgovorjeno besedo, tako sta telokret in pisava nepotrebna. Glasovni jezik pa je že po naravi najboljše sred¬ stvo človeškega sporazumenja. Govor ima biti sredstvo, s ka¬ terim se uče vsi drugi predmeti in vse, kar je gluhonememu, kot udu človeške družbe, potrebno » piše on. Hillova načela so bila kmalu povsod sprejeta; veljala so sploh kot nova in edino prava, ker ni ga bilo moža, ki bi si bil upal ugovarjati mu. Tako veljaven je bil Hill. V resnici pa ni prinesel nič novega v gluhonemice, ker Raphel, Arnoldi in Sense so že pred njim tako poučevali, ali Hill je pisal in terjal to tako odločno, da se je vse to zdelo kot njegova iznajdba. Učil je po sledečih načelih : Prvenci, ki so bili na prvi pripravljalni stopinji, so se vadili v mehaniškem izgovoru glasov, zlogov in besed, v branju od ust, v pisavi in branju s table. Vzbujala se jim je pazljivost in zmožnost, da so ločili nazorna sredstva in da so je znali imenovati. 74 Učencem na drugi stopinji so se podajali pojmi iz njih okolice, vadili so se v nekem prvotnem govorjenju po čisto praktiški poti, n. pr: «Ura na miza ležati». Taki stavki so se jim zapisovali v posebne knjižice, ki so bile njih prva berila. Razume se, da jim je učitelj napačne oblike popravljal in naznanjal, toda iste ne kot slovniške pogreške ali oblike, ampak kot pojme. Učenci na tretji, to je zadnji stopinji, so se vadili dalje v govorjenju in vedno praktiški na podlagi mnogih jednakih primerov in s pomočjo logiške zveze. Kaj je samostalnik, kaj glavni in kaj odvisni stavek, tega se pa tudi tukaj niso učili. «Kaker lepopisje s pisanjem, tako naj se uči govor z govor¬ jenjem«, pravi Hill. Govor jim bo potem vsakdanji kruh, za kateri bodo čutili neko posebno potrebo. Učenec naj v to izrazi vedno sam svojo misel, napake naj mu učitelj popravi in naposled naj se pravilni stavek na pamet nauči. Po tem zgledu naj napravi še več jednakih stavkov, v katerih se po¬ iščejo, po učiteljevem navodu, govorne oblike in logiška raz¬ merja. Slovnica se uči naposled tako, da pridejo oblike redno na vrsto druga za drugo, ali pa tudi prilično, če se povza¬ mejo iz berila ali iz pripovedek brez vsakoršnega reda. Učenci naj torej mnogo berejo in pripovedujejo. Da bi imeli dovolj pripravnih šolskih knjig, spisal je Hill leta 1843. berilo «Lese- und Sprachbuch fur Oberklassen in Taubstummen - Anstalten», leta 1848. «lvleine Erzahlungen nach Spekterschen Fabeln», tudi pod naslovom «Kleine Erzahlungen tur Kinder", potem leta 1853. «Elementar Lese -und Sprachbuch tur Taubstumme", dve jako dobri šolski knjižici, v katerih kaže učitelju pot, kako mu je postopati. Pri tem pa noče, da bi se prav njegova tvarina in po vrsti, kakeršna je v knjižici, predavala, pač pa jim služijo berila v ponavljanje pravilnih govornih oblik. Pi¬ satelj je nameraval na tak način podati in predstaviti učencem živi govor, v katerem naj bi se urili s tem, da si posna¬ mejo oblikoslovje, in da si tako razvijejo vsestransko svoje dušne moči. Razun tega materijalnega in formalnega šolskega pouka v govorjenju, priporoča Ilill še drugega, prosti, prilicni pouk , to je tak, ki nastopi vedno tam, kjer se pokaže prilika, so- 75- sebno o prostih urah, na sprehodu itd., da se z učenci govori. Na tak način se uče gojenci odgovarjati in povpraševati na vsakdanja, navadna vprašanja. Po pravilu »govor naj služi za vse“, je učil tudi verstvo, računstvo, zemljepis in druge predmete z besedo. Verstvo se začenja z vsakdanjo molitvijo in z odlomki iz svetega pisma, na katerih se kažejo verske resnice: ljubezen, spoštovanje, vsemožnost božja itd. Sveto pismo je podlaga tudi katekizmu in liturgiji. V to je spisal «Der erste Religions - Unterricht der Taubstummen», «Biblische Geschichten des A. und N. Test. mit passenden Spruchen versehen, zunachst fur Taubstumme» (Halle, 1847.) Vesoljni pouk, kaker naravoslovje, zemljepis, zgodovina, potem nauk o zdravju, o postavah, se je pričel v tretjem te¬ čaju, ko so učenci že dovolj vežbani v mišljenju in jeziku. Nikdar pa se ni kretalo, ampak samo govorilo. In prav v tem, da je Hill odmeril celo naravnemu telokretu v svoji šoli skrajno ozke meje — dovolil je samo kak primeren naraven telokret, ki se pa ni smel dopolniti, tudi ne rabiti kot učni pripomoček — in da je poučeval svoje učence v govorjenju na podlagi nazornih sredstev tako, da je izvel besedo neposredno na¬ ravnost iz stvari in tako pokazal, da se dajo gluhonemi izučiti v govorjenju samo z besedo brez telokreta. Prav v tem si je pridobil posebnih zaslug za govorno metodo. Kaker je bil pa Hill zoper nepotrebno in soscbno zoper umetno kretanje kot poučni pripomoček, prav tako je grajal Dcutsch-a, vodjo dunajske gluhonemice, ki je terjal, da mo¬ rajo njegovi učitelji roke v žepu držati pri pouku, in istotako Schibel-a v Tigur-ju, ki je trdil, da se izuče gluhonemi v glasovnem jeziku samo tedaj, ko je izginil telokret popolnoma iz šole. »Odstraniti do čistega vsako kretanje, je protinaravno in proti zdravi pedagogiki; tudi pregrešili bi se na dušnem življenju gluhonemih, ko bi kaj takega zahtevali*, pravi Hill ') V prvi šoli, pri prvencih, je celo neobhodno potrebno, da je s telokretom spoznamo in da se kretaje ž njimi sporazume¬ vamo. Pozneje pa naj se telokret primerno umika besedi, ki h Mgem. Schulz. 184-7 N.o 170—171. 76 ga ima naposled popolnoma spodriniti. Gotovo je, da se je pod Hillom tudi v najvišem razredu še vedno nekaj kretalo, če se je tudi delal sam, kaker bi telokreta tam ne umel. Ve- ronauk je pa tudi sam kretaje učil zato, da je učencem bolj vplival na srca, ki bi drugače ostala mrzla, kaker pravi sam. Hill je po takem nekako posredoval glede metode mej poznej¬ šimi učitelji, ki so telokret popolnoma zavrgli, in mej Reich-om in Jager-jem, ki sla so strogo držala sistema tiškega pouče¬ vanja, sploh pa je rabil Hill jako malo naravnih znamenj. Saj pravi Waltherjeva občna zgodovina gluhonemih, da je bil v kretanju sam nevkreten ali neroden, v govorjenju pa toliko spretnejši. S svojim imenom in s svojimi uspehi se ni bahal, pa tudi s tem ne, da bi se bil skazoval samo z nekaterimi boljšimi učenci. Podpiral je po duhu slabotne gojence bolj nego zmožniše, tako, da je bilo v njegovi šoli vse nekako jed- nakomerno. Zato so ga pa ljudje od vseh stranij obiskovali, kajti vsakomur je bil izvrsten svetovalec. Od začetka svojega delovanja je bil za poobčenje pouka gluhonemih in spisal je v to « J)i e Geistlichen nncl Schal- lelvrer im Dienste der Taubstummen* , pozneje pa je po¬ pustil to misel. Ko se mu je začel dan že nagibati, izdal je še svoje najvažniše delo «I)er gegenivartige Zustand des Taubstum- men - Bildungsivesens in Deutscliland » (Weimar 1866), ki obsega sploh vse, kar je potrebno vedeti učitelju gluhonemih. V tem delu se zagovarja tudi pisatelj proti nekaterim nasprot¬ nikom, ki so ga napadali. Pisal je do svoje poslednje ure, kajti izdal je še: «Grundzuge eines Lehrplanes fur Taubstum- rnen - Anstalten», (Weimar 1867.) in «Entvvurf eines Re- glemcnts fur das preusische Taubstummen - Bildungs - Wesen» (Weimar 1874.) Hill je uprav zvezda mej učitelji gluhonemih. Njegovi spisi so bili najboljša metoda; zato so bili tudi prevedeni v razne evropske jezike. On je izučil mnogo učiteljev in obiskal vse večje zavode, da je popravljal in nasvetoval, kar je bilo popraviti. Kot prva avtoriteta v tem pouku je prišel na po¬ vabilo avstrijskih učiteljev gluhonemih leta 1866. tudi na Dunaj, kar je mnogo pripomoglo, da se jo pouk gluhonemih tudi v našem cesarstvu uredil po njegovih nazorih. Odlikovan s premnogimi redovi je umrl ta sloveči veleum, tudi toče gluhonemih» imenovan, in neumorni delavec za blagor gluhonemih v Beli peči oh Zali HO. sept. 1874. ž. Viljem Daniel Arnold. V Beuggen-u na Badenskem je ustanovil človekoljubni Kristijan Miroslav Spittler 1. 1833. prvo gluhonemico v zvezi s tamošnjim seminarijem. Po dveh letih pa je bil ta zavod preložen v Riehen, blizu mesta Basel, kjer se je po ceni kupilo primerno posestvo v ta namen .Denar v to 20.000 gld. je posodil na nizke obresti mestni svetovalec in posestnik Samuel Merian-Merian. Toliko je zadostovalo, da se je na¬ pravil prvi začetek, a za vzdrževanje zavoda ni bilo dovolj. Do boljše prihodnosti gluhonemici jo pa pripomogel vodja Viljem Daniel Arnold. Arnold se je rodil v Eppingen-u na Badenskem 1. 1810. Oče mu je bil protestantski župnik, ki je želel, da bi bil tudi sin pastor; ali mlademu Danielu ni ugajal ta stan. Izbral si je učiteljstvo, zlasti pa učiteljstvo gluhonemih, in to sosebno potem, ko je bil enkrat obiskal z očetom gluhonemico v Pforzheim-u. V mestu Karlsruhe sc je izšolal za ljudskega učitelja. Tam je predaval šolski nadzornik Konig ob enem tudi o pouku gluhonemih. Po enem letu svoje prakse na ljudski šoli dobil je službo učitelja gluhonemih, v Pforzheim-u. Tu se je skazal tekom 9 let tako spretnega in vestnega uči¬ telja, da so mu izročili, potem ko je bil neki Scherz odstopil, ravnateljstvo zavoda gluhonemih in slepih v Cirih-u. Kmalu potem je bil pa poklican za vodjo gluhonemih v Riehen, kjer je začel 1. 1839. svoje vsestransko plodonosno delovanje. Pred vsem se mu je posrečilo, da je postavil gluhonemico v gmotnem oziru na trdna tla. Pridobil si je namreč svetovalca Merian-a za posebnega prijatelja in ta je zapustil razun prvih 20.000 gld. v svoji oporoki še 32.000 zavodu v pomoč. Arnold je učil po Hill-ovi metodi in tako natančno, da pred njim še nihče ni spravil svojih učencev tako daleč v govor¬ jenju, kaker on, in težko da so posreči to komu za njim. Ozroki pa, da so Arnoldovi gojenci tako izvrstno govorili, so iskati v tem, ker je sprejemal v svojo gluhonemico samo izbrane, nadarjene gluhoneme, ki so bili — razume se — vsi iste narodnosti, in katerih je prišlo prav pičlo število na vsakega učitelja. Odgoja je trajala 8 let in še delj časa. Go¬ vorni pouk je bil tudi tako uravnan, da se je govorilo v šoli in zunaj šole nepretrgano z učenci. Arnold sam je bil kaj strog v tem, da so se natačno izvabili in določili glasovi, kaker tudi, da so se zlogi, besede in stavki izgovarjali čisto in naravno. Vsak dan je vadil učence nekaj časa tudi sam v mehaniškem govorjenju, in to še celo potem, ko so bili že v najvišjem razredu. Pazil je, da so se izgovarjali glasovi rezko, zategnjeno, kratko, šibko, močno, mehko, trdo, sploh kolikor možno različno barvano; sosebno je pa veljalo to o samoglasnikih, ki vplivajo najbolj na lep, naravni govor. Poučeval je povsem mirno, izgovarjal je na¬ ravno, počasi in vedno je ponavljal z učenci, tudi tedaj, ko se je zdelo že nepotrebno. Gojenci so se učili, koj ko so prišli v zavod, domačega, družinskega pogovora zato, da so je kretanje popolnoma odstranilo. Prvencem samo je bilo dovoljeno kretati; to pa le toliko časa, dokler niso poznali neobhodno potrebnih vsakdanjih vprašanj in odgovorov, dru¬ gače je bil osramočen, kcdor je kretal: « Opica kreta in grbanči obraz«, mu je rekel Arnold, « ali hočeš delati tudi ti, kaker opica ? » Ker je bil ta mož izredno natančen v tem, da so se glasovi in sosebno samoglasniki na poseben način določevali, da so učenci tako naravno govorili, da ni bilo skoraj razločka najti mej gluhimi in slišečimi otroci, in da je izključil kre¬ tanje popolnoma iz svojega zavoda, kaker tudi, da je več gluhonemic in sosebno ono v Richen-u vsestransko uredil, zasluži Arnold posebnega priznanja 1 )- Učenci so bili dobro izučeni tudi v drugih predmetih razun govorjenja in sosebno v verstvu, za katero je bil Arnold posebno unet. Spisal je *) Sicer je to možno le tedaj, ko ima učitelj pred seboj samo iz¬ brano gluhonemo deco. V gluhonemici pa, kaker je n. pr. naša gorička, kjer se vzgojujejo tudi manj nadarjeni gluhonemi in učenci dveh narod- noslij, so taki uspehi manje možni. 79 zgodovino svetega pisma « Biblische Geschichte, ein Lescn- buch fur Unmundige, zunachst fur Taubstumme » (Basel, 1848.; 3. Aufl. 1877.) in «Unterricht in der cliristlielien Lelire fur Unmundige » (Basel 1864). Drugih knjig ni pisal, ker je ves svoj trud posvetil svojim učencem v pouk in odgojo. Arnold je sploh jedna najsvitlejših zvezd mej prvaki pouka gluhonemih. Učen, previden in sosebno ponižen mož je bil, ki je veliko storil za povzdigo govorne metode ter je marsikoga pridobil s svojim dobrim svetom za učitelja glu¬ honemih. Vsakdo ga je spoštoval in čislal. Delal je za gluho¬ neme neutrudljivo skoraj petdeset let. Leta 1879. je blagi mož, vsled neke srčne bolezni, zatisnil svoje trudne oči. II. Sistematiki, 1. Oton Miroslav K ruše. Krusc je jedini, ki si je znal pri vsem tem, da je bil sam gluhonem, s svojo železno voljo in posebno pridnostjo preskrbeti častno mesto mej učitelji, da celo mej pisatelji pouka gluhonemih. Rojen v Altoni 1. 1801. je oglušil po 6. letu svoje sta- rosti vsled šena in kmalu potem je zgubil tudi besedo. Skrbna roditelja sta izročila na to svojega gluhonemega sina gluho- nemiri v Kiel, in ko se je ta preložila v Šlezvik, tudi (je v odgojo. Mladi Kruse je kmalu zopet govoril, ker je bil jako nadarjen in priden deček. Ko so mu pa stariši vsled vojske obubožali, je moral zapustiti gluhonemico. Usmiljeni vodja Pfingsten pa ga je brezplačno zopet vsprejel samo zato, da mu je nadzoroval gojence in pozneje tudi pomagal pri pouku s tem, da je z učenci ponavljal. Pri tem opravilu pa je Kruse tudi samega sebe uril in tako dobro izuril, daje dobil 1. 1817. mesto učitelja gluhonemih na tem zavodu. Kruse bi se bil rad izučil tudi v občni pedagogiki, toda na pripravnico ga niso hoteli vsprejeti, ker je bil gluh. Svojo željo si je vender dopolnil s tem, da je zasebno prebiral pe- dagogiške knjige. Pestalozzi-jevi spisi so močno vplivali nanj, tako da je sprevidel, da bi bilo marsikaj popraviti glede učne metode gluhonemih. In res je sestavil in vodstvu predložil 80 nov učni načrt, katerega pa niso odobrili niti njegovi tovariši niti vodja. Samo zameril se je s tem poskusom svojim pred¬ stojnikom tako, da je moral slovo dati svojej službi. Odšel je v Altono k svoji materi, kjer je nekaj časa bival in tudi učil nekatere gluhoneme. Od tod ga je gnala zvedavost od zavoda do zavoda skoraj po celem Nemškem in Francoskem, da bi se tako bolje izučil v svojem poslu. Na tej poti je prišel tudi v Bremo, kjer ga je znameniti Kristjan David Ortgies (r. 1786. u. 1859.), ustanovitelj tamošnje gluhonemice, za učitelja pridobil in vs- prejel 1. 1830. Kruse je pričel tu zopet svoje plodonosno de¬ lovanje ne samo kot učitelj, ampak tudi kot pisatelj; kajti že 1. 1832. je izdal delo «Der Taubstumme im uncultivierten Zustande nebst Blicken in das Leben merkuiirdiger Taub- stummen* (Bremen), ki je vredno, da je prebira vsak učitelj gluhonemih. Ker je pa ob enem začel bolehati, moral je zopet v Altono. Toda brez dela ni mogel biti: prebiral je neprestano pedagogiške, in druge poučne knjige in ustanovil celo časopis «Altonaer Bole», v katerem so se razpravljala šolska vpra¬ šanja. Ko je ozdravil, posrečilo se mu je, da je dobil zopet mesto učitelja gluhonemih in sicer prav v Šlezviku, kamor si je vedno želel; tu je učil potem in pisal do 1. 1872. Nekaj posebnega pri Kruse - ju je to, da je obiskoval, gluh sicer, vcnder tudi ljudsko šolo in se tako zanimal za pouk slišečih otrok. Da, občudovanja je vreden, ker je spisal in izdal za povzdigo ljudske šole sledeča dela: «Elemcntar- Sprachbildungslelire etc». (Essen 1841), «Die Volksschule aus dem Gesichtspunkte des Lebens betrachtet, cin Beitrag zur Hebung des Volksschuhvesens » (Schlesvvig, 1845), « Schuldi- sciplin » etc. (Leipzig, 1857), « Fiir das Leben — durch das Leben!* (Leipzig, 1860). Njegov nasvet: « Ein Taubstum- men - Lehrer soli sich mehr auf dem Gebiete des allgein. Unterrichtswesens umsehen, als er’s gevvohnlich tliut! » za¬ služi, ker prihaja od gluhega, ki se ni odgojeval po naravni poti, da si ga še posebe zapomnimo. V svojih spisih, sosebno v navodu « Elementar - Sprach- bildungslehre » (str. 40) pravi Kruse : Gluhonemi naj se vz- gojujejo na podlagi nazornega pouka. S tem, da predstaviš 81 učencu nazorna sredstva, vzbujaš mu dušne moči o njih. Pojmi in imena se povzamejo tako iz stvari. Pozneje pristopi k temu tako imenovanemu prostemu nazornemu pouku (for¬ malni — govorni nauk), kaker piše v svojem «Lehrbuch des Sprachunterrichtes » (Leipzig, 1852), kjer razdeljuje vso učno tvarino v tri razrede: V I. razredu se uče pojmi nazorno s telokretom, izva¬ jajo se glasovi mehaniški in prične se z branjem od ust in s pisavo. V II. razredu se vzgojuje formalni govorni pouk, torej stavkoslovje in vsakdanji, družinski govor. V III. razredu se razvija govor dalje na podlagi berila in slovnice. Kraše terja ob enem neki pripravni tečaj za kretanje, ki se mu zdi za pouk gluhonemih neobhodno potrebno. Da se je Kruse, ki je bil sam gluh, za kretanje potezal, ni čudno, vsaj se je tudi ta čas po vseh zavodih kretalo, in to močno. Napačni so pa njegovi sledeči izreki; « Gluhonemi ne razume tega, kar govori, če je ne spremlja s telokretom», «Gluho¬ nemi mislijo samo kretaje». Tako si misli Kruse tudi pisavo kot ueobhodno potrebno sredstvo govornega pouka. « Beseda je prazen glas, če ni zapisana ». « Pismo še - le oživi duha gluhonememu, da ume, kar je izrekel». Da so take misli krive, nam ni treba drugega, kaker primerjati ž njim Arnoldovo šolo. Vender nam jo spoštovati, slovečega Kruse-ja ne samo kot učitelja gluhonemih, ki jo bil sam gluh in ki je prišel do čudovite stopinje izobraženosti, ampak tudi kot pisatelja in celo kot takega za povzdigo ljudske šole slišečih otrok. Po 55. letu svoje zgledno pridnosti in trudapolne de¬ lavnosti za blagor svojih nesrečnih «sirot narave*, jele so mu pešati moči; 1. 1872. pa se je dal vpokojiti, vrnivši se po- sleclnjikrat v svoje rojstno mesto Altona. Odlikovan je bil raznotero, kaker je zaslužil, sosebno s srebrnim križem «da- nebrogovim*. L. 1879. je izdihnil svojo blago dušo. 6 82 2. Karol Priester. Opisovati bi bilo zdaj delovanje Karola Priester - ja, učitelja in vodje kamberške gluhonemice na Nassauskem (1868— 1874.) Toda tega moža opustimo, ker ni vplival po¬ sebno na razvoj metode pouka gluhonemih. Omeniti bi bilo le, da je zboljšal in uredil pouk na svoji gluhonemici po Hil¬ lovi in Arnoldovi metodi, da je pričenjal izvabljati glasove s soglasniki, ter še le potem izvajal samoglasnike. Za prvo šolo je spisal svojo «Schreib - Lesefibel» s pri- dejanim primernim berilom in podobami (Idstein, 1865), ki je izvrstno delo ; ali takega priznanja ni dobilo, kakor Arnoldove «Elementarubungen ■>. Končno smemo vender pohvaliti moža, ki zasluži, da ga slavimo mej prvimi učitelji gluhonemih: 3. Ilirih Karol Seliottle. Ge je že res «Quem dii odere, paedagogum fecere», potem meri ta pregovor sosebno na učitelje gluhonemih sploh in na nekatere še posebno. Tako imamo pred seboj moža, čist značaj, ki je znal prenašati zlo vrhu zla, in ki je delal nesebično edino le na blagor gluhonemim. Ulrih Seliottle je bil rojen v Erpfingen blizu Reutlingen na Virtemberškem. Njegov oče, ranocelnik, se je preselil že po enem letu zopet v svojo domovino Ebhausen pri Nagold - u ob Črnem lesu ter je kmalu potem umrl, zapustivši popolnoma ubogo udovo s šestimi otroci. Najmlajšega otroka, komaj 10 let starega • Ulriha Karola, je izročila mati na to zavodu zapuščenih otrok v Ludvvigsburg v odgojo, in potem pavlinovišču v Vinnen- den - u, kjer je občeval tudi z gluhonemimi otroci. Teh jih je bilo več in pokazalo se je potrebno, ustanoviti in sirotišču prizidati gluhonemico, na katerej je bil vodja neki Schmid. l> Ta je poznal nadepolnega mladeniča Schottle-ja in končno ga je pridobil za pouk gluhonemih; drugače je mislil slediti svojemu očetu in izvoliti si kirurgijo. Ko je dovršil pedago- gijo 1. 1832., stopil je začasno na ljudsko šolo, da sije služil vsaj mimogrede vsakdanji kruh. L. 1837. pa je dobil po svoji želji službo učitelja gluhonemih v Tubingi, kjer je začel s 83 tako urlanostjo do pouka gluhonemih delati in pisati, da si je v kratkem pridobil pri svojih predstojnikih posebno spošto¬ vanje. Najprvo je izdelal računstvo za gluhoneme, kar je dalo njegovemu predstojniku dekanu Pressel - nu povod, da ga je priporočil dr. Eisenlohr - ju, uredniku pedagogiškega časopisa »Bliitter aus Suddeutschland« in poznejšemu rektorju v nurtin- tinskem semenišču, za kateri časopis je Schottle mnogo pisal. Mej tem mu ni več ugajalo sveto pismo za gluhoneme, katero je bil spisal Jager, in Schottle je izdal skupaj s Harter- jem, učiteljem na neki ženski šoli v Tubingi, «Zeit und Ge- schlechtstafeln zur biblischen Geschichte » (Stuttgart, 1840) in svoje svetopisemske pripovedke. Govorni pouk po Jager-ju mu tudi ni več ugajal, ker je čutil, da ne gre učiti gluho¬ neme govorjenja strogo po slovnici. Hillova metoda mu je bolj ugajala; hotel je pa vender sestaviti neki govorni sistem po svojem prepričanju («Sprachauschaung auf sachlicher Grund- lage») ter je v to že mnogo spisal. Ker pa ni našel založnika, ostalo je v rokopisu. L. 1840. je posetil skoraj vse glavniše gluhonemice, v katerih so učili po govorni metodi, in seznanil se je osebno z vodji in raznimi slovečimi pisatelji, kaker sosebno s Hillom v Beli peči, z Reichom v Lipsku, s Kosel - norn v Franko- brodu ob Menu, itd. Pri tej priliki se je pogovarjal s Kosel - oni, kako bi se neizmerno koristilo, ako bi se shajali prvaki in učitelji gluhonemih v letnih konferencijah, da bi se pogovarjali o metodi in sploh o zadevah pouka gluhonemih. Ta krasna misel se je uresničila že v oktobru 1. 1846., ko se je sešlo lepo število učiteljev gluhonemih v Essling-u, da so začeli složno in z združenimi močmi delati na širokem polju tega pouka. Schottle sam pa je bil ves potrt na tem shodu. Do¬ mače razmere so ga trle, da se je celo odpovedal gluhone- mici v Tubingi in prestopil na ljudsko šolo v llsfeldu. Kmalu je pa sprevidel, da mu je ostati pri gluhonemih, za katere se je že toliko trudil. V tej zadregi mu je bil sosebno dober prijatelj župnik Wagner , nadzornik gmundskc gluhonemice, ki ga je pripravljal na to, da bi nadaljeval svoje spise o pouku gluhonemih in da bi se vrnil zopet v kako gluhone- 6 * 84 mico. Na drugem gluhonemskem shodu v Pforzheimu 1. 1847. mu obljubi nadzornik celo pomoč do službe na dekliški glu- honemici v Bernu, katero je 1. 1850. tudi dobil in z novim veseljem na zboljšanje in povzdigo govorne metode opravljal toliko kot učitelj, koliker kot pisatelj. Svoje verstvo „Reli- gionsunterricht far evangelisclie 'Tavbstumme “ in pozneje „Einfache Erzahlangen der biblisclien Geschichte far Taub- stumme“ (Tubingen, 1857.) je tu dovršil. Spisal je dalje že omenjenemu delu „ Sprachanschauung anf sachlicher Grund- lage “ navod „ Spraclumterricht far Taabstamrne“, a to je ostalo samo v rokopisu. Razun teh spisov je priobčil jako mnogo raznih člankov v časopisu <* Organ der Taubstummen- und Blindenanstalten in Deutschland", kateri je ustanovil in uredoval dr. Matthias v Friedberg-u. Preveliko veselje pa, s katerim je prišel v Berilo, se mu je začelo obračati v žalost. Nekateri gospodje, njegovi pred¬ stojniki in drugi, ki so imeli gospodarstvo gluhonemice v ro¬ kah', niso videli radi nad seboj naprednjaškega duha Schottle- jevega, in radi bi se ga bili znebili; tako se je čutil Schottle potrtega in negotovega v svoji prihodnosti. Dr. Griineisen, predsednik virtemberške komisije za vzrejevališča, ki ga je dobro poznal, mu je pa s tem pomagal, da mu je dobil mesto nadučitelja gluhonemih v Esslingu 1. 1861. Tukaj še-le se mu je povrnil dušni mir in delal ter pisal je tu še 20 let. S svojim zvestim, starim prijateljem Wagner-jem se je zopet pogosto shajal in ustanovil je konference virtemberških in badenskih učiteljev gluhonemih. L. 1874. je dovršil svoje največje pa tudi najvažniše delo « Lehrbuch der Taubstummen - Bildung » (Esslingen), ki obsega sploh vse, kar je potrebno vedeti učitelju gluhonemih. Tu obdeluje Schottle najprej gluhonemost, njene uzroke in posledice; mej temi sosebno telokret kot tak in v primeri z glasovnim jezikom. Važna je sosebno razprava, kako vpliva kretanje na dušni razvoj gluhonemih. Schottle priznava važnost tega jezika za gluhoneme, da se mej seboj sporazumevajo, pravi pa, da nima biti nikaker pripomoček, s katerim bi se poučevali v glasovnem jeziku, ker je v to svrho nedostatno 85 in pomanjkljivo. Začetkom pa, pravi dalje, ni samo dobro, ampak tudi neobhodno potrebno, da je s prvenci rabimo to¬ liko časa, dokler zahteva to pomanjkljivost govornega jezika. Sehottle torej ni popolnoma izključil telokreta iz gluhonemice in stoji na strani Hill-a za govorno metodo. Novih pojmov s telokretom podajati ne smemo, vender smemo razlagati je potem, ko so si jih gojenci že napravili z opazovanjem na¬ zornih sredstev. Glede na vprašanja pa, s čem osobito naj se gluhonemi poučujejo v govorjenju, z artikulacijo ali s pisavo, se mu zdi oboje enake važnosti in vsejedno; kajti oboje rabimo vedno združeno, ko govorimo. Po začetnih vajah izvajajo se vsi glasovi začenši s: h, f, s, itd. Stavkoslovje pride pa na vrsto še-le potem, ko po¬ znajo učenci že lepo število besed; v tem se loči Sehottle od drugih učiteljev. Da učenci dobro izgovarjajo, vaditi jih je: 1. v naravnem dihanju, 2. da dobe prijeten glas in 3. je so- sebno paziti, da govorila nastavljajo pravilno. * Pri pouku glasovnega jezika sledi po večjem Hillu; v tem pa, da terja več formalnega pouka in ne samo materijalnega, ki sta ločeno predavati, se razlikuje od Hillove metode. Prav tako mu ni nazorni pouk samo načelo, ampak tudi predmet, ker terja, da se predočijo učencem nekatera določena sredstva z namero, vzbujati jim duha in govorne izraze, kaker tudi sredstvo, s katerim se razpleta govor. V prvem šolskem letu, učencem na I. stopinji, se strinja nazorni pouk z izvabljanjem glasov; so torej imena oseb in rečij, kakeršna stoje v Hillovi knjigi. Na II. in III. stopinji se pa govor dalje razvija tako, da se naposled govori o zemlje¬ pisu, naravoznanstvu, naravopisju, zgodovini, itd., kaker se to vjema z napredkom učencev in obiskovanjem zavoda. Prav tako, po treh stopinjah, se razvija tudi govorni pouk. Najprej je elementaren , ki začenja z drugim šolskim letom in traja dve leti. Potem je predelovalen , ki zahteva tudi dve leti, in naposled je obsegajoč ali slovničen. Začenja se z govornimi elementi in priprostimi stavki, vadi se ednina in množina sa¬ mostalnikov, sedanjik, preteklost in prihodnjost glagolov in 86 enake oblike. Predelovalni pouk vadi prosto razpravljati kratke povesti. Na naslednji stopinji se pa obdelujejo vzgledne na¬ loge toliko glede na njih formalno, kolikor materijalno lice. Rednega slovniškega pouka Schottle ne terja, če ne ostanejo gojenci nad 6 let v gluhonemici. Pripomočki, da se gluhonemi izurijo v govorjenju, šonaslenji: 1. pisava, 3. upo¬ raba dnevnika, kamor se zapisuje vse, kar prilično učenec zapazi in kar mu učitelj pove, da mu služi potem taka knji¬ žica v berilo, 3. pismo, 4. stavkoslovje in 5. berilo. Razun pouka v govorjenju kaže in razklada Schottle, kako je učiti v gluhonemici verstvo in računstvo. Verstvo se prične z razlaganjem kratkih povestij iz sve¬ tega pisma in sledi po treh stopinjah, kaker gojenci napredu¬ jejo v govoru. Iz tega se prikažejo najprej verske resnice in nauki, kakeršne ima katekizem; naposled pride liturgija. Za računstvo je pa Schottle prvi, ki je ta predmet si- stematiški, na podlagi nazornih sredstev uredil in za pouk glu¬ honemih razložil. Sploh je uredil Schottle ves svoj pouk jako umetno na podlagi nazornih sredstev in tako, da se je oziral toliko na stvar samo, kolikor na govorno tvarino, torej na rna- terijalnost, kaker tudi na slovniške oblike ali na formalnost pouka. V poslednjem je celo prekosil Hill-a, tako da je Schottle ustanovitelj metode, pri katerej se gleda na harmoniško zvezo tvarine in oblike govornega pouka gluhonemih, dočim je Hill empirik, ki ni jemal v poštev sistematiškega razvoja jezika po slovnici, ampak dovolj mu je bilo, da se le govorna tva¬ rina in njena oblika praktiški podajati učencem. 4. Viljem Hubert Ciippers, Cuppers je sin katoliških starišev; rodil se je v Hurbel- hoven-u blizu Cah ali Ahen-a 1. 1827. Ko je dovršil učiteljsko pripravnico v Kempen-u, dobil je na tamošnji, s pripravnico združeni gluhonemici, tudi svojo prvo službo pomožnega uči¬ telja gluhonemih. L. 1852. je pa šel v Weissenfels (Relo peč), da bi se tam seznanil z očetom gluhonemih, Hillom, in ž nje¬ govim zavodom. Leto potem ga je poklical Saegert, ki je bil uprav voljen generalnim nadzornikom vseh nemških gluho- 87 nemic, na berolinsko gluhonemico, kjer se je' udeleževal s po¬ sebno pridnostjo ob jednem predavanj raznih vednostij na vse¬ učilišču. L. 1854. pa je prevzel mesto nadučitelja ravno usta¬ novljene gluhonemice v Bruhl-u. V tej službi mu je šlo trdo. Gojencev je bilo preveč, učiteljev premalo, dohodki pa sc bili tako pičli, da je šlo za obstanek zavoda. Kaj je bilo sto¬ riti ? Ciippers-u gre čast, daje sprejela deželna vlada 1. 1874. gluhonemico pod svoje varstvo; tedaj so se zboljšale slabe razmere. Gluhonemica je dobila primerno stanovanje, več uči¬ teljev in za vzdrževanje gojencev gotovih vsakoletnih dohod¬ kov. Vodju tudi je bil pridejan namestnik, da je mogel pouk laže voditi in zavod bolje nadzorovati. ■ Guppers je bil pa tudi mož za to in kmalu se je pokazal sad dobro urejenega za¬ voda. Od blizu in daleč so prihajali učitelji gluhonemih, da so se učili pri Cuppersu Hillove metode, kajti učil je popol¬ noma na podlagi Hillovih naukov. Ko je Guppers 25 let izvrstno vodil bruhlsko gluhone¬ mico, je bil povabljen, da bi ustanovil in uredil enak zavod za gluhoneme v Treviru kar je izvršil enako srečno in hva¬ levredno, kaker v Briihlu. Tu je izdal tudi šolsko knjižico - «Bilderfibel zum Gebrauche in Taubstummen-Anstalten» (Bruhl, 3. Aufl. 1875.) z namero, da bi dobili učenci za prvi šolski pouk pripravno govorno tvarino. Poučeval je, kaker je bilo že omenjeno, po svojem ve¬ likem učitelju Hillu in prizadeval si je, kako bi še bolj kot ta spodrinil telokret iz šole. V to je sestavil svojo „ Tiilclerfi- bel“ z 12 podobami, ki slede po listih z imeni v ednini in množini in z nekterimi stavki kot prvi govorni pouk; vse pa strogo po pravilu «od lahkega do težjega", tako, da je Gup¬ pers jako premišljeno napredoval v dosego svojega namena. On ni imel navade, da bi bil mnogo spraševal ali kateheti- zovaje učil, ampak narekoval je in govoril večinoma sam, li¬ cenci pa so za njim govorili. Na stavljena vprašanja je na¬ vadno tudi sam odgovarjal. Vprašanja so učenci ponavljali, da se je tako mnogo govorilo in so se govorne oblike prak- tiško izvajale in kazale. "Učitelj naj mnogo govori z učenci in naj je napeljuje, da bodo tudi sami dosti govorili; le tako 88 se pri uče glasovnemu jeziku«, pravi Cuppers. Blizu tako je delal tudi Hill. Ločita sc ta dva prvaka samo v tem, da je zvajal Cuppers slovniške oblike eno za drugo po strogo si- tematiški poti, mej tem ko se je Hill načelno ogibal vsake sistematike. Cuppers je spisal za nadaljevalni govorni pouk berilo «Z\veites Lesebuch« (Bonn, 2. Aufl. 1880.)*), ki obseza razne popise, pripovedke, pesmi, vprašanja in odgovore učitelju kot vodilo in učencem kot govorne vaje. V društvu z nekim Schumacher-jem, vadniškim učiteljem, je napravil Cuppers tudi prav dobro zbirko podob «BiIder liir den Anschauungs- und Aufsatzunterricht« (Bonn, 1869.) za nazorni in stavkoslovni pouk. Tej zbirki je pridejan poseben navod «Der Anschau¬ ungs-und Aufsatzunterricht etc.» (Bonn, 1869), ki znači Ciip- persa kot posebno spretnega v nazornem poučevanju. Pregled. Hill, oče gluhonemih in najslavniši empirik, ima za raz- vilek govorne metode v tem posebne zasluge, da je prvi utemeljeval svoja načela po občni pedagogiki in tako pokazal učiteljem glavni vir, iz katerega jim je zajemati. Skrčil je do skrajne meje uporabo telokreta, odmeril raznim šolskim pred¬ metom enakomerno poučevanje in uredil sosebno nazorni pouk. Gluhonemim izvaditi in določiti glasove ter pripraviti jih do tega, da izgovarjajo besede in stavke, artikulacija torej, prizadeva sicer mnogo težav, ali to je vse mehaniško opravilo, ki se izvršuje vedno po istem načinu, tako, da ni možno, da bi učitelj zgrešil pravo pot. Vse drugo je pa, razlagati pojme in učence naučiti govora — vsakdanjega domačega pomen¬ kovanja. S tem, da je rekel Hill: «Uči gluhega govoriti prav tako, kaker uči mati svoje slišeče dete«, je pokazal sploh pot, katero je hoditi, ali načina ni še določil; kajti mati go- *) Spisal je tudi „Anweisung zur zweckmassigen Vorbereitung taub- slummer Kinder fur den Eintrilt in eine Taubšlummen - AnslalL“ (Trier, 1862.) in „Lelir- und Gebetbuch fur Taubstumme, enthallend den ersten lieligionsunterricht und die taglichen Gebete“ (Bonn, 3. Aufl. 1879.) 89 vori svojemu sinu brez vsakoršnega reda, brez pedagogike in ne gleda na možnosti ali hibe deteta, kar mora biti pa uči¬ telju gluhonemih glavna podstava. V to svrlio je uredil Hill nazorni pouk tako, da se je podajala gojencem redno v šoli in tudi zunaj šole prilično primerna tvarina, na kateri so sc učile slovniške oblike. Tako so učili Arnold, Kruse, Pricsler, Schottle in Cuppers. Hill in sosebno Arnold sta se ogibala vsake sistematike glede na slovniške oblike, da bi ne zabredla zopet mej slovničarje. Ostali pa so uredili svoj pouk na obli- koslovni podlagi jezika in sistematike in so tako popustili Hilla. Schottle je bil Jagerjeve misli, da je treba namreč glu¬ honemim nazorno, vender po sistematiki razvijati govor in prav tako ni moglo Guppersu v glavo, kako je možno, govor učiti z dobrim uspehom brez določenega pravila in načrta. Učila sta sicer tako, da sta sistematiški prehajala od ene go¬ vorne oblike do druge, vender ni veljalo to za glavno pra¬ vilo, marveč način sam, na podlagi tega, kar učenec že ve, pridobiti novo tvarino jn s to novo slovniško obliko , ne pa morda učiti slovniške oblike po pravilu « od lahkega do težjega » in utemeljevati z zgledi, kaker so delali slovničarji ali gra- matisti. Najnovejših učiteljev in pisateljev, kaker so Edvard llbs- sler, vodja gluhonemih v Ilildeslieim-u, najslavniši učenec Hillov, slavnoznani Ivan Vatter, ravnatelj gluhonemice v Fran- kobrodu ob Mcnu, in drugih, ki še žive in delajo na konečno uredbo govorne metode, ne omenjamo, razun, da jim želimo, naj bi delovali na blagor gluhonemih še mnogo let! Deželna gluhonema za Primorje v Gorici. 1. Doba. Od 1. 1835 -1840. Posamezni ljudski učitelji vzgojujejo nekatere gluhoneme. Priprave za gluhonemico. Pred I. 1840., t. j. predno se je ustanovila goriško-ister- ska gluhonemica v Gorici, vzgojevala sta dva ljudska učitelja zasebno in brez vsakih posebnih pripomočkov nekatere gluho¬ neme ter je poučevala v raznih šolskih predmetih s pomočjo telokreta; da celo v glasovnem jeziku sta je urila. Prvi je Anton Pagon. Anton Pagon, r. 12. maja 1790. v Solkanu, u. 21. okto¬ bra 1809. v Gorici, je bil visok, tanek mož pa originalnega obnašanja. Lovil je rad ptiče; orgljal in pel je na Sv. Gori. Izmej njegovih gluhonemih učencev (Pagonovi učenci so bili: Fr. Mechia, Jožef Tomasini; ta dva je poučeval v nemškem jeziku; Jožef Jereb, Marija Černe, Marija Pavlin, Anna Sillich, Marija Rutter, te pa v italijanskem) živita še neki Frančišek Mechia *) bivši stavec v Paternollijevi tiskarni, zdaj v ubožnici in pa Jožef Tomasini barvar vozov, oba iz Gorice doma. Prvi se je izobrazil potem v gluhonemici in bil celo na Dunaj po¬ slan v nadaljevalni pouk; drugi je le šolo obiskoval v zavodu, bival je pa pri svojih stariših, ki so bili precej premožni. Ta se je tudi oženil z Avgusto Gentilli, ki se je bila pa že kot mlado dekle pri uršulinkah pokristjanila in je pozneje v glu¬ honemici pod vodjem J. Budalom služila kot gospodinja. Ob njiju poroki jima je vodja daroval v spomin molitvenik s *) Mej tiskom knjige je umrl meseca maja 1. 1894 91 tiskano letnico 1. 1853. — Pagon je bil učitelj na goriški nor- malki. Drugi mož je Anton Toman. Anton Valentin Toman (Thomann), r. 16. marcija 1802. v Vipavi, je prišel iz Kanala 13. febr. 1849. za suplenta na goriško normalko, kjer je bil koj 8. apr. istega leta stalno na¬ meščen. Umrl je 24. apr. 1885. v Gorici. Kot ljudski učitelj v Kanalu, 4 ure hoda nad Gorico ob Soči, je zbiral nekatere gluhoneme in je vzgojeval po svoje. Da zaslužita ta dva učitelja že tukaj biti imenovana, se vidi tudi iz tega, ker sta pri izpitih s svojimi gluhimi učenci ne malo vplivala na poslušalce, kaker bodemo pozneje videli; žela sta pa tudi pri teh prilikah posebno hvalo in občudo¬ vanje. S tem sta dokazala v dejanji, da so gluhonemi zmožni pouka kaker drugi otroci in da morejo svoje misli izobraže¬ vati tudi v glasovnem jeziku , kar je bilo tedaj pri nas še malo komu znano. Resno se je začelo misliti na splošno odgojo gluhonemih na Primorskem še le potem, ko je bila vlada I. 1836. z od¬ lokom 30. jul. št. 16783. goriškemu konzistoriju poslala nekaj zvezkov one že spredaj omenjene Gzechove knjige: „ Versinn- lichte Denk- und SpracMehre“ z namero poobčenja tega pouka. Goriškemu konzistoriju je stal tedaj na čelu mož viso¬ kih mislij in še bolj plemenitega srca — da ljubezen sama na sebi ga je bila — in to sosebno tam, kjer je veljalo po¬ magati trpečemu ljudstvu ter delati s svojim vsestranskim vplivom na to, da se izvrše človekoljubna podjetja; ta mož je bil prevzvišeni knez in nadškof Frančišek Ksaverij Luši n. Drugi, ki se je za to največ prizadeval, in ki si je radi svoje nenavadne delavnosti in požrtvovalnosti zaslužil častni naslov ustanovitelja goriske gluhonemice , je pa 92 1. Valentin Stanič. V Bodrežu blizu Kanala je zagledal ta posebni človeko¬ ljub beli svet 12. febr. 1774. Prve šole je dovršil v Go¬ rici, višje pa v Solnogradu. Iz njegovega dijaškega živ¬ ljenja vemo le malo. Do svoje ljube materinščine si je pa ohranil vedno vneto srce in s slovenskim pesništvom se je pečal, če tudi se je šolal na ptujem; toliko več pa nam je znano iz njegovih pozncjih časov. V mašnika posvečen je prišel 1. 1802. na Banjšice sv. Duha na Goriškem, kjer je delal v Gospodovem vinogradu do I. 1809. Tu se je ohranil še živo njegov spomin. Pa, kaj bi se tudi ne? On ni gledal samo na oliko ljudstva in na to, da so mu znali otroci krščanski nauk, vsakogar je skušal, če ima tudi dobro grlo. Pred naukom in po nauku se je pelo in pe- vaje so se učenci, domov grede, zgubili po vaseh. S petjem Stanič ni vplival samo na šolo, ampak tudi na odrasle mla¬ deniče in dekleta, celo na može. Posebno ob nedeljah in praz¬ nikih je zbiral po večernicah večje fante okrog sebe ter jih učil brati in peti. Na Banjšicah si je priredil sam svojo tis¬ karno, kaker si je šolsko opravo, celo tudi šolske klopi sam napravil 1 ). Mnogo knjig, katere je deloma na Banjšicah, de¬ loma v Ročinju sam spisal, natisnil in zvezal, je razdelil mej ljudstvo, tako: «Križev pot», «Sacris solemniis» in «Stabat mater», dve drobni knjižici, katerima je pridejana pesem: «Na moje šolarje in šolarce»: « S’ očte enkrat veseliti, Morte zdaj se rad’ učiti » itd. Stanič je bil slovenski pesnik, ali bolje «pevec», kaker se samega sebe imenuje. Zložil je o raznih prilikah več, sosebno pobožnih pesmic, katere ljudstvo še dandanašnji prepeva; in če se ozremo na tedanji čas, na jezik in druge okoliščine, bil je dosti srečen. Da pa bolje spoznamo velezasluženega moža, moramo pogledati tudi v njegove posebnosti. Paulus 2 ) J ) Za Staniča so bile šole samo v mestih in večjih trgih bolje ure¬ jene, drugod je pomanjkovalo še vsega in slovenskih primernih knjig, so¬ sebno šolskih, kar dobiti ni bilo. Toda Stanič si je znal pomagati. ‘h Valentin Stanič, Podlistek „Soče“ 1873. 93 piše: «Na svojega godu dan povabi Stanič vse otroke Va¬ lentine v farovž ter jih dobro pogosti. Svojih učencev ni učil vedno le doma, marveč jih je peljal večkrat na prosto pod kako drevo. Učenje je tudi rad pretrgoval s kako norčijo, dobro vedoč, da se mora mlada glava često razvedriti in odpočiti. Dal jim je tudi kako zastavico, kar je posebno lju¬ bil. Večkrat je vzel sekiro in —■ hajd — ž njimi v občinski gozd. Tu so nasekali drv, naložili si jih na ramena ter nesli v farovž, ali pa vsak na svoj dom. Tako se je znal Stanič prikupiti tudi’ odraslim z besedo in dobrim svetom. Stari Banjšičarji pravijo: «Stanič je bil gospod, zdravnik, kmet, zi¬ dar in mizar*. Za vsak nauk, pa tudi šaljiv je bil. Bilje re¬ sen in oster, pa tudi dober in otročji. Nikoli ni bil pri miru, vsega se je lotil. Nobeno delo mu ni bilo pretežko. Z vsakim človekom je moral govoriti, na poti je ustavil vsakogar ter- ga kaj povprašal ne glede na spol, ne na stan. Vse kraje je prehodil in pregledal in na vsako visočino je splezal. Zdaj vidimo Staniča v resnih, visokih predmetih, v šoli, v cerkvi; zdaj kot zvezdoslovca, zdaj kot sočutnega dobrotnika, zdaj pa v smešnih prizorih. Tako se spominjajo še dandanašnji stari kmetje na Banjšicah in pripoveduje, kako so „gospodu odle- tovali škrici, «ko jim je pomagal seno spravljati o slabem vremenu*. Otrokom je bil Stanič poseben prijatelj. Veliko je obče¬ val ž njimi tudi zunaj šole in je uril v telovadbi. «Menssana in corpore sano» mu je bilo glavno vodilo pri vzgojevanju mladine. Večkrat po šoli je peljal otroke proti soškemu brodu na travnik. Vsak je bil oborožen z dolgo palico in vojaške vaje so se pričele. Marširalo se je na vse strani, da je bilo veselje. Na to se razdele mladi vojaki v čete in vojska se prične. Stanič v sredi je zapovedoval sovražnikom in prija¬ teljem. Drugi pot so krstili griček za Palmo, Mantovo, Verono. Eden oddelek je branil trdnjavo, drugi jo je pa naskakoval. Navadno je nosil Stanič seboj samokres, da se vender bitka ni končala brez streljanja. Večkrat je odmeril 3-400 korakov daljave ter potem zakričal: « Kedor bode prvi pri meni, dobi šestico. — Tecite!" Skakali so tudi čez jame in jarke in ke¬ dor je skočil najdalje, dobil je malo darilo. Svoje učence je 94 učil tudi skrbno plavati in izbiral je v to samo nevarne to- mune ali brezna in globočine v Soči, toda vsakemu je prej mehurje privezal in ga dejal na vrv. Zapomnil si je nevar¬ nost pri plavanju iz lastne skušnje. Šel je bil namreč kot di¬ jak v Celovcu s prijatelji kopat se. Toda predaleč zabrede in ker ni znal plavati, ga voda spodnese, da se je potopil. Drzni tovariš, Blaže Potočnik, skoči za njim in ga reši. «Čez 4G let»,tako sporoča Slomšek v «Drobtinicah« zal. 1848., »hvalež¬ ni Stanič ni pozabil svojega rešitelja. Prizadeval si je, da bi poizvedel po njem ali po njegovih naslednikih; toda zastonj. Potočniku odločeni dar je razdelil Stanič mej uboge. Mej Ročinjci, katerim je bil poslan 1. 1809., se je skazal zopet moža. Prav takrat so imele vojska, lakot in razne bolez¬ ni svoj strašni obhod. V Ročinju je osnoval Stanič šolo, ka¬ teri je preskrbel potrebnjih knjig, tukaj je začel gojiti sadje- rejo ter jo visoko povzdignil. Celo kozice je cepil. Vsem je hotel koristiti. Ker je vladala v Ročinju in bližnjih vaseh velika lakot, je preskrbel stradajočim delo in zaslužek s tem, da je dosegel pri cesarju stavbo kanalskega mosta. Za velike zasluge ga je poklical potem 1. 1819. nadškof Walland v Gorico mej korarje. Tu je nadaljeval svojo delavnost v prid cele dežele, ali po svojem značaju je ostal, kakeršen je bil. L. 1822. ga najdemo že mej odborniki kmetijske družbe za Goriško, kjer je često nadomestoval predsednika. Da je tii marsi¬ kaj nasvetoval in storil v prospeh tega prekoristnega društva, je jasno, kajti bil je v tej stroki jako praktičen in izveden mož. Ko so jele izhajati v Ljubljani «A T ovice», časopis, ki je meril sosebno na zboljšanje kmetijstva, naročil si je Stanič koj 50 iztisov, da jih je razpošiljal mej posestnike, dobro vedoč, da je iskati boljše ljudske prihodnosti osobito v dobro ure¬ jenem kmetijstvu. Drugo pa, kar mu je bilo vedno na srcu in kar mu je prizadevalo neizmernega truda in skrbi, je bila odgoja mladine. Zato je prišel uprav na pravo mesto svojega poklica, ko je bil 1. 1828. radi svojih velikih zaslug za šolo imenovan višjim *) Konec dolične prošnje se glasi: .Ferdinand gib Arbait oder Brot, sonst stirbt das Volk in der Noth. 95 šolskim nadzornikom. Povsod je hotel biti in vse sam opraviti in pripraviti. Tako vidimo Staniča v sejah, kako si prizadeva za zboljšanje šol. Njegova je pa morala obveljati, ker je dru¬ gače koj spravil svoje spise ter pretil, da odstopi. Vidimo ga tudi na njegovem stanovanju v Nunski ulici '), kako si je na¬ pravil zalogo šolskih potrebščin 2 ), da jih je učencem razprodajal. Pri tem pa ni zamudil vsakega učenca izpraševati, od kod da je, v kateri šoli je itd. Toda Stanič ni skrbel samo za odgojo polnočutnih otrok, ampak po 1. 1836., ko mu je bila došla ona Gechova knjiga 8 ), vnelo se je njegovo srce tudi za gluhoneme in slepe 4 ). O tem in kako je prišlo do tega, da se je ustanovil zavod gluhonemih v Gorici, sporoča 6 ) Stanič sam tako-le: „Citat sem predgovor Czecliove knjige in proti koncu tega predgovora je ubogih sirot usmiljeni oče užgal v mojih prsih ogenj, ki me je pretresel in kateri, ako Bog da, ugasne stoprav z mojim živenjem v meni. Dotične besede se glase: «Gloveških osod vsemogočni vladar, brez čigar volje se za človeštvo nič velikega in dobrega zgoditi ne more, vdihni vladam, v izpeljavo njegovih namer na zemlji osnovanim, trdno voljo, da bi vsem gluhonemim v dosego tistega namena, za keterega so ustvarjeni in z vsemi sposobnostimi obdarovani, podelile potrebno pomoč ; da bi jim izkazale neprecenljivo dobroto krščanske, versko-nravne omike, do katere imajo kot J ) Tam, kjer je zdaj „Hilarijanska tiskarna' 2 ) Pavletič, poznejši vodja gluhonemih, je večkrat pravil, kako je hodil k Staniču po peresa in papir. 3 ) »Versinnlichte Sprach- und Denklehre', 4 ) Do tega, da bi se bil napravil poseben zavod za slepe, ni prišlo, ker slepih otrok na Goriškem je zelo malo. Od teh so pošiljali nekatere v Padovo, zdaj pa pridejo na mestne ali deželne stroške v Gradec. V kratkem se odpre tudi v Ljubljani zavod za slepce. 6 ) Primerjaj Staničev spis : Die Wallfabrt der Taubstummen auf den beil. Berg bei Giirz am 21. Juni 1844. Petem : Gefuhle einiger Taubstummen, vorgetragen bei Gelegenheil der am 9. Sept. 1843 abgeh. Prufung derselben. llrevi cenni storicl sopra 1’istituto, 1840-1856. Nadškofijskega konzistorija okrožnice od 21. maja 1838., 1. avgusta 1839. in 7. marcija 1840. Breve relazione sull’ origine e sullo stalo presente deli’ istituto dei sordomuti per il Litorale in Gorizia, 1843. Valentin Stanič. Podlistek „Soče“, 1873. 96 ljudje in kot udje krščanske cerkve pa človeške družbe neiz¬ podbitno pravico; da bi s tem velikim delom pravičnosti in usmiljenja proti takim nedolžnim, več tisoč let svojega odre¬ šenja čakajočim nesrečnikom oprostile človeštvo velike sramote, da mora bitja svojega rodu v živinskem stanu gledati /» »Te besede so me vznemirile«, piše dalje Stanič; »sra¬ moval sem se svoje popolne nevednosti glede na te nesrečnike in vest me je toliko huje pekla, ker sem imel za svojega prejšnjega pastirjevanja, sicer že odraslega, gluhonemega pod seboj. Ogenj v mojih prsih me pa ni samo pekel, nego gnal me je do dejanja. Govoril sem glede na omenjene mlade duhovnike z nekim profesorjem bogoslovja. Le malo, malo se jih je oglasilo. Zato je bilo treba vse dekanate goriške nad¬ škofije v tej zadevi opomniti ter jim več v tem času nakup¬ ljenih iztisov omenjene knjige priporočiti, da bi jo duhov¬ niki brali ter se po njej ravnali. Res se je oglasilo več de¬ kanij, ki so prosile v ta namen Gzechove knjige. Pa — kako prazne so človeške nadeje! Duhovniki so se skoro gotovo ustrašili hieroglifom podobnih znamenj na strani 42. in 40. Zdela so se jim pretežka, da bi se jim mogli naučiti in zatorej so vrnili knjige, niti doteknivši se jih !« «Vendar je prisijalo po grdem vremenu tudi solnce, ko mi je kmalu po tem omenjeni gospod profesor povedal, da se priprost učitelj v spodnjih razredih tukajšnje normalke (g. Anton Pagon), dasi ne pozna Gzechove knjige, že dalje časa prav srečno peča s podučevanjem gluhonemih. Kmalu sem se prepričal o tem. Koncem šolskega leta smo imeli malo preskuš- njo. Ta preskušnja 1. 1837., pri kateri se je zbralo mnogo odličnih gostov, je že vsled svoje novosti več pokazala nego so vsi pričakovali. Veselje, katero je z obraza sicer zanemar¬ jenih gluhonemih odsevalo, njih trud, da bi svoje misli z besedami izrazili, izvadila sta iz marsikaterega očesa navzo¬ čih skrivno solzo pomilovanja in radosti! Kedor je bil navzoč, je gotovo čutil željo, da bi se za tako zapuščene sirote kar je mogoče storilo*. »lvonzistorij je na to v naslednji pomladi 21. maja 1838. 97 razposlal tiskano x ) okrožnico, v kateri so se pobijali nekteri predsodki in poudarjalo se je, da je dušnih pastirjev sveta dolž¬ nost, skrbeti tudi za izobraževanje in poučevanje gluhonemih. Ker je v tem tudi ljudski učitelj v Kanalu (g. Anton Toman) tri gluhoneme dečke poučeval, osnovali smo 1. 1838. spet prekušnjo, h kateri je tudi kanalski učitelj pripeljal svoje tri učence. Tudi ta preskušnja je vse navzoče prijetno osup¬ nila. S tem je nastopil čas, da se ustanovi v Gorici redna šola za gluhoneme«. Tako govori Stanič. 1. avgusta 1839. razpošlje konzistorij drugo, z apostol¬ skim duhom navdano okrožnico : «dobrim prebivalcem go¬ ričke nadškofije in vsem blagočutnim človekoljubom ,». Tu je povedano mej drugim, da je v našem cesarstvu nad 20.000 gluhonemih in kako žalostna da je njih usoda, ki svoje nadloge celo tožiti ne morejo, da se pa povsod dela na zboljšanje njih revnega stanu, ker je že mnogo avstrijskih kronovin posnelo oni po slavni cesarici Mariji Tereziji ustanovljeni zavod gluhonemih na Dunaju. Okrožnica hvali in priporoča nadalje lepo prizadevanje učiteljev Pagona in Tomana ter sporoča, da so začele po nasvetu okr. šolskega nadzornika tudi preč. uršulinke in bolški učitelj Furlani tako postopati. Dalje, da so si skoro vsi deka¬ nati omislili Czehovih knjig in vposlali že več jako hvalevrednih doneskov; da pa ti prinosi nikaker ne zadoščajo, ako se hoče kaj uspešnega doseči; kajti stroški za hrano, stanovanje in za učitelje so veliki. «Breme je res težko«, pravi okrožnica, »vender ne pretežko, da bi se ne dalo prenašati, ko bi pri¬ stopilo dovolj radodarnih rok, zadoščal bi potem vsak še tako majhen darček. Bodite usmiljeni in usmiljenje se vam bode izkazalo, dajte in dalo se vam bode» itd. Take res krasne besede polaga konzistorij v tej okrožnici na srca Primorcem, da bi koliko možno pritekli na pomoč gluhonemim in tudi slepim. ♦ To vabilo je padlo pa samo v enej škofiji na rodovitna tla. Tolažilo nas je pa toliko bolj to», nadaljuje okrožnica, «da so se skoraj vsa duhovščina in okrajni komisarijati na Gori- 9 Prve spise v zadevah zavoda sta tiskali tiskarni Valeri-jeva in Paternolli-jeva. 7 98 škem posebno odlikovali s svojimi podpisi in s tem, da so mlado početje preskrbovali tudi z živežem*. Mej velikodušnimi dobrotniki nahajamo mnogo dostojanstvenikov, uradnikov, me¬ ščanov in tudi židovsko občino v Gorici. V svoji dobrodelnosti so se izkazali dalje borsa v Trstu, nekateri župani in sosebno duhovniki tržaške, poreške in krške škofije. Celo c. kr. polk princ Leopold in c. kr. mejni stražniki niso zaostali. Uspeh je presegel vse pričakovanje. Jako važna je bila tudi tretja okrožnica, izdana 7. mar- cija 1840., in to sosebno zato, ker se je vsled nje ustanovil namenjeni zavod. Konzistorij poroča namreč tu s posebnim veseljem, kako veliko žetev je prineslo v drugi okrožnici vsajeno seme, in da se izmej vseh podpornikov posebno odlikuje du¬ hovščina naše nadškofije. S svetim Pavlom jo smemo imeno¬ vati : «veselje naše, našo krono !» Večina je dala res zdatno pomoč. Vrhu tega, da sta se dva podpornika zavezala z enkratno plačo 1000 gl., zagotovili so drugi blizu 600 gl. letne podpore. Ker ima torej konzistorij že na tri leta zagotovljenih 1150 gl. in glavnico 2250 gl., meni, da je čas, sklicati vse pod¬ pornike kot ude v glavno sejo 22. aprila 1840., da se določijo pred vsem najvažniše stvari, kaker: kje in kako naj se obrne nabrani denar; izvoli naj se ob enem odbor, ki naj bi vodil vso zadevo. Pobivši nekatere vgovore nadaljuje okrožnica : «Morda poreče kedo, da je Gorica premajhna in da je krog dobrot¬ nikov v njej preozek. Bodi rečeno pred vsem, da se je imelo pri izdelovanju dotičnega načrta oko vprto v vse Primorje in tudi v bližnje dežele. Tudi sl. vlada se strinja z na¬ šimi načeli. Nekateri Goričani so pa že dognali še imenitniša podjetja. Zjedinjene moči je treba in pa odločne volje. Go¬ riška nadškofija je nabrala v samih 10 letih okolu 7000 gl. za amerikansko misijo, blizu toliko se daje v Gorici domačim siromakom. Ali so morda obožali ti dobrotniki, ali pa znatno obogateli skopuhi! Odločni ta korak goriškega konzistorija, to je razpis omenjene seje, je vlada pohvalila z odlokom 8. apr. 1840. št. 8415 ter mu prepustila dotično skrb. Da je šlo odslej za — 99 — to, da se ustanovi gluhoneraica v Gorici , je toliko jasniše, ker se je prav tu pokazala največja požrtvovalnost za njo. Vse tri okrožnice sta podpisala Frančišek Ksaverij, knez in nadškof, pa Valentin Stanič, školastik in glavni šolski nad¬ zornik. Soditi po slogu, smemo trditi, da je bil tem velevažnim, s posebno ljubeznijo in krščansko vstrajnostjo priobčenim okrožnicam, pisatelj Stanič sam : kajti ta mož je imel krepak slog, pa čuteče srce za človeški blagor. Se ve, da on molči o tem, pravi Paulus x ), kar je sam storil in dal za ustanovo zavoda, in vender je prav Stanič poleg nadškofa Lušina največ podaril; namreč že prvo leto 500 gld. in obljubil je dajati vsako leto še po 50 gl. Tudi v svoji -oporoki ga ni pozabil, kaker bodemo pozneje videli. Koliko pa je vreden njegov trud in njegovo prizadevanje sploh, da se jo zavod ustanovil! Glede na vse to moremo le Staniča imenovati očeta zavoda. II. DOBA. Od 1. 1840. -1845. Ustanovitev glahonemice. 22. aprila 1840. se snide torej razpisana seja, katero je vodil c. kr. namestniški svetovalec in okrožni glavar grof Vaclav Gleisbach. Udeležilo se je te seje dokaj imenitnih dosto¬ janstvenikov in drugih gospodov, kaker: preuzvišeni knez in nadškof F. Ks. Lušin z nekaterimi kanoniki, cerkovna in civilna oblastva, mnogo duhovnikov iz mesta in z dežele, profesorji in jako veliko goriške gospode. Po kratki preskušnji gluho¬ nemih se je začela seja, v kteri je bil imenovan knez in nad¬ škof začasnim predsednikom, v odbor pa so prišli: Grof Gleis- baeh, Avguštin baron Godelli, kanonika Stanič in Budin, pro¬ fesorja Mozetič in Kafol (Gaffou), dr. Savio, Jožef Della Bona in Janez Budal. Za tajnika je bil izvoljen dr. Močnik za *) V. Stanič, Podlistek „Soče“ 1873. 100 blagajnika pa Dom. Jož. Della - Bona in vodstvo zavoda je 'prevzel brezplačno Janez Budal. Kmalu potem sta stopila v odbor advokat Fr. Collugnnti in župan Anton Bujatti namesto dr. Savia in Kafola. Prva skrb novo izvoljenega odbora je bila, najeti posebno stanovanje za šolo, preskrbeti jej plačanega učitelja ter nabirati podpore, kaker sploh čuvati nad vsem, kar zadeva vzdržanje zavoda in odgojo sprejetih otrok. Odborniki so se shajali redno vsak tretji mesec v posebni seji. Oktobra meseca istega leta se najme kos hiše g.da For- nasari-ja pleni. Verče z vrtom vred (ulica sv. Klare)') za letno najemščino 190 gl. in 10. novembra se odpre gluhonemica s 5 internisti in 8 eksternisti, kateri je bil imenovan učiteljem novomašnik g. Ivan Winkler. Ta dan se zberejo vsi gojenci v cerkvi sv. Ignacija na Travniku k tihi sv. maši, katero je služil preuzv. knez-nadškof sam. Udeležilo se je pa te željno pričakovane sv. daritve mnogo glavarjev raznih oblastnij, veliko odlične gospode in polna cerkev radovednega ljudstva. Vsa slovesnost je bila jako gin- ljiva, in marsiktera solza se je vtrnila iz očij rahločutečih src, so- sebno ko je naposled milostivi knez in nadškof nagovoril zbrano množico in podelil še svoj očetovski blagoslov gluhonemim prvencem in zavodu v srečni začetek. Novemu zavodu se piše torej začetek z dnem 22. aprila 1840. Prirastel je ž njim Gorici, ki je že tedaj slovela vsled mnogih človekoljubnih naprav, nov, dasi še jako ponižen zavod krščanske ljubezni. Majhno je bilo število gojencev, majhno stanovališče — še to najeto — toda preblaga misel se je vender-le zvršila. Kot nekak naučni načrt je določil konzistorij, da naj se pouče gluhonemi v spoznanju samega sebe in v dolžnostih, ki jih vežejo kot kristijane in državljane, ter da se uče govora in pa kakega rokodelstva za svojo prihodnost. Omeniti je, da se je konzistorij poganjal tudi za pouk kakega slepca. b Prav v tej zdaj Ghiurlo-vi hiši ulici sv. Klare je zdaj slov. zaba¬ višče ali otroški vrt in en razred „Slogiue“ šole. 101 Poučevala in vzgojevala sta gluhoneme Iv. Budal , vodja in katehet ob enem, in pa Iv. IVinJder v prvotnih šolskih predmetih ter urila je tudi v slovenskem in italijanskem jeziku po narodnosti starišev. Razim šole so obiskovali dečki tudi razna rokodelstva, da so se vežbali za poznejše življenje, deklice pa so se vadile v ženskih delih, katera jim je kazala hišna gospodinja in neka navlašč za to najeta šivilja. Izobra¬ ževanje posameznih gojencev je trajalo G let, za nekatere pa, ki so se hoteli bolje izučiti v svojem poklicu, 8 let. Javni izpiti so bili štirikrat v letu in pri zadnjem so se pridniši obdaro¬ vali, kaker je bila to sploh navada v tedanji ljudski šoli. Pri vsem tem je bil pa prava duša zavodu Stanič, ki je nevtrud- ljivo delal in skrbel, da ni vsahnilo komaj vsajeno drevesce; noč in dan si je vsestransko prizadeval, zlasti z nabiranjen milodarov, da se je zavod vzdržal. Podpirali so pa zavod sledeči dobrotniki : Grof Jož. Thurnova zastavljavnica v Gorici, c. kr. kameralna blagajnica za uboge in ona za bratovščine, mestna blagajnica, knez- nadškof Fr. Ivs. Lušin in Stanič, metropol, kapitelj, dekanati in samostani, glavarstva, okrajna sodišča, županstva, pleme¬ nitaši in drugi posestniki, židovska občina, finančna straža, tržaški magistrat, Istra, primorske škofije, tako, da je bilo koncem 1. 1842., kaker priča «Rendiconto» v «Breve rela- zione» 1. 1843., čistega premoženja 5187 gld. 48 kr. Ali pri vsem tem ni bil zavod dalje zagotovljen, nego k večemu za tri leta ; trebalo je torej že zgodaj iskati trdne podlage. Tudi bi bil moral zavod rasti, širiti in utrditi se. V to se je bil obrnil odbor z nadškofijskim konzistorijem že meseca maja 1. 1840. do cesarja Ferdinanda I. «dobrotljivega* ter ga na¬ prosil podpore. Cesar je odločil potem z naj višjim odpisom 1 febr. 1842., da se ima dajati zavodu vsako leto 2150 gl. podpore iz raznih državnih zalogov '). Vrh tega je daroval cesar iz svoje denarnice še 500 gl. Odslej se ni bilo več bati, da bi gluhonemica prenehala ; mogoče je bilo celo, najeti še *) kaker iz mestne gor. hranilnice 150 gl., iz gor. kamerelnega za¬ loga za uboge 700 in iz istega zaloga za bratovščine 300 gl., iz trž. zal. za bratovščine 500 in iz enakega zal. istrskega 500 gl. nektere izbe, nakupiti potrebne hišne priprave, pomnožiti učiteljstvo in nadzorstveno osebje ter vsprejeti več novih go¬ jencev ; skratka, v zavodu se je pričelo, kaker piše Stanič, novo življenje in delovanje. L. 1844. pristopita mej odbornike v drugem glavnem zboru, mesto kanonika Budina in prof. Mozetiča, župnik Martin Balza in okr. kom. Schellander. Ko se zatvori 1. 1842. tretji glavni zbor, je sam namestnik prevzel pokroviteljstvo , in ko je izvolil 1. 1843. v četrtem glavnem zboru nadškofa za svo¬ jega namestnika, je postal predsednik grof Glejsbach. Novi odborniki so bili: Grof Kristjan Attems, dr. Jakob Della-Bona, župnik Marizza in prof. Mozetič ; potrjeni pa dotedanji: baron Codelli, kanonik Stanič, Bujatti, Jožef Della Bona in Budal. Mesto prof. dr. Mozetiča je prevzel tajništvo, in v novembru L 1843. tudi vodstvo zavoda, dr. Jak., Delta Bona, kateri je obdržal potem to službo tri leta, t. j. do 1. 184G. Za tem letom je bil pa Stanič do svoje smrti vodja gluhonemih. Naloga novega zavoda je prihajala tem večja, odkar je dobil cesarsko podporo in ob enem značaj širše javnosti in važnosti s tern, da mu je vlada odločila večji delokrog. Zavod bi imel zadoščali namreč potrebam vsega Primorja, ki je štelo nad 300 gluhonemih, mej terni 30 sposobnih za šolo. Mislilo se je torej resno na to, kako preskrbeti zavodu potrebne pomoči ter ga spraviti v vrsto enakih naprav na Avstrijskem. Da bi se uredil tudi pouk po vseh znanstvenih zahtevah, pošljejo učitelja Ant. Tomana na Dunaj. Rejenci, katerih je bilo 1. 1844. že 36, so mej tem napredovali v splošno veselje pod skrbnim vodstvom kateheta Budala, ki je strinjal v sebi z drugimi lepimi lastnostmi tudi posebno zmožnost umnega gospodarja. Rejenci so bili zdravi, pridni, zadovoljni in dobre volje. «Gil i- ljivo je videti«, piše Stanič v svoji «WalIfahrt auf dcn Id. Berg», kako izražajo gluhonemi svoje veselje, ko sojini pri¬ druži kak nov tovariš. Vsi ga takoj obstopijo ter se hote ž njim kratkočasiti. Kretanju takrat ni konca ne kraja. Mali novak se čudi s početka temu zanj novemu prizoru, toda novost ga jame brž mikati. Obraz se mu zjasni, veselo se ozre po tovariših, oči se mu zasvetijo v gotovo znamenje, da mu je srce kaj zadovoljno, ter da je pozabil vsaj nekoliko 103 svojo prejšnjo siroščino in nezgodo. Srce se ti smeje, ko opazuješ to radostno gručo. Vse je veselo, vsak je zadovoljen s tem, kar se mu da. Kaj radi imajo svoje učitelje in v obče svoje dobrotnike. Od druge strani pa je lahko umeti, da prinesejo te nesrečne stvari marsikako napako v zavod, in radi tega mora biti vzgojitelj skrben in čuječ, da z neumorno pridnostjo očisti gojence v zavod prinešenih napak*. Stanič je napravil v tem času z gojenci več izletov. Najinienitniši je «božja pot na Sv. Goro 24. junija 1844», ktero popisuje sam v daljšem lepem popisu 1 ). Ta popis je poln jako mikavnih prizorov in kaže sosebno, kako blaga duša je bil Stanič. «Ker je prostor našega zavoda zelo majhen*, tako opra¬ vičuje Stanič izlete s svojimi ljubljenci, »zato je silno potreb¬ no, da gredo naši rejenci večkrat pod milo nebo. Sploh pa so jim taki izleti jako koristni, ker vživajo zdrav, svež zrak ter si krepe in utrjujejo mlade ude. Ako si jih zna sprevodni učitelj okoristiti, so take prilike neprecenljive vred¬ nosti glede na pouk. Vesoljni svet se razprostira pred njimi. Hribi, gozdi, doline, vode, travniki, poljane, vasi, cerkve, hiše, drevesa, živali, zanimajo njih oči». Evo ti — najlepši prilični pouk. «Drugo jutro 24. junija 1844, ob l’/ 2 uri vzamem odlo¬ čene sklenice, samokres, smodnik in druge potrebne malen¬ kosti ter grem v gluhonemico. Vse je še trdno spalo ; ali o mojem prihodu so takoj vsi na nogah. Dečki zaropotajo po stopnicah, deklice se napravijo, luči se hitro križajo po izbah in vratih. Ko se otovore nosci z zalogo živeža, odrinemo ob 2. urah. Ravno prisije jutrnja zarja izpod iztočnega obzorja, ko dospemo pod solkansko cerkev, kjer se nekoliko odpočijemo. Pot na Sv. Goro je bila za malo vajene rejence težavna, a vendar ni manjkalo veselja, niti tu pa tam glasnega smeha; če je kedo hotel namreč junačiti se, da drugega prekosi v hoji, pa je padel ali obtičal mej trnjem in si lizal prste; ali če se je kedo drugi prekucnil love se po grušču, tedaj se je J ) Die Wallfahrt der Taubsl. auf den heil. Ber^ bei Gorz am 24. .Juni 1844. 104 vse smejalo. Takošnih prizorov ni manjkalo v splošno rado- vanje. Tisti, ki je padel ali se kako drugače nerodnega ska- zal, ni bil zato čmeren, marveč se je smejal s tovariši. Na več krajih se je ponudila krepilna sklenica počivajoči karavani. Naposled pridemo na sprednji vrh. Nekoliko pod nami je stala kapelica (na Prevalah), kakeršnih je više zaporedoma še šest. Tukaj se ti odpre nakrat krasen razgled čez Gorico, Furla¬ nijo, Oglej in na morje. Skušnja uči, da se gluhonemi na nobenem sprehodu tako ne razveseljujejo ko takrat, ko jim je plezati na kako višavo. Ravno so zlatili prvi solnčni žarki pusti vrh sv. Va¬ lentina, ko se zopet vstavimo in pogledamo skozi daljnogled v svet okrog sebe. Oj kako veselje za gluhoneme, videti dalj¬ ne predmete tako blizu! Koj začnejo z neko posebno vnemo kazati v svoje rojstne kraje. Tu je bilo zopet dokaj smeha, ako je kedo kazal na levo, pa bil je iz desne doma in na¬ robe. Čvrsto smo potem nadaljevali svojo pot. Pri kapelicah so se vstavljali mladi hodci, da so sosebno tisti, ki so imeli že kak pojem o sv. veri, razlagali ostalim slike, ali pa pazili, ko smo jim jih mi tolmačili. Marsikteremu dobremu dečku se je uternila tedaj solzica radosti». «Ivo pridemo naposled blizu cerkve, naznani se nam, da je svetogorski vodja začasno zaplenil vse naše pri krč¬ marju oddane. reči ter temu tudi strogo prepovedal, sprejeti nas ali nam kaj dati, kajti — da smo danes njegovi gostje J ) Še malo se ozremo po bližnji in daljni okolici, potem se mlada družba, polna vneme in pobožnosti, poda v veličastno, spoštovanje vzbujajočo svetogorsko cerkev, kjer je že toliko tisoč ranjenih src našlo zaželenega miru in hladila. Ali kedo popiše še-le radost, ki dečkom in deklicam zasije na spreme¬ njenih obrazih, ko se pred njimi na velikem altarji razgrne mila podoba Matere Božje! Dočim sem jaz služil sv. mašo, so klečali mladi romarji mirni, kaker kipi, vtopljeni v pobožne čute in misli. Drugi so, v to pripravljeni po duhovniku in učitelju g. Nardini-ju, prejeli sveto obhajilo*. *) Temu vodji je bilo ime P. Gelotti. Radi svoje nenavadne popular¬ nosti je bil ta duhovnik mej mnogojezičnimi romarji posebno na glasu. 105 Za zajntrek dobimo kruha in mleka. Potem se povrne¬ mo v cerkev k sv. maši, katero je služil g. Nardini. Pri ogle¬ dovanju stenskih slik so kazali gluhonemi zopet dokaj veselja in radovednosti; toda mrzlco so gledali v hramu na njim pred¬ stavljeni škaf sirotke, njim nove pijače. Še-le ko zajmem in izpraznim jaz dva korca, so začeli segati tudi oni po njej. Ob navadni uri smo obedovali v samostanu. Ker je bilo še prezgodaj, da bi se bili vrnili, odidemo na blizu eno uro oddaljene travnike in v tamošnji gozd proti Kanalu. Mimo grede ogledujemo opekarnico in novi vodnjak ter kmalu pridemo na zeleno planjavico, kjer je rastlo več orehov in črešenj. Tukaj se vstavimo. V dve četi razdeljeno društvo jame po tleh in po drevju uganjati svoje burke. Ve¬ selega šuma, smeha in ploskanja ni bilo konca. Mahnemo jo tudi proti nekemu studencu, blizu katerega se ustavimo v senci. Svetogorski vodja nam je poslal za južino nekaj bokalov ce- bedina, kateremu je prinesel lastnik zemljišča še nekaj bokalov hladne studenčnice, da smo imeli vsi dovolj. Nenavadne burke, plezanje, guganje in skakanje; vse to je pobralo več časa, in zdaj je bilo misliti na povratek. Sprožim samokres, in takoj so vsi skupaj. Svetogorski vodja se je udeležil občega veselja. Predno se pa vrnemo proti Gorici, obiščemo še enkrat mi¬ losti polno podobo Božje porodnice. Gospod vodja obdari še gluhoneme in prav srčno je bilo slovo». «Vendar se mi je milo storilo, ko sem mej lem ogledal še gorskih velikanov sive vrhove, katere sem v svojih mladih in moških letih prehodil. Spomini na te srečne čase se mi nehote vrnejo v srce. Obračale so se moje oči pred vsem proti severju, tja proti gori Klapsavonu v Karniji, mej Tol- mezzom in Piavo, na kateri sem bil pred več leti. Oziral sem se tja na bolške gore, kjer sem z večnim snegom pokritemu Prestrelniku in veličastnemu Mangartu bil stopil na teme. Gle¬ dal sem tja proti 6000 m, visokemu, ljutemu Krnu, proti Kolku, Jalovniku in Hladniku, na katerih sem tudi bil ter vse pre¬ meril z barometrom. Posebno pa me je vleklo oko proti si¬ vemu očaku Triglavu, na kateri sem priplezal 21. sept. 1808. in ga prvi meril in opazoval z barometrom. Bliže so mi bile ročinjske gore, kjer sem 10 1 /? let pasel 2000 duš», 106 Staniču so bile gore tako priljubljene, piše njegov živo- topisec Paidiis v „Soči“, «da je celo svoj god najraji praz¬ noval na vrhu sv. Valentina*. 9. nov. 1844. je bil javni izpit gluhonemih v Wcrden- berškcm poslopju. Prelepo so se izražali pri tej priliki občutki nekterih gojencev: «0, kako nesrečni smo bili prejšnje dni, ki so nam tekli, zapuščenim od narave in od ljudij. Le kak sočuten pogled naših tožnih roditeljev ali kake blage duše nas je mogel to¬ lažiti v toliki nesreči. Nikoli nismo čuli besed: «Ubogi sin, uboga hči, nesrečni otroki* Nikoli ni odgovoril naš oslabljeni jezik: « Blagi oče, draga mati, mili dobrotnik!* Ljubi dobrot¬ niki ne zapuščajte nas v naši nezgodi*. «Velika je bila tedaj naša beda, pa tudi pomoč blizu. Bog, naš in Vaš oče, je obudil dobre ljudi, duhovnike, po¬ sestnike, meščane in kmete, da so mogli naši poglavarji usta¬ noviti gluhonemico. Malo nas je bilo iz početka gojencev, toda ko so se nas usmilile tudi visoke oblasti in posebno odkar je naš ljubljeni deželni oče Ferdinand dovolil znamenito pomoč, počveterilo se je naše število. Zdaj nas je 29 v zavodu itd*. Ti mili izdihljeji J ) poročajo dalje o božji poti na Sveto Goro, govore o pouku in prejetih podporah ter sklepajo z go¬ rečo hvaležnostjo proti vsem dobrotnikom in podpirateljem zavoda. Iz njih, kaker iz Staničevega popisa božje poti na Sveto Goro, je razvidno, da je mali zavod res napredoval, in da je bilo že do 1. 1844 otetih 36 gluhonemih 2 ) Staniču je bilo veliko do tega, da so se gojenci tudi telesno krepili in razvijali. V to je rabil dolge hoje, telovadbo, igre, itd.; pri tem je skrbel, da se jim zvedri um v pogledu naravskili prikaznij. Od ene strani je bil gotovo navskriž s tedaj vladajočimi predsodki o telovadbi, od druge je pa očitno, da je znal mož že takrat prav čvrsto in odločno postopati po načinu nazornega poučevanja. Zavod je užival v teh časih lepo podporo, toda četrtino vseh denarnih prinosov je pobrala že sama najemščina. Opra- b Pridejani so ti izdihljeji Staničevemu popisu poti na Sveto Goro. 2 ) Kaker je razvidno iz pridejane razredbe bolj zadaj .... 107 vičeni so bili torej glasovi onih mož, ki so koprneli po tem, da bi se zavod enkrat rešil težkih spon najemščine in si omislil lastno streho. Toda izvršitev teh želj je bila prihra¬ njena bodočnosti. Iz doslej povedanega se vidi, da je uprav Stanič pravi začetnik goriške gluhonemice in da moramo njemu pred vsemi hvaležni biti za veliki blagi dar, izvirajoč iz te plemenite usta¬ nove trpečemu človeštvu. Vetji del svojega življenja je odslej prebil mej gluhonemimi, katerim je posvetil vso svojo oče¬ tovsko skrb ; mej temi mladini sirotami je tako rekoč sam omladil. — Tudi lo, da je ustanovil 1. 1846.' v Gorici družbo zoper trpinčenje živalij, potem ko je bil pristopil že 1. 1845. k enaki monakovski družbi, nam spričuje, da je bil Stanič unet za vse blago in dobro. Valentin Stanič je umrl 29. aprila 1847. Vzdignil je bil namreč o priliki, ko se je popravljala gluhonemica, pretežak hlod in si tako nakopal prerano smrt. Latinski napis na njegovi spominski plošči se glasi po naše: Valentinu Staniču, Bodrežanu, mej kapiteljskimi dostojniki goriške nadškofijske prvostoljnice školastiku, ljudskih šol višjemu nadzorniku, 29. aprila 1. 1847. umrlemu, možu v zmernosti, delavnosti, radodarnosti, odličnemu je postavila ta spominek gluhonemica, žalujoča po svojem « u s t a n o v- n i ku in zavetniku*. V svoji oporoki 14. aprila 1844. je zapustil čislega pre¬ moženja I 1.960 gl. 29 kr. ter določil, da,’ ker je izdal že čez 5000 gl. stolni cerkvi, gluhonemici in zavodu za uboge otroke v Gorici, potem šoli in cerkvi v Kanalu, zato jim ne zapusti nič več. Ker je pa pozneje našel, da ima več premoženja, kakor je mislil, in ker je bil že poprej potrosil veliko za svojo rojstno hišo, zapustil je še 2000 gl. gluhonemici in društvu zoper trpinčenje živalij in sicer vsakemu polovico tega zneska. Vrhu tega je volil gluhonemici še vse svoje razno orodje in pohištvo. Stanič jc bil velik, koščen, suh, močan mož. Glavo je nosil malo naprej nagnjeno. Celo je imel visoko, obraz po- 108 dolgovat, nos šiljast in oči rdeče. Poslednje zato, ker je bil še kot otrok na ognjišču padel v ogenj in od tedaj so mu bile trepalnice ostale krvave. Govoril je močno, na glas in zelo trdo. Hoji je bil poseben prijatelj, stopal je široko. V hoji in pri delu, ki zahteva močen život, ga ni kmalu kedo prekosil. Vzdignil in nesel je več nego marsikteri težak. Bolan ni bil nikoli, ker je živel jako zmerno in priprosto. V goste ni hodil, ne vabil, pač pa z obema rokama delil mej ubožce in sirote. Priden in delaven je bil, kaker bečela, pa tudi nobenega brez dela poleg sebe ni mogel gledati. Svojih mislij in svojega pre¬ pričanja ni zavijal v gladke, dvourne besede, marveč je govoril moško, naravnost in tako, kaker je mislil. V družbi je bil vesel in dovtipen, ljubil je šalo in smeh. Nadarjen z bistrim umom, je razločil koj, kaj je koristno in kaj je storiti. Svojim pod¬ ložnim ni bil samo dušni pastir, ampak tudi pomočnik v vsaki sili in potrebi. V vsaki javni zadevi in v vsakem podvzetju je bil vešč učitelj in voditelj. Celo njegovo življenje nam priča, da je bil mož, mož dela in nesebične, dejanske ljubezni. 2 . Janez Budal. Janez Ev. Budal (Budali), prvi ravnatelj gluhonemih, izvrsten pedagog in dobro znani vzgojitelj mladine, si je na¬ bral s svojim ustrajnim in uspešnim delovanjem toliko zaslug za goriško gluhonemico, da mu gre po vsej pravici častno mesto v tej zgodovini. Rodil se je 4. sept. 1807. v Št. Andrežu pri Gorici iz navadne, toda zelo spoštovane kmečke rodbine, ki je izcedila že marsikaterega velikega gospoda. 1 ) Šole je dovršil v Gorici 1. 1832. in v duhovnika posvečen' služil prvo leto kot kaplan in subsidijar v Št. Petru pri Gorici, potem pa v Šempasu do 1. 1837. Na to je bil imenovan učiteljem verstva na c. kr. normalki v Gorici, s katero šolo je bila tedaj zjedinjena tudi dvorazredna nižja realka in kmalu potem je postal profesor katehetike in pedagogike v goriškem osrednjem semenišču. h Dobro znani profesor na goriškem gimnaziji Jožef Budal je bil Janezov brat; tako prihaja iz te hiše g. Leopold Budal, dvorni svetovalec pri najvišjem sodišču na Dunaju. 109 To imenovanje se mora smatrati kot posebna odlika za mla¬ dega profesorja in je spričevalo njegovih zmožnostij. In res, boljšega učitelja ni bilo želeti. Če je bil sam jasen in prijeten v predavanju ter zgleden v obnašanju, je zahteval pridnost in lepo nravstveno vedenje tudi od svojih učencev, kajti njihova pridnost mu je stala vedno pred očmi. V razvijanju pojmov ga ni kmalu kodo prekosil; in to ni dano vsakemu učitelju. — Dokler se ni prepričal, da ga učenci povsem dobro urnejo, ni miroval. Tudi mu ni še uče¬ nec ustregel, dokler mu je odgovarjal dosledno le po knjigi; preveriti ga je moral, da tudi ume, kar pravi. 1 ) Zato je bil pa tudi njegov pouk vseskozi zanimiv in koristen. Katehetiška metoda, ki je najboljši način poučevanja, mu je bila nekaj že prirojenega, in spoštovanja je vreden tem več, ker je znano, kako mehaniški se je tedaj vse učilo 2 ); a Budal je bil napred¬ njak v pedagogiki in sosebno v katehetiki. Njegovo uspešno delovanje na normalki, realki in v semenišču sega do 1. 1851. in mej tem ga že deloma poznamo, kako si je prizadeval s svojim tovarišem Staničem, ko je šlo za ustanovitev gluhone- mice. Nekateri ljudje, rekel bi, delajo čudeže, tolika je njih plamteča vstrajnost, iz čiste ljubezni, ko gre za kako vzvišeno misel, za kako človekoljubno podjetje. Tak je bil Budal, Sta¬ niču enak. Z golo roko, brez vsakega kapitala, edino le na milosrčnost je računil in trkal, da je dosegel svoj cilj in ko¬ nec; in posrečilo se mu je. V oni glasovih seji 22. aprila 1840., kaker že znano, se je gluhonemica ustanovila in Budal ji je bil prvi ravnatelj do novembra 1843. Potem jo je vodil od 1. 1843. — i846. dr. Janez Della Bona in Valentin Stanič do svoje smrti 1847. Kolikor se da soditi, so tekmovali ti možje v tem, kako bolje koristiti novemu zavodu. Dr. Janez Della Bona, profesor bogoslovja, izvrsten go¬ vornik, je bil potem tridentinski škof. Umrl je 1. 1883. h Knez-nadškof Gollmayr je zelo čislal Budala; pri neki preskušnji ga je pohvalil rekoč: „Yi ste pa že izvrsten katehet, eminenco zaslužite". 2 ) „Biinke von Bank, Lander von Land itd.“, smo si vtepali v glavo na idrski normalki nekedaj, je pravil dr. Gr. Tušar, bivši gimnazijalni pro¬ fesor v Gorici; „ do pravega uzroka takim nalogam smo prišli še-le v peti latinski šoli". 110 Odkar se je bil zalog za gluhonemico v letih 1843.-1844. izdatno pomnožil, bodisi po dobro voljnih prinosih posameznih podpirateljev, bodisi po veliki od cesarja Ferdinanda dovo¬ ljeni podpori letnih 2100 gld. iz deželnega zaloga, in ker se je oglašalo od vseh stranij vedno več novih prosilcev, zlasti pa zato, ker je bilo dotedanje stanovanje v Fornasari-jevi hiši premajhno za večje število gojencev, misliti se je začelo na pridobitev lastne hiše. Prav v tem času je bila na prodaj hiša št. 117, lastnina sester grofinj Thurn Hoffer in Valsassina. Te ugodne prilike se posluživši, kupi jo dotični odbor za 15.000 gl., katera vsota bi se imela izplačati v določenih ob¬ rokih. Dne 1. nov. 1845. potrdi še c. kr. vlada pogodbo in gluhonenrica, odštevši na račun 3000 gld. postane lastnica tega poslopja s pogojem, da izplača ostali dolg s 5°/ 0 obresti. Toda mnogo je bilo popraviti in mnogo pripraviti, preden je bilo poslopje primerno zavodu. Popravljanje je stalo 5000 gld. in prvotni dolg se je pokril z loterijskimi dobitki, o katerih bo¬ demo pozneje govorili; tako je prišla gluhonemica,* za prvo silo urejena, pod svojo streho. S tem pa, da je bila rešena trdih spon najemščine, in da je stopila v svoje, za vse potrebe prostorno stanovanje, napravil se je ob enem važen korak v njenem življenju. Nastopila ji je lepša prihodnost, nova doba. III. DOBA. Od 1. 1845-1864. Gluhonemica v svojem stanovanju. Predno se je nakupljena hiša pripravila za gluhonemico, je imela z okolico sledeče lice. Pred starim, znpuščpnim poslopjem se je razprostiral s travo obraščen prostor, kamor je priletel marsikateri kamen, vržen z ulice. Znad obzidja tega prostora, sedaj Bader-jevega zida, je rastla precej debela jablan, katero so lačni paglavci, ko je bila polna jabolk, tresli in klatili, da je bilo groza. Na dnu le ograje je stala stara hiša z udrtimi oknicami, ki so 111 vidno razpadale : kajti zob časa je že dolgo glodal na njih. Ko je pa gluhonemica kupila to hišo, sta poslopje in tratica dobila drugo podobo. Zid, ki je ločil zavod od ulice, je imel dva vhoda. Prvi na zgornjem koncu za ljudi; nad njim je stal napis: « Istituto dei Sordomvti », drugi pa na zdolnjem za vozove. Tratica se je ugladila v dvorišče za igre in telovadbo. V sredini tega prostora je precej globok vodnjak, ki se je pa pozneje, ko je bil v njem vtonil neki delavec, previdno pokril in zakril. Poslopje, ki je imelo začetkom samo eno nadstropje, se je povzdignilo 1. 1872., kaker bodemo pozneje videli, v dve nastropji in prevstrojilo v sedanji krasni zavod, ki glede na svoje prostore in lice lahko tekmuje z vsako goriško palačo. Škoda le, da leži sploh vsa stavba prenizko, kar je krivo, da je leva stran mokrotna. Na desnem krilu glavnega poslopja je stala prve čase delavnica za mizarstvo in vratarja. Ta se je odstranila, ko se je glavno poslopje predelavalo, in namestila z ličnim stanovanjem za vratarja ob glavnem vhodu. Zadaj za desnim krilom pa so pripravne izbe za slu¬ čajne kužne bolezni in hlevi za živino, kar se je prezidovalo in popravljalo v raznih časih. V peti glavni seji zbora, ki se je sešla 6. sept. 1847., se je potrdil grof Gleisbach za predsednika in v odbor so prišli: korar Anton Urdich, župnik Ralza, dr. Spangher, Anton Olivo, Anton Obresa in Jožef Pontoni kot novi odborniki. Potrdili so se dotedanji: župnik Marizza, Jožef Della Bona kot blagajnik in Janez Budal kot vodja gluhonemice. Tajništvo je prevzel dr. Spangher in leto potem je opravljal vodja Budal tudi to službo. Odšle do leta 1856. je Budalov životopis zgodo¬ vina tega zavoda, za kateri se je mnogo trudil in marsikaj novega uvel. Ko odstopi 1. 1850. grof Gleisbach, prevzame predsed- ništvo odbora pl. grof Janez Attems, c. kr. komornik, in po njegovi odpovedi korar Anton Urdich. Ker so bili vsi tedanji dobrotvorni zavodi pod vodstvom in nadzorstvom nadškofijskega konzistorija, je moral predsednik odbora vsak operat predlagati konzistoriju, ki je potem izvršil 112 vse potrebne naredbe gluhonemiške. Odbor je bil oskrbnik imetja, je predlagal letne račune in javil vladi statistiške opazke. Mej tem so gojenci obojega spola (koncem 1. 1847. jih je bilo 39) napredovali v splošno veselje pod skrbnim vod¬ stvom kateheta in ravnatelja Budala, ki je strinjal z drugimi lepimi lastnostmi tudi posebno zmožnost umnega gospodarja. Gojenci so bili zdravi, pridni, zadovoljni in dobre volje. Opa¬ zovalcu se je srce smejalo, videti njih veselo kretanje in so- sebno, kako spoštljivo se obnašajo proti svojim učiteljem in dobrotnikom. Budal je kmalu spoznal smoter svojega zavoda. Spoznal je potrebo, da se gojenci izuče tudi v kakem rokodelstvu; kajti izstopivšim, brez vsake posebne spretnosti, bi se utegnilo venderle slabo goditi v življenju. Vrhu tega bi mogla priha¬ jati zavodu kaka korist iz obrtnih pridelkov gojencev. Zato so se vežbali in urili v raznih rokodelstvih, tudi sviloprcjke so se gojile. Z dovoljenjem finančnega ministerstva se ustanovi z 1. 1849. loterija, v kateri se je igralo na 40 liber svile z 2000 listki po 20 kr. Ta igra je donesla G66 gl. 40 kr. Drugi poskus s 70 librami svile in 3000 listki je donesel 1000 gl. dobička. S temi dobitki in nekaterimi podporami je vodja Budal plačal 2000 gl. dolga. Plačati je bilo pa še 10.000 gl. Budal ni bil mož, da bi obstal sredi počete poti. Prva dva poskusa, zvršena s tolikim uspehom, sta ga spodbudila, da je sklenil, napraviti še eno, toda veliko večjo loterijsko igro. Prepričal se je ob enem, da mu gre občinstvo na roko, sosebno tržaška gospoda. Sprevidel je pa takoj, da je 100 liber svile premalo, zato povabi 3. febr. 1853. vse dobrotnike na Primorskem, naj bi podarili urnetnijskih izdelkov in drugega blaga v to svrho. Njegova prošnja je imela prav dober uspeh. C. kr. namestnik grof pl. Wimpffen obljubi takoj svojo pomoč in njegova ple¬ menita soproga zbere okrog sebe mnogo milosrčnih gospa v društvo, ki je nabiralo loterijske stvari v Trstu, v goriškem okrožju in v Istri. Odlikovale so se v Trstu sosebno gospe : Ivonstancija pl. Reyer, Marina Gozzi, Pepeu in Hirschel; v Go- 113 rici: Baronica pl. Buffa, Dreschl, Formentini in Bosizio; v Istri: baronica pl. Grimschitz, Schrott, Weber in druge. Živo so podpirale to podjetje vse civilne in cerkvene oblasti. Sosebno se je odlikoval g. baron Sikst pl, Godelli, c. kr. naraestnijški tajnik. On je hranil loterijsko blago v na- mestnijški palači, razstavil je v borsni dvorani, razpošiljal po¬ zive in prihranil tako zavodu mnogo stroškov. Društvo avstr. Lloyda je priskrbelo potrebnih tiskovin. Mnogo dobrotnikov je nakupilo po več loterijskih listkov in jih zopet podarilo za¬ vodu, tako tržaška borsa 1030, vitez Revoltella 800, Minervino društvo 30, rodiška občina G, grof Larisch 30, grofica Goro- nini Grafenberg 30. Vse je tekmovalo v koristnem delovanju za zavod. Nabralo se je mnogo dragocenega blaga, umetnij- skih izdelkov, slikarij, galanterij in enakih stvarij, skupne vrednosti kakih 7000 gl. Na tej podlagi se je priredila nova loterija s 45.000 listki po 20 kr. in z 800 dobitki. Ta igra jo donesla čistega dobička iz Trsta in tamošnjih mest 12.615 gl., iz Gorice 1706 gl. in 3 kr.; skupaj: 14.321 gl. 3. kr. in je poseben čin gospodarske samopomoči, ki zagotavlja vodji Budalu odlično mesto mej ravnatelji goriške gluhonemice. Budal je bil posebno srečen prosilec. Ko je potrkal na vrata škofa Leonharda , apost. vikarja vojaške armade na Du¬ naju 1. 1850., je dobil 5000 gl. v državnih obligacijah kot dar nepoznanega dobrotnika. V tem času je naprosil tudi viteza pl. Revoltello v Trstu, ki mu je podaril takoj 200 gl. in vedno držal odprto roko v blagor gluhonemih. Podaril je potem glu- honemici'tudi 500 gl. za 50 novih železnih posteljnjakov m 752 gl. 43 kr. za 60 pražnjih oblačil. V tem času je bilo mnogo tržaških gojencev v zavodu; zatorej povabi Budal tržaški municipij, naj pošlje o priliki prihodnje preskušnje odbranih preglednikov, da se prepriča o napredku. Dva odlična delegata prideta — in sporočita o gln- honemici in o napredku gojencev tako ugodno, da nakaže municipij takoj za 5 let vsakoletnih 500 gl. podpore. Tukaj je mesto, da se gluhonemica spomni tudi moža, ki ji je bil večkrat na pomoč. Ta dobrotnik je baron Hektor 8 114 Ilitter Zaliony , ki je razun drugega potrosil 227 gl. 44 kr. za amerikansko ognjišče v novem poslopju zavoda. Drugi, ki je z besedo in dejanjem mnogo vplival na blagor rastočega zavoda, je bil baron Buffa, okrožni predsednik, mož bistre glave in za blagor dežele vrlo unetega srca. Poročilo zavoda 1. 1856. navaja še druge dobrotnike in pospeševalce. Mej njimi se odlikujejo: Knez in nadškof go¬ rički , dr. Andrej GrOllmayr, skozi in skozi plemenit mož, ki je pa bolj na skrivnem podpiral ubožce in pospeševal blage ustanove in namene. Pri tej priliki je daroval 50 gl. Potem se imenujejo: Dr. Rismondo 10 gl., Sandpichler 10 gl., baron Tacco 5 gl. in Bunec, voj. kaplan 3 gl., mnogi dekanati, okrajne blagajnice: v Komnu, Kanalu, Ajdovščini, Sežani in Krminu, ki so pritekle na pomoč, vsaka s prinosom letnih 40 gl. za gojence svojega okraja. Njegovo Veličanstvo cesar Frančišek Jožef I. je podelil o priliki svoje poroke 400 gl, grof Montecucoli je daroval 50 gl., škof Peteani 50 gl., pleni. Altesti 245 gl., neki dobrotnik po Mons. Avg. baronu Godelli 100 gl., Jernej Linassi 100 gl., baron Formentini je podaril 500 izvodov svoje goriške zgo¬ dovine: « Beitrilge zur Geschichte der Grafschaft Gorz », ki so donesli najmanj 500 gl. Več dobrotnikov se je spomnilo gluhonemice tudi v svojih oporokah, tako: Šem viški župnik in slovenski pisatelj M. Ver- tovec je zapustil 500 gl, korar Slabus 20 gl., ajelski župnik Gorjup 30 gl., kanalski dekan Peric 50 gl., g. Laban 700 gl., Petkosič 50 gl., Silvij Milost 50 gl., grofica Mestruzzi 100 gl., grofica Coronini 50 gl., Godina 250 gl., Spartalli v Trstu 100 gl., prav tam g. Cocchia 200 gl., in Tomadini 50 gl. Brezplačno so delovali na korist zavoda: Dr. Jožef Prokop, ki je zdravil gluhoneme od prvega začetka in bil za¬ vodu tudi v drugem poseben dobrotnik. Lekarnik g. Ivurner je dajal zdravila večinoma zastonj. Gospa Ascoli je dajala pi¬ salni papir. Drugi, kaker Bregant, Jamšek, Baldasari so pri¬ pomogli z delom in s podporami. Več občin goriškega okrožja je pošiljalo pridelkov: vina, koruze, ajde, fižola, repe, krom¬ pirja in sadja. Tudi iz Istre: iz Pazina, Poreča, Pirana in Lošinja jo došlo nad 200 gl. GMionemica je imela 1. 1856. vsega premoženja v obligacijah in kapitalih 57.800 gl. Od tega je bilo letnih dohodkov 3552 gl. 30 kr. Potem takem so smeli poročevalci vsklikniti 1. 1856: „Zavod za gluhoneme je ustanovljen !“ 1 . 2 . 3. 1 . 2 . 3. 4. G. 7. 8 . Ravnatelji in učitelji gluhonemih. I, Brezplačni ravnatelji. Janez Budal, katehet na c. kr. normalki, od novembra 1840. — 1843. (prvič). Janez Della Bona, dr. bogoslovja, profesor pastirstva v osrednjem semenišču, od novembra 1843. — 1846. Kanonik Valentin Stanič, šolski nadzornik, od novembra 1846. — 1847. Janez Budal od 1. 1847. — 1856. (drugič). Po 1. 1851. je dobival vodja Budal 500 gl. letne plače. II. Plačani učitelji in katehetu Janez Winkler duhovnik Matija Nardin „ Leonhard Stagni „ Štefan Doliak „ Frančišek Kožer „ Karol Mozetič „ Janez Šober „ Janez Polk od nov. 1840. od dec. 1842. od nov. 1845. od nov. 1845. od apr. 1847. od nov. 1853. od nov. 1847. od nov. 1855. ■ 1842. 1845. vel. noči 1847. • 1847. dec. 1850. vel. noči 1855. 1855. - 1856. III. Plačani učitelji. 1. Anton Toman od marcija 1843.—vel. noči 1854. 2. Anton Pagon od novembra 1854. — jan. 1858. 3. Alojzij Budin od nov. 1855. — 1856. IV. Plačani suplenti. 1. Jožef Marušič, duhovnik, v jan., febr. in marc. 1851. 2. Štefan Mosetig, bogoslovec, v jun., jul. in avg. 1854. 8 * . 116 Prvi učitelj je poučeval po 26 ur na teden in dobival 360 gl. plače, drugi je poučeval prav toliko ur za letnih 300 gl. Pomočnik je imel 200 gl. in učitelj risarstva 80 gl. nagrade. Učiteljica ženskih ročnih del in ob enem varuhinja deklic je imela 200 gl. V. Posli. Trije posli, krojač in varuh dečkov so dobivali 60 gl., vrtnar 48 gl. in kuharica 36 gl. na leto; ti so imeli tudi sta¬ novanje in hrano v zavodu. Vodja z dvema učiteljema je stanoval v zavodu in dobival brezplačno luč, kurjavo in postrežbo. VI. Sola. Gluhonemi obojega spola so se poučevali v štirih razredih v slovenskem in italijanskem jeziku. Cas vzgoje je trajal na¬ vadno 6 let, pa tudi 8 let, če je kedo želel spopolnitve. Metoda je bila Czechova, t. j. učna tvarina za ljudske šole odbrana z ozirom na zmožnost in potrebo gluhonemih se je razlagala s telokretom. Samo nekateri boljši učenci so tudi izgovarjali. Vsprejemali so se dečki in deklice, ki so dovršili 7. a ne še 12. leta svoje starosti. Razun šolskih predmetov so se učila tudi razna rokodelstva 1 ) in deklice so se vežbale v ročnih delih. Šola je trajala razun četrtka po 5 rednih in 2 ponavljavni uri na dan. Vsak četrtek od 8. — 11. ure je bila tedenska preskušnja, katere so se vdeleževali tudi bogoslovci in učiteljski pripravniki. Dve uri v tednu se je razla¬ galo, kako učiti gluhoneme. Ob nedeljah in praznikih se je gluhonemim razlagal evangelij in krščanski nauk ter je bila risarska šola za odrasle gluhoneme. Na sprehod so se vodili gojenci po dvakrat na teden. Konec vsakega tečaja pa je bila javna preskušnja. Tu so se razpostavila na ogled risanja, pisanja, ženska ročna b L. 1856.je bilo: 5 krojačev, 7 čevljarjev, 6 mizarjev, 4 ključavni¬ čarji, 2 sodarja, 1 tiskar, 1 kamnosek, 1 barvar, 1 zlatar, 1 plehar, 1 klepar; skupaj 30 izučenih rokodelcev, ki so imeli tudi že svoj zaslužek. 117 dela in drugi izdelki gojencev, da se je vsakdo prepričal o njih napredku. Po takih preskušnj.ab koncem šolskega leta so se pridniši gojenci obdarovali in objavil se je ob enem splošni račun gluhonemice. Za hrano so dobivali gojenci po štirikrat na dan pri- proste, navadne, toda zdrave jedi; ob nedeljah in praznikih je prišlo tudi meso na mizo. « Ge pa pomislimo*, piše vodja Budal 1 ), « da znašajo letni dohodki 3552 - 30 gl., od katerih se porabi skoraj polovica za plače in nagrade učiteljem, in da pride iz ostale polovice na vsakega izmej 50 gojencev samih G krajcarjev na dan, s katerimi se hranijo, oblačijo in pre¬ skrbujejo z vsem, kar potrebujejo za šolo in zunaj šole, če to pomislimo, se moramo pač zahvaliti najprej Očetu ubogih sirot, potem pa tudi vsem blagim človekoljubom, ki so z darovi ali kaker si bodi pritekli na pomoč, da se je ustanovil ta prekoristni zavod*. Razvrstitev gojencev in učencev po spolu od začetka gluhonemice do l. 1856. (Glej tabelico na str. 118). V poročilu: ;Breve relazione sull’origine e sullo stato presente delllstituto de’ Sordomuti peril Litorale in Gorizia», katero je izdal Budal 1. 1843. za čas svojega prvega vodstva v gluhonemici, in v svojih «zgodovinskih črticah* : «Brevi celini Storici sopra 1’ Jstituto doi Sordo-Muti per il Litorale in Gorizia*, ki so prišle na svitlo 1. 1856., je popisal vrli vodja ustanovitev in prvo zgodovino tega zavoda in položil natančen račun o svojem gospodarstvu. Za ta dva važna zgodovinska vira mu ostane gluhonemica tudi hvaležna. Janez Budal je zapustil giuhoncmico in Gorico I. 1856., ko je bil imenovan za dekana v Kanal, kjer je pastiroval do 1. 1859. Potem je postal kanonik in vodja v osrednjem go- riškem semenišču, kjer je predsedoval do 1. 1864. Na to je bil do smrti nadškofijski višji šolski nadzornik in kot tak odli¬ kovan z viteškim križem Franc. Jožefevega reda. L. 1865. je postal kapiteljski dekan in kot lak je sklenil svoje življenje 2. avgusta 1878. *) Brevi cenni storici sopra 1’istituto de’ Sordo-Muti per il Litorale in Gorizia dalla sua origine sino al tempo presente 1840 — 1856. pag. 15- 118 Njegovi ostanki počivajo v Št. Andrežu poleg onih brata Jožefa, bivšega gimn. profesorja m Mons. Jožefa Marušiča, bivšega profesorja na ženskem učiteljišču in vodje malega se¬ menišča. 119 3. Andrej Pavletič. Ko je bil postal 23. okt. 1. 185(1. Janez Budal, po svo¬ jem res apostoljskcm delovanju za gluhonemico toliko zaslužni vodja in učitelj, kanalski dekan, pride še tistega dne 1 ) na nje¬ govo mesto Andrej Pavletič (Pauletig), mož trdnega značaja in, vsaj v zadevah zavoda, organizatorskega duha. V 3J let dolgem času njegovega predstojništva se je pokazala jasno njegova redka vstrajnost. Kmečkih starišev sin, rodil seje Pavletič 10. dec. 1. 1821. v Št. Andrežu, jako priljubljeni vasi pri Gorici, ki je dala iz svojega naročja že več mnogozaslužnih 'mož. Šole je dovršil v Gorici in bil 1. 1847. posvečen v duhovnika. Potem je ka¬ kih deset let poučeval v nekaterih plemenitih rodbinah: Cati- nelli-jevi, Locatelli-jevi in Goronini-jevi, kjer se je olikal v javnem društvenem vedenju, ki človeka tolikanj priporoča. Po tem je prišel v Kanal za kaplana in 1. 1856., kaker je bilo ravno rečeno, na sedež svojega strica Budala, za ravnatelja v našo gluhonemico. Ko je prevzel Pavletič krmilo, je stal zavod še precej na dobrih nogah; a kmalu so se pokazale pomanjkljivosti, izvirajoče iz nestanovitne, samo na milosrčnost navezane pod¬ loge. Še so tekli viri podpore; — a pritisnile so bolezni, vojska, draginja — časi so se spreminjali — in vsihali so studenci drug za dragim tako, da je včasih malo manjkalo, da ni zadelo s toliko žrtvami ustanovljenega zavoda zadnje zlo — konec. Sreča je hotela, da je bil Pavletič vrhu značajnega, po¬ gumnega in previdnega voditelja tudi strokovnjak prav v tem, česar je zavodu manjkalo. Meril je vedno na to. da bi se sprejemali iz vzgojevali vsi gluhonemi z Goriškega, iz Trsta in Istre. Deželni zbori, in mej temi gre posebna čast goriskemu zboru in odboru , so ga v tem krepko podpirali. Brž o svojem nastopu je uvel neka¬ tere spremembe pri učiteljstvu in učnem načrtu. Določil je kaj in kako se ima učiti v obeh razredih slovenskega in ita- *) Poklican po nadškofijskem dekretu 10. okt. št. 4-70. 120 lijanskega oddelka ter glede na to primerno odločil službe. 1 ) Dotedanje vzgojevanje gluhonemih deklic se mu tudi ni zdelo povoljno; kajti vodila je ročna dela, kuhinjo in sploh vse gospodinjstvo do 1. 1858. samo ena učiteljica, ki je imela ob enem tudi nadzorovati ves ženski oddelek zavoda. Gotovo preveč za eno samo osebo. Zato je naprosil z dovoljenjem nadškofijskega konzistorija generalat šolskih sester v Monako- vem, naj bi poslal zavodu dve sestri, katerih ena bi imela voditi ročna dela, druga pa gospodinjstvo in tako bi obe bolje pazile nad nravnim razvojem in šolskim napredkom gluho¬ nemih gojenk. Enako je preskrbel za gluhoneme rokodelce, da jim odšle ni bilo treba hoditi iz zavoda, kakor dosilimal, k svojim mojstrom. Skušnja ga je učila, da marsikatero obče¬ vanje ni vplivalo blagodejno na nje. Pogodil se je z mizarjem Frančiškom Peterlak-om, da je prihajal v zavod; in ko je ta umrl, je vodil mizarstvo in strugarstvo v zavodu Peter Burel, pod katerim je sosebno šest gojencev izvrstno napredovalo. Svojo skrb je pa obrnil Pavletič posebno na kmetovanje, dobro vedoč, da bode to veliko koristilo gluhonemim, ki so večinoma kmetijskega stanu. Učil jih je obdelovati zemljo, sejati in cepiti ter vnemal za umetno čebelorejo. Vse to na domačem vrtu, kjer se je požlahnilo mnogo sadonosnega drevja, trt in drugih rastlin. Šolsko leto 1857. ni minilo brez vzdiha, kaker stoji v sporočilu. Gotovih dohodkov je bilo 3262 - 30 gl., stroškov pa 2804 gl.; tako, da je ostalo za hrano 52 gojencem samo še 458 gl. 30 kr., kar je očitno premalo. O tem tako žalostnem stanu in v skrbeh za obstanek gluhonemice je poročal Pavletič koj 22. avg. istega leta enako, kaker že v preteklem letu (26. dec. 1856.) nadškofijskemu konsistoriju, ki je poslal to spo¬ ročilo tudi namestništvu, da se zavodu dostojno pripomore. 1. nov. 1. 1857. pridejo v zavod tri šolske sestre in kmalu se prikaže pričakovani uspeh. Ker se pa 1. jan. 1. 1858. radi starosti odpove službi pomožni učitelj Anton Pagon, izprosi si Pavletič še eno šolsko sestro. Tako je dobil zavod dve redni Glej: Programma dell’lstitut.0 dei Sordomuti alla fine deli' anno scol. 1875. učiteljici in ženski oddelek zavoda je bil odslej popolnoma zasebna družina, katero je vodila po nasvetih Pavletičevih ena šolska sestra predstojnica. Mizarstvo, kmetovanje, čebeloreja in ženska ročna dela — razume se, tudi šolski pouk, — vse to je napredovalo, da je bilo veselje. Delalo se je v prid za¬ voda in za občinstvo. Deklice so dovršile že tekom tega leta nad 1200 kosov najfinejših izdelkov. Cepljenih je bilo nad 150 dreves 1 ), medu se je pridobilo 150 funtov, voska za 45 gl. Mej tem je bil zavod oproščen poštnine po ministcrskem odloku od 5. avg. 1858. in 23. dec. je bil dolgoletni zdravnik in velik dobrotnik zavoda dr. Jož. Prokop odlikovan se zlatim križcem; zato se je ta dan slovesno praznoval. 18. apr. 1859. je blagoslovil mil. knez in nadškof dr. Andr. Gollmayr novo kapelo v zavodu ter prvi maševal v njej. 19. julija je prosil gluhonemi žid Jakob Morpurgo, ki je par let poprej obiskoval kot eksternist ta zavod, da bi ga zopet vsprejcli z namero, da se pokristijani. Roditelja Mojzes in Stellina sta ga bila namreč koj, ko sla zapazila, da se jima misli sin izneveriti, odstranila in poslala v Trst k svojim so¬ rodnikom. Vkljub vsem oviram 2 ), katere so mu stavili stariši in rabin, in tudi ne da bi ga bili v zavodu kaj posebno k temu pregovarjali ali celo silili, krščen je bil naposled 27. dec. 1859. v stolni cerkvi na ime Štefana. Botra sta mu bila: Grofica Helena Lanthieri in baron Mihael Locatglli - Schonfeld. Štef. Morpurgo je ostal potem v zavodu kot pomožni učitelj do 1. 1865. Potem je odšel na Dunaj v neko bukvarno. «Vsled podpor«, piše Pavletič v svojem konecletnem poročilu za 1859. « se je zavod utrdil tako, da je mogel vspre- jeti 60 gluhonemih: a žalibog, nastopivše homatije niso ostale brez neugodnega vpliva. Osodepolno 1. 1859. je prineslo ne¬ srečo tudi gluhonernici. Podpore so izostale in njih studenec iz okrajev je popolnoma vsalmil. To me je prisililo, da sem se vnovič potožil visokemu namestništvu, ki je tudi vsled mo- *) Cepiče najžlatnejših vrst sadja je daroval g. Jož. Fabjani, c. kr. sodnik v Korminu. 2 ) In te so Rile hude, kakor pripoveduje nalašč v to izdana knji¬ žica: „La conversione deli’israelita sordomuto Giacomo Morpurgo, Go- rizia 1859“, 122 jega poročila od 26. dec. 1856. zahtevalo že večkrat, tako so- sebno in odločniše zdaj novo ustanovilo, vsled katerega bi se imel zavod uvrstiti mej javne deželne ustanove. Da to stvar od svoje strani koliker moči pospešim, predstavim se osebno ministroma nauka in notranjih zadev. Odslej se je začelo resno poganjanje za ustanovo posebnih štipendijev za gojence. Toda stvar se je čedalje hujše mešala. Upanja, da se na bolje obrne, je bilo malo. Večina dobrotnikov je izostala, draginja je rastla in v svojo veliko britkost sem bil primoran odreči mesta novim prosilcem, da celo mej letom sem moral 7 go¬ jencev domov poslati; tudi drugega učitelja in dveh poslov ni bilo več s čim plačevati. Beda v zavodu je prihajala vedno veča in hujša*. Ko se sprazni služba učitelja Štefana Moze¬ tiča, ki je postal vojaški kaplan, pride na to mesto Alojzij Comeanz, mlad, jako spreten učitelj x ) tedaj se je poučevalo v štirih razredih. Vkljub navedenim neugodnostim je zavod tačas napredoval v domačem gospodarstvu. Rokodelci so se odlikovali pod vodstom nekega Steiner - ja, tako tudi deklice pod sestro Marijo Gerold. Cepljenih je bilo nad 1500 sadnih dreves, največ jablan in hrušek, skupno 90 najizborniših vrst. s ) Čebele so nanesle 1509 funtov medu in 132 funtov voska. 242 funtov medu je dalo 15 kvinčev medice in 4 kvin- če kisa. O letu 1860. se poroča, da, čeprav je bilo polno po¬ manjkanja in težav, vender Bog ni pripustil, da bi padel ta spomenik človekoljubja. Visoko ministerstvo se je poganjalo vsestransko, da bi se zboljšale zavodu neugodne razmere. Deželni šolski nadzornik Vicencij Lavkotzky, mož obširnih zna- nostij in bistre glave, se je prepričal osebno o neugodnem položaju, vsled česar je dovolilo ministerstvo notranjih zadev, da se zavod predbeleži na eno prihodnjih državnih loterij. Ob enem je dobil 1400 gl. na račun. Miloščine tega leta so bile jako pičle znašale so iz goriškega okraja in obeh škofij 9 Gomeanza so 1. 1868. črne koze pobrale. Bil je pa eden najbolj¬ ših učiteljev (in ob enem izvrsten pevec.) 2 ) V „Programma deli' Istituto dei Sordomuli pro 1859“ stoje imena 116 različnih jabelk in 90 vrsthrušek. poreške in krške 514 gl. 30 kr. Tem bolj pa je napredoval zavod v gospodarstvu. Cepilo se je nad 2000 raznih rastlin in pomnožile so se njih vrste, hrušek n. pr. od 90 na 202, jabelk od 116 na 200, trt na 51, sliv na 45, mandeljnov na 24, breskov na 28 itd. Medu se je dobilo 300 funtov, voska 85 funtov in kisa iz medu 18 kvinčev. Še neugodniše pa je preteklo 1. 1861. Loterija je izo¬ stala. Dve učiteljski in ena služabniška služba ste ostali prazni in pet gojencev je moralo zavod zapustiti. Dečke sta pouče¬ vala Gomeanz in pomožni učitelj gluhonemi Štefan Morpurgo, deklice pa sestri M. Al. Engster in Magd. Andorfer. Mizarstvo je vodil od decembra naprej Iv. Fabbro. Eno samo upanje je še ostalo, da ga reši gotove pogube, namreč to, da zbori primorskih dežel sprejmejo zavod v krog svojih javnih usta¬ novitev. V tem letu, 19. julija, je umrl dr. Jožef Prokop, jako priljubljen, spreten zdravnik in zavodu poseben dobrotnik. Zdravil je bolnike v gluhonemiei z ljubeznijo in — brezplač¬ no — že od 1. 1840., in to večkrat na dan in po noči. Blag mu spomin.! Enako ljubeznivo in vestno je opravljal potem to službo dr. Jakob Gentilli , in sicer brezplačno do I. 1871. potem je dobival nekaj let 100 gl. nekaj pa 150 gl. nagrade, dokler je nastopil 1. 1890. svoj pokoj. V poročilu za 1. 1862. se bere, da je namestništvo izro¬ čilo z odlokom 14. jul. t. 1. št. 2580.-1074. IV. deželnemu od¬ boru goriškemu neposredno skrb in nalogo, da začasno pre- vidi in mej tem stalno uredi gluhonemico. Veselo nade je pri¬ nesel ta odlok mnogo; toda čakati je bilo še celih šest let, preden se je stvar popolnoma rešila. V tem letu se je dokupila zavodu brajda, 3 njive velik kos vrta onstran Kornja za 1600 gl., ki so se izplačali s tremi državnimi obligacijami in z dobitkom neke loterije. Od tistega časa veže mali mostič ta dva vrta. Miloščin in drugih prihodkov je bilo v tem letu 8987 - 49 gl., katere so darovali: Presvitli cesar, ki je blagovolil v tem letu tudi obiskati gluhonemico, potem milostljivi knez-nadškof, deželni glavar grof Pace, mestni župan grof Mels Colloredo, vitez Hektor Ritter de Zahony, goriški dekanati ter mnogo duhovnikov in drugih dobrotnikov. Troski za hrano 44 gluhonemih gojencev (lS9P36'/ 2 gl.), za obleko (192-59V 2 gl.), ža obuvalo (287.77 gl.): za šol¬ sko in hišno pripravo, za hrano in plačo poslom (487-80), šol¬ skim sestram (330‘30 gld.), prvemu učitelju (420 gl.), polnoč¬ nemu učitelju (204 gl.), vodji (525 gl.); mojstru rokodelstva (353 gl.) in za druge razne potrebščine so znašali skupaj : 9375-62 1 / 2 gl.; tako, da je ostalo novega dolga 3884 3 */ 2 gl¬ in starega 96P597 2 gl. Leto 1863. je bilo lepše. Deželni odbor je dovolil za¬ vodu 1000 gl. podpore; kajti jasno je bilo, da bi drugače ne mogel dalje izhajati. Odslej začenjajo gluhonemici sijati žarki boljše sreče. Da bi se izvedla namerjena, uredba, postavil se je odsek treh zastopnikov. Voljena sta bila v to dva sveto¬ valca nadškofijskega konzistorija in pa g, odvetnik dr. Aloj¬ zij Pajer kot zastopnik deželnega odbora, ki je že tedaj pričel svojo posebno očetovsko skrb za gluhonemico. 14. aprila 1864. pa je bil veseli dan, ko je bila gluho- nemica v deželnem zboru goriškem enoglasno sprejeta mej deželne ustanove. Na to so se pričeli dogovori in poganjanja s Trstom in Istro glede njenega patrimonija in oskrbništva. S tem važnim dogodkom je nastopila gluhonemici nova, IV. DOBA, od 1. 1864-1884. Glulionemica je deželni zavod. Gluhonemica je dobivala doslej gotove dohodke samo iz obrestij Llojdovih državnih obligacij in iz zapuščin kameralne, tržaške in goriške blagajnice. Na te edino leje smela računiti, da so se izplačevali učitelji in služabniki, da se je skrbelo za nakup in ohranitev domačega pohištva itd. Vse to je pa stalo mnogo, in večkrat so bili dohodki manjši nego stroški; tako se je navalil dolg na zavod. Srečna misel se je lotila tedaj Pavletiča. Uvel je delavnico, gojil vrt, sadil sadonosno drevje in ustanovil čebelorejo v večji meri. Dosegel je vsled tega dvojen namen: nrastveni in gmotni; ali misel, da se tako za¬ vod popolnoma okrepi, se ni vresničila. Zavod je zahteval trdne in gotove podlage. Tudi ni mogla taka nestanovitnost blagodejno vplivati ni na vodjo, ki bi bil rad imel vsestran¬ sko vzgleden zavod, ni na osebje. Človekoljubno so sodelo¬ vali za vzdrževanje te prekoristne ustanovitve sicer še marsi- kteri plemeniti dobrotniki, ali vse je bilo nezadostno in nego¬ tovo ; nekaj, ker so se časi predrugačili in prinesli v deželo ne¬ zaupanje, mrzkost in pred vsem draginjo, nekaj pa, ker so stroški rastli od dne do dne. Začenši z 1. 1857., torej koj o nastopu svojega vodstva, je pošiljal Pavletič v svojih konec- letnih poročilih v skrbeh za obstanek izročenega mu zavoda, srce pretresajoče pozive k pomoči mej svet, ali ti so imeli z večine le malo uspeha. Ker so dohodki izostajali, dolg pa na¬ raščal, tedaj je bil vodja prisiljen k skrajnemu koraku : po¬ šiljati nektere gojence domov, odstavljati učitelje in hlapce, manjšati deleže v hrani 1 ) ter sploh stiskali se vsestransko v gospodarstvu. Mnogo novih prosilcev je trkalo zastonj na vrata gluhonemice, ki bi jim bila morala biti odprta že vsled usta¬ novila. V tem je rečeno, da se imajo vsprejemati v zavod vsi pouka sposobni gluhonemi s celega Primorja. Z nabiralno pušico je hodil večkrat po mestu. — • Ni torej malopomembna pripodoba z valovi se boreče ladjice, katere slike se je često posluževal v svojih poročilih. Za časa ustanovitve je bilo šte¬ vilo gojencev majhno, zahtevanja omejena. Tedaj se je hrže odpirala dobrotljiva roka, ki ima sploh to lastnost, da enkrat in tudi v drugič rada da, ali v tretje že rajši zastane. Ne¬ srečno 1. 1848. je spremenilo politiške in druge razmere. Rod starega zrna se je vmikal, vera je jela pešati in ž njo vred je oslabela krščanska ljubezen. Te neugodnosti so vladale ravno takrat, ko bi bila imela gluhonemica uvesti. Katerokoli poro¬ čilo iz onih let prečitaš, vidiš da je bila radodarnost vedno manjša. V to primerjaj naslednji h Pisatelju teh vrstic je Pavletič večkrat pravil, kako je moral za¬ dostovati gojencem „samo eden kuhan krompir v zajuterk". 126 pregled dohodkov in troskov: Po 1. 1862. so pripomogli prihodki iz mizarnice, da se je izplačal dolg, in da se je celo še nekaj prihranilo. Tako ima poročilo 1. 1865. sledeče lice: Dohodki : 1. Ostanek prešlega leta:.121:23 1 / 2 gl. 127 \ Pavletičeva misel, da naj postane gluhonemica deželni zavod v obliki in položji, kakor jo vidimo zdaj, se je kazala vedno bolj opravičena. Korenito je bilo treba torej spremeniti ustanovilo, da ne pogine delo s tolikim trudom začeto; tudi bi jo bila vlada, videč popolno ncmožnost daljega obstanka, naposled brez dvojbe zaprla. Toda « kjer je nevarnost največa, tam je pomoč najbližja ». la. sept. 1. 1864. se snidejo na poziv goriškega dežel¬ nega odbora naslednji gospodje: deželni glavar pl. g. grof Viljem Pace, njegov namestnik Karol dr. Pollak, deželni od¬ bornik in poročevalec glulionemice Alojzij dr. Pajer in tajnik Jož. dr. Abram, Za Trst c. kr. svetovalec in odbornik g. baron de Pascotini , za mejno grofijo Istrsko: odbornik I. A. Flego in korar ter šolski nadzornik in nadškofijski komisar č. Janez Budal in pa Andrej Pavletič v posebni seji, da se po¬ govore o novi organizaciji in sosebno o tem, kako pokrivati vsakoletne troške. Načrt o vsem tem je bil sicer že pripravljen, . ali čakati je bilo še celih pet let, preden so ga primorski de¬ želni zbori odobrili in sprejeli. 128 Mej tem se je pokazala druga velika sila in potreba, namreč povišati in popraviti je bilo treba poslopje zavoda. Tu nam je pohvaliti sosebno barona Kellersperga , c. kr. namest¬ nika za Primorje, ki je v svojem poročilu z dne 21. dec. 1867. št: 16054/n krepko podpiral prošnjo vodstva gluhonemice do c. kr. ministerstva, da bi ji prišlo na pomoč s primerno vsoto. — Kmalu potem, in po nasledniku tega blagega do¬ brotnika, po barona Bach - u, ki je 9. jul. t. 1. ob enem tudi obiskal gluhonemico, je došlo iz občnega zaloga za uboge v ta namen nakazanih 20.000 gl. Po trudapolni, skoraj 12 let dolgi in često nevarni vožnji, je enkrat vender - le prijadrala ladjica v zaželjeno za¬ vetje. V deželnozborskih sejah 17. sept. 1868. in 20. okt. 1869. leta je bila nova uredba našega zavoda za stalno spre¬ jeta, kaker tudi to, da se poslopje po načrtu, zemljemerca g. Baubella predsednika v stavbnem odseku, popravi in po¬ viša. V prvi polovici 1. 1872. je bilo to delo dovršeno; stalo je 30.704-82 gl. — Mej tem so gojenci stanovali v palači grofa Goronini - Grafenberg na Gingrafu. Gluhonemica se je pa uredila tudi na znotraj; dobila je svojo uravnavo (regolamento organico), ustanovilo (statut) in hišni red (ordine domestico). Iz tega naj omenimo samo ne¬ katere poglavitnejše točke : a. Deželni zbori poknežene grofije goriške - gradiške in mejne grofije istrske sprejmejo dosedanjo gluhonemico v Go¬ rici mej svoje deželne ustanove kot skupno last pod naslovom: «Deželna gluhonemica poknežene grofije goriške-gradiške in mejne grofije istrske ». Njen namen je: Gluhoneme otroke obojega spola nrav- no-versko vzgojevati in izobraževati, da bodo sposobni za delo in koristni udje človeške družbe; kaker tudi to, da skrbi za naraščaj učiteljev za gluhoneme. b. Deželni zbor goriški (oziroma odbor) je v soglasju z deželnim zastopstvom istrskim gospodar gluhonemice. On ime- > nuje vodjo, razpolaga o njenem premoženju, vodi uravnavo in izkratka vse; kar zadeva zavod. Glede na morebiten pri¬ manjkljaj ste se Goriško in Istra pogodili tako, da bodeti do- 129 kladali iz svojih zalogov prva v primerju s / 5 , druga pa 2 / 5 vsakoletnih podpor. c. Deželni odbor, oziroma v to postavljeni poročevalec 1 ), čuva nad dobrini napredkom gluhonemice, imenuje po na¬ svetu vodstva učitelje in zdravnika. Neposredni voditelj gluhonemice je pa ravnatelj ali vodja, katerega predlagata deželni odbor in nadškofijski konzistorij, imenuje pa deželni zbor. Vodja, navadno duhovnik, in tedaj tudi katehet, čuva nad disciplino in poukom v zavodu. On nastavlja in odstavlja posle, vodi gospodarstvo in oskrbništvo, izkratka ves zavod in v vsakem oziru. Dva učitelja in štiri učiteljice 'poučujejo in nadzorujejo gojence v šoli in zunaj šole ter jih spremljajo na sprehodih po nasvetu svojega ravnatelja. Plače so bile tedaj po naslednjem odmerjene: vodji 1000 gl., stanovanje v zavodu in postrežba; prvemu učitelju GOO, drugemu 500 gl. na leto ter stanovanje v zavodu, ali pa mesto tega 100 gl. doklade. Za morebitnega kateheta 600 gl. in stanovanje s hrano vred ; poslom pa skupaj 820 gl. ter stanovanje in hrana. V poznejih letih so se te plače znatno povišale. Ravnatelj, katehet, učitelji in učiteljice so deželni urad¬ niki ter jim gredo petletne doklade in imajo pravico do po¬ kojnine. Gluhonemi obojega spola, ki so sposobni za šolo in dovršili 7. 1. svoje starosti, se vsprejemljejo vsako drugo leto in po navadi do skupnega števila 60. Toliko je deželnih šti- pendijev za gojence. Tržaški municipij plačuje vsled vsako- petletne pogodbe 1440 gl. na leto za pridržanih 8 sede¬ žev svojim gojencem. Po dovršenem šest-letnem šolskem pouku in dveh letih rokodelstva v nedeljski šoli (ponavljavnici) se vrnejo gojenci svojim starišem. c. Raznoterosti. Vsled nove uredbe in radi tega, ker je postala gluhonemica deželni zavod, se nista mogla zjediniti D Od 1. 1859. sem opravlja to službo vedno še gospod vitez dr. Alojzij bajer pl. Monriva; — in ponosen je zavod na tega svojega zavet¬ nika. 130 generalat šolskih sester v Monakovem in vodstvo, oziroma de¬ želni odbor, in sosebno v zadevah oskrbovanja gojencev in drugega zavodovega osebja. Zato so zapustile šolske sestre gluhonemico v novembru 1. 1868. Namesto njih so prišle redovnice božjega Zveličarja z Dunaja, ki pa niso bile kos pouku in vodstvo je moralo iskati zopet pomoči pri šolskih sestrah v Mpnakovem. S temi se je naposled pogodil deželni odbor goriški tako, da sprejmejo z ozirom na uravnavo zavoda pouk in vzgojo gluhonemih deklic ter oskrbništvo živeža za ves zavod. V poslednjem so bile neodvisne od vodstva. 4. aprila 1875. je bil slovesen dan, ko je presvitli cesar na svojem potovanju v Dalmacijo obiskal tudi Svojo pokneženo goriško-gradiško grofijo. Pri tej priliki je počastil premilostljivi vladar tudi gluhonemico, kateri je daroval 400 gl., ravnatelju pa viteški križ Frančišek Jožefovega reda. V novembru 1. 1875. sije ogledal zavod dr. Karol Desch- mann, odvetnik in deželni odbornik Kranjskega z namero, da bi se gluhonemi tiste vojvodine pošiljali rajši v goriško gluho- nemico, kaker pa v linško, ker se tam samo v nemščini pou¬ čujejo. V to svrho se je pogajal večkrat z vodjem Pavletičem tudi kranjski odbornik in odvetnik dr. Costa; — ali brez¬ uspešno * 2 ) d. Sola. Učenci ločeni po spolu so se poučevali v treh slovenskih in treh italijanskih razredih; vender tako, da je imel ravno tisti učitelj učence dveh razredov, ali pa Slovence in Italijane skupaj v svoji učilnici. Pouk vsakega razreda je trajal dve leti in učila se je tvarina, ki je bila po vodstvu natančno določena za vsak razred in za vsako šolsko leto posebej. Po dovršenih šolskih urah so se vadili dečki v roko¬ delstvu in kmetijstvu, deklice pa v ženskih ročnih delili in prvenci ter nekateri slabotniši gojenci so se kratkočasili igraje J ) Dobivala so za vsak J / 4 leta določeno svoto v denarju, računa pa niso dajale ni vodstvu ni dežel, odboru. 2 ) Z veseljem pa čujemo, da namerava sedanji deželni odbor kranjski osnovati vzgleden zavod za gluhoneme in slepe svoje dežele. Blizu pol mi¬ lijona kapitala za gluhoneme in slepe je tu; res, lepa podloga ! 131 pod varstvom svojega krojača. Ta ima sploh nalogo, da nad¬ zoruje gojence, ko niso v šoli ali pri delu. Rokodelstva so se učila v zavodu do L 1881. Potem pa, ko je sl. deželni odbor istrski (30. jul. 1880.) radi previsokega- števila svojih gojencev in zato prevelikih stroškov skrčil učno dobo od 8 na 6 let, odstranila se je ta koristna šola popolnoma. e. Učiteljstvo v času Pavletičevega vodstva. V 1. 1856. je prišel izšolani bogoslovec Anton Grusovin , ki je moral, ker premlad, nekaj časa počakati do nove maše, za prvega učitelja gluhonemih namesto Janeza Polka , ki je dobil službo vojaškega kapelana v Pulju. Takrat je izstopil tudi drugi učitelj Alojzij Budin in na njegovo mesto je prišel duhovnik Stefan Podgornik ; ali ta je že po treh mesecih umrl in najel se je kot začasni pomožni učitelj duhovnik Ste¬ fan Mosetig. Vrhu teh sprememb je zbolel še Grusovin in vodja ga je nadomestoval delj časa. V 1. 1857. se je dal vpokojiti starosta gluhonemih uči¬ teljev Anton Pagon in Štefan Mosetig je tudi odšel, ker je prevzel službo vojaškega kapelana. Prišle ste pa v tem letu dve šolski sestri M. Luise Gonz , in M. Alojzija Buck , da ste vsprejele šolo gojenk in oskrbovanje celega zavoda. Učite¬ ljem je bil imenovan Lovrenc Comeanz , jako spreten in pri¬ den učitelj, ki je bil do 1. 1861. edini učitelj gojencev. Po tem letu je poučeval v društvu pomožnega učitelja Stefana Morpurga. Comeanza so v I. 1871. črne koze pobrale. Po 1. 1865. je zapustil zavod tudi Morpurgo in odšel na Dunaj, kjer menda še živi kot bukvovez. Eno leto ga je nadomesto¬ val neki Jožef Toroš. V I. 1867. je nastopil za drugega učitelja Janez Bošt¬ jančič in deloval do 1. 1872.; potem je odšel tudi ta na ljudsko šolo v Blanci pri Sevnici na Štajerskem. Potem vidi¬ mo mej učitelji gluhonemih Ivana Hoban-a in Ivana Juga, oba dobra učitelja. V 1. 1873. se je pripravilo tretje učitelj¬ sko mesto, katero je dobil novomašnik Miroslav Lenordig , mož, ki je posebno natančen in vesten v svojih opravilih, in je večkrat namestoval svojega vodjo, ko je bil bolan. Ta izvrstni učitelj gluhonemih je bil letos imenovan ravnateljem gluho- nemice. Hoban je zapustil zavod 1. 1875., katerega je name- 9* stoval in kaker tudi pozneje Juga eno leto novomašnik Ivan Grusovin, od 1. 187(1. pa pisatelj teh vrst, Anton Rudež. Jug se je odpovedal v sept. 1877. in je odšel na bližnjo ljudsko šolo v Št. Ferjan 1 ) in sledila m:i je Marija Podobnik, pripravnica šolskih sester, ki je pa kmalu potem jul. 1882. za pljučnico zbolela in umrla. Na to mesto je prišla potem 14. okt. 1882. Teresa Mozettig-Kumer. Na ženskem oddelku so vzgoje- vale gluhoneme deklice v šoli in ročnih delih ter oskrbovale celi zavod s kuhinjo in perilom šolske sestre — in reči moramo, da s posebno ljubeznijo in udanostjo za ta težki poklic. Bilo jih je od 1. 1857. več, posebno so se pa odlikovale : č. JI. Avguština , Hilarija, Ivana Ev., Settele, Urbana, IVolfanga, Geltrnde, Oblak, Bergmanna in Petronija pod svojimi prednicami: JI. Avguština, Alojzija, Bernardina. f. Metoda, Gojenci so se vzgojevali sploh s krctanjem. Govorili so samo nekateri zmožniši gojenci, ki so ob enem tudi kretali. Tak pouk pa naprednjaškenm Pavletiču ni bil po godu. Prednost govorne metode pred kretalno mu je bila dobro znana. V knjigah in spisih, ki so mu prihajali od raznih uči¬ teljev gluhonemih, je videl, kako govorna metoda napreduje in kako se ji mora telokret umikati vedno bolj in povsod tudi po Francoskem, kjer se je nekedaj cenil kot jedino pravo sredstvo za ta pouk. Napredek svojega zavoda tudi v tem pogledu mu je bil na srcu, zato je popotoval in si ogledal 1. 1872. vse znamenitejše zavode gluhonemih po Avstrijskem, Italijanskem in Nemškem. Deželna odbora goriški in istrski sta ga v tem krepko podpirala in volila mu vsak 200 gl. potnine. Tu je videl, da so vsi strokovnjaki in boljši učitelji za ustmeno učbo ter odločno zoper vsako kretanje, celo zoper naravno, koliker jim ni namreč to neobhodno potrebno pri prvencih in slabših gojencih, da se ž njimi sporazumevajo. Vrnivši se Pavletič s svojega potovanja, ni hotel dalje zaostajati. «Naš zavod», piše v svojem poročilu na sl. deželni odbor, «ne sme nikaker ne mirno gledati, kako drugi napredujejo; dru¬ gače izdamo blagor teh ubogih sirot» itd. V šoli pa je gledal, da mu gojenci vedno več in bolje govore. Pogostoma je sldi- *) Mej tiskom te knjige je umrl Ivan Jug 8. julija 1894. 133 ceval učitelje h konferencijam, da se je ž njimi posvetoval o govorni metodi, kako bi se bolje napredovalo, itd. Konecletne preskušnje so potem kazale, da je ustmena učba res sposob- niša toliko za duševni, kaker versko-nravstveni razvoj gluho¬ nemih ter prikladniša za njihovo bodoče stanje v človeški družbi. Mej tern se je slavni deželni odbor resno pečal z vprašanjem, kako uravnati gluhonemico v didaktiškem pogledu z ozirom na vsestransko napredovanje drugih enakih zavodov in pozval je (3. febr. 1882.) vodstvo, da naj predloži v to svoj načrt. Z veseljem je predložil Pavletič že 10. apr. 1892. sl. deželnemu odboru načrt nove uravnave zavoda v didak¬ tiškem pogledu ; ali ta iz raznih uzrokov ni bil sprejet. Neka¬ terim pedagogom, ki so bili pozvani v posvetovanje, se ni zdelo primerno, da bi se dalo slovo telokretu, s katerim so se gluhonemi že toliko let vzgojevali; in glasovali so zoper naperjeno organizacijo. Velike težave je delala tudi razvrstitev gojencev po spolu, ker šolskim sestram ni dovoljeno, da bi z deklicami tudi dečke učile. Vsled tega bi se moglo, ako se pridne šolske sestre obdrže, podvojiti učiteljstvo za govorni pouk; in s tem bi se podvojili tudi stroški za vzdrževanje učiteljev. «Cc se pa gojenci združe po spolu, trpela bode nrav- stvenosb, tako se je vgovarjalo in Pavletiču gre posebna hvala, da se ni dal oplašiti. Vse je premagal. V svojem poro¬ čilu od 8. maja 1884. je razložil natanko, kako bi mogel biti urejen zavod za govorni pouk. Naslanjaje se na najveljavniše voditelje gluhonemih po Avstrijskem in Nemškem ter na besede prevzvišenega knezo- škofa tridentinskega Iv. Della-Bona in njegovega prednika. Iv. pl. Tschiderer-ja: «Gluhonemica se ima smatrati kot kristijanska družina in kaker v tej se zlaga lahko tudi v onej nravitost z različnostjo spolov®, kaže, da ni nikakeršne nravstvene nevar¬ nosti, če se gojenci samo v šoli združijo po spolu. «Pa ne samo v didaktiškem in pedagogiškem oziru je silno potrebno, da sč zavod preuravna, ampak tudi v gospo- darstvenem®, piše dalje Pavletič v omenjenem poročilu. «Da je v zavodu dvojno oskrbništvo, eno za dekliški oddelek v rokah šolskih sester in drugo pa za deški oddelek, za vrt in kmetijo, izročeno ravnatelju, — iz tega izvira vse polno ne- priličnostij, zaradi katerih je bilo že mnogo pritožb vkljub upravnim naredbarn, ki jih je slavni deželni odbor določil s častitim dekretom dne 3. febr. 1882. Dosedanja skušnja je dokazala, da dve oskrbništvi nikaker ne morete biti v istem zavodu, da ne bi vsled tega škode trpela cela uprava. Pa še nepriležniše je to dvojno oskrbništvo zavolj tega, ker nima ravnatelj nobene sposobne gospodinje za deški oddelek in se mora tedaj sam brigati za vsako posamezno stvar. On mora namreč skrbeti za perilo in obleko, za pohištvo in za snago na celem deškem oddelku, ki je veliko večji od dekliš¬ kega, ker se s tem nikaker ne marajo pečati č. sestre. Kaker stoje zdaj stvari, tako ne more dalje iti. Ravnatelj se ne more in ne sme pečati z oskrbniškimi podrobnostimi, sicer mora zanemarjati druge, veliko važniše svoje naloge». Kaj bi bilo v tem oziru storiti, o tem je podal ravna¬ telj omenjeno spomenico ali načrt. Preuravnava gluhonemice se je kazala tudi v tem pogledu vedno bolj — da neobhodno potrebna, kar je spoznal tudi slavni deželni odbor in «19. julija l. 1884. je napočila našemu dobrodelnemu zavodu*, kaker stoji v ravnateljevam poročilu od 14. okt. 1885., najnovejša, t. j. V. DOBA. Uvedla se je čista govorna metoda in gojenci, so se odslej 'poučevali združeni po spolu in razdeljeni po narodnosti. Vsled te uredbe pa in uprav radi mešanih razredov so zapustile (13. sept. 1884.) šolske sestre gluhonemico, ker jim redovna pravila ne dovole, da bi z deklicami vred poučevale tudi dečke. Ravno tako ni dovolil generalat v Monakovem, da bi smele prevzeti samo nadzorstvo in vzgojo gluhonemih deklic zunaj šole ter hišno gospodinjstvo zavoda. Zastonj je bilo potem tudi prizadevanje vodstva, da bi se pridobile redovnice č. sestre od Križa z Dunaja na spraznjena mesta, zato je razglasil Pavletič pripravljavni tečaj za gluhonemstvo po go¬ vorni metodi, kateri je obiskovalo 14 ljudskih učiteljic. Iz 135 — teh so bile naposled po prestani skušnji imenovane učitelji¬ cam gluhonemih gospodične: Matilda Berlot, Tereza Som- mariva in Jožefa Stepandg S prejšnjima učiteljema č. g. Miroslavom Lenardig-em in Antonom Rudež-em ter gospo¬ dično Terezo Mosettig-Kurner je dobil zavod 6 učiteljev in prav toliko razredov za oba oddelka gojencev. Za hišna in kuhinjska opravila se je najela posebna gospodinja, ravnatelju pa, kot višjemu nadzorniku celega zavoda, se je izročilo vod¬ stvo šolskega pouka ter upravništvo in gospodax - stvo celega zavoda. «Sad poučevanja po govorni metodi se je kmalu poka¬ zal takega», poroča Pavletič na deželni odbor dne 14. okt. 1885., «da smemo novo uredbo smatrati kot zanesljivo po¬ roštvo boljše bodočnosti. Tudi glede nravstvenosti, ker se de¬ klice shajajo z dečki v šoli, je videti, da je bil povsem neo¬ pravičen oni strah. Da bi mu gojenci bolje napredovali, si je na vse načine prizadeval. Pogostoma je skliceval učitelje h konfercncijam, da se je ž njimi posvetoval o šoli in sosebno o napredku go¬ vora. Za svojo trirazrednico je spisal v italijanskem jeziku šolske knjige, katere mu je mons. in profesor bogoslovja Stef. Kocjančič poslovenil. Knjižice obsezajo večidel samo zbirko pojmov, katere naj učitelj podaja gojencem in so tako vodila učiteljem. Pisane so po Hillovi metodi, kar je jako hvalevredno. 1 ) Monsignor in vitez Pavletič je sploh vsestransko delal na blagor izročenega mu zavoda. Današnje velikansko poslopje zavoda je tudi dokaz njegovega truda. Lepi vrti, sadjarstvo, čebeloreja, ribarstvo, cvetličarstvo 2 ) so bile njegove naprave. V kmetijstvu sploh je slovel mej prvimi strokovnjaki. V tej pa¬ nogi je poučeval tudi učiteljske pripravnike in bogoslovce. Največ truda pa, skrbi in muke mu je napravila najnovejša uredba zavoda; gotovo mu je tudi življenje krajšala. Dvakrat je bil mej tem nevarno zbolel; J ) Glej : Občna zgodovina. 2 ) Pečal se je nekaj časa tudi z rejo kuncev, ali samo zalo, daje prak- tiški ovrgel tedanjo misel, kot da bi domači zajci bog ve kako koristili. 136 2. avgusta 1. 1886. pa je vrli mož izdihnil po dolgi, mučni bolezni svojo blago dušo. Njegov pogreb je pokazal, da je bil res oseba, ki je vživala spoštovanje ne-le v mestu, ampak tudi daleč okrog. Deželnemu odboru goriškemu gre tu hvala, da mu je preskrbel sijajno poslednjo čast, da mu je postavil na pokopališču krasen spomenik in da mu je dal tudi v gluhonemici vzidati spo¬ minsko ploščo. x ) Ker je Pavletič preustrojil gluhonemico, da se je posta¬ vila na noge v zavetju deželnega odbora, in ker jo je uredil tudi v didaktiškem pogledu po govorni metodi, gre njemu kot drugemu ustanovniku prva zasluga, potem Njegovi prevzviše- nosti blagorodnemu g. grofu Frančišku Coronini-ju, deželnemu glavarju, plemeniti osebi, ki je zarad premnogih zaslug za, celo grofijo sploh dovolj znana, nadalje goriškemu deželnemu Od¬ boru , ki je Pavletiča vedno podpiral, pred vsemi pa g. poro¬ čevalcu gluhonemih, odvetniku dr. Alojziju Pajerpl. Monriva, možu redke zgovornosti, obširne znanosti in za vse najboljše bijočega srca, ki je to stvar zgovorno branil, priporočal in z veljavnimi besedami poudarjal, — kar še dandanašnji nadaljuje. *) Želeti bi bilo, da bi se enaka plošča postavila tudi ustanovniku Staniču na čast. iruga knjiga 0 Pouk in odgoja gluhonemih. PRVI DEL. Gluho nemost. §. I. Pojem in bistvo gluhonemosti. Kedor ne sliši, je gluh, in kedor ne govori, je nem ali mutast. Kedor nima ne sluha ne govora, je gluhonem. Go¬ vor ali jezik je sestavljen iz raznoterih glasov. Da se priučimo kakemu jeziku, nam je potreben najprej sluh. Kedor torej ne sliši, ostane brez vtiskov, ki jih napravljajo v nas glasovi. (Nanj torej ne deluje ne glasba, ne jezik; zanj so glasovi kot taki brez pomena.) Kolikor je resnica, da je priučenje jezika navezano na sluh, toliko resnično je tudi, da ostane gluhi brez jezičnega znanja, koliker so temu znanju podstava gla¬ sovi kot taki. Samo to, da ima kdo pokažen sluh, zadošča, da ostane tudi nem, čeprav ima sicer zdrave govorne organe. Zatorej ni neizogibno, da bi bilo s pokaženim sluhom zdru¬ ženo tudi jcdnako pokaženje onih delov človeškega telesa, s katerimi ustvarjamo glasove in torej tudi glasove govora ali jezika. Tem telesnim delom pravimo „ govorila “, „ glasila “. Govorila utegnejo biti popolnoma pravilna in zdrava, in vender ne pomagajo gluhemu nič, zato, ker je učenje jezika navezano na slišane glasove. Da se sploh normalno nadarjen človek priuči glasovnemu jeziku, je neobhodno potrebno, da ima pred vsem zdrav sluh , um in zdrava govorila , kaker tudi, da ima priliko : slišati govorjenje drugih Ijndij. Neki Gašpar llauser, ki je 14. let živel popolnoma odstranjen od človeške družbe 1 ), je potem 1. 1828. ušel in so ga našli v Niirn- bergu, a takega, da ni znal nobene besede spregovoriti. *) Zakaj, to je še dandanašnji skrivnost, 140 V resnici kažejo zdravniške, fizijologiške preiskave, da je skoro vselej samo gluhota kriva nemosti in da so nemi ljudje 'prvotno zdravi po Innu in svojih govorilih. Vsled tega je možno, vaditi govorila gluhega, kaker govo¬ rila človeka z zdravim sluhom, samo z večjo težavo; gla¬ sovi pa, ki jih gluhi izgovarja, ne prodirajo v njegovo zavest koliker se dostaje glasov samih, ker ne čuti njih učinka. Ako se uče gluhi govoriti, se dosežejo s tem drugi nameni, ne da bi spoznaval gluhi glasove kot take. Jasno je tudi, da bi gluhi, brž ko bi se mu odpravila gluhost, takoj nastopil pot drugih ljudij, namreč pot učenja jezičnega iz navadnega človeškega občenja in torej pot navadnega duševnega razvijanja. Razne stopinje gluhosti. Gluhi so raznoterih vrst po raznoterih stopinjah nedo- statnosti ali bolezni v ušesih ali sluhu. Vender v razdeljeva¬ nju glušeov niso vsi učenjaki jedini. Glavni vrsti pa ste go¬ tovo te dve: 1 . popolnoma gluhi , 2. polvgluhi ali nagluhi. Popolnoma gluhi ljudje so za vsaktere glasove neob- čutni. Mej polugluhimi so nekateri taki, ki slišijo zvoke, n. pr. zvok glasbe, ali pa tudi človeški glas; pa le tedaj, ako je do¬ volj krepak. V človeškem govoru razločuje tak glušec le samoglasnike (vokalisti), ne pa soglasnikov. Druge vrste na¬ gluhi pa slišijo samo šum, n. pr. bobnanje, strel, pok in grom, kaker loči dr. Sclimalz v Draždanah najuaravniše tri vrste gluhonemih. Naravno je, da se nagluhi otroci lažje uče izgovarjanja in so torej sposobniši za pouk nego popolnoma gluhi. Gluhoto prinese človek seboj že ob rojstvu ali pa ogluši pozneje, Poslednja vrsta gluhonemih je zopet sposobniša za pouk, nego so otroci, ki se porode brez sluha. Drugačna je usoda onih gluhih, katerih govorila so de¬ loma kakersibodi napačna. Taki se ne morejo učiti jezika, ker je ta ali oni del govoril bolj ali manj nepravilen, vezan ali brez svobodnega gibanja, ali pa bolehen. Vsled takih nedostatnostij se jezik ne razvije do pravilnega in zadostnega izgovarjanja ; tak človek izraža glasove kaker otrok, ki ne more še izgovarjati raznih glasov ter njih družbe v zloge in besede, 141 On jeclja in potrebuje drugačnega zdravljenja, drugačne šole, kaker pa gluhonemi s popolnoma zdravimi govorili. Najhujše je tam, kjer ni duševnih sil , ali kjer je duševna moč toliko sla¬ ba bodisi že po rojstvu, ali pa iz pozneje nastalih uzrokov, da ne pomaga nič, če je tisti človek zdravega in pravilnega sluha in zdravih in pravilnih govoril. V ta razred nesrečnih ljudij spadajo: a. govorilonemi (Sprachorganstumme), ki imajo govo¬ rila tako nenaravno zraščena ali pa bolna, da ne morejo go¬ voriti ; besedo drugih pa umejo. h. halbotači , ikavci, zaikavci (Stammler), čekljači ali la- likavči (Laller) in šepetavci (Lispler), ki pomanjkljivo izgovar¬ jajo: bodisi da ne nastavljajo pravilno nekaterih glasov, ali pa da pojedajo posamezne zloge. Čekljanje je samo viša sto¬ pinja balbotanja in šepetanje nepravilni izgovor šumevcev: s, š, z, ž. c. jeclavci. ki nakrat zastanejo v svojem govorjenju pri kakem glasu ali zlogu — da celo izgovoriti ne morejo istega glasu (zloga) pri vsem svojem trudu in naporu; kri jim šine v glavo, nohte si grizejo, pote se, in vender ne; ali pa po¬ navljajo kak glas (zlog) nepotrebno. Uzrok tej nedostatnosti je iskati sosebno v dihanju. Da se to uredi, so potrebne po¬ sebne vaje, kakeršne stoje v knjigi: «Das Stottern, Stammeln, Uspel n von Dr. Rafael Goen, Wien 1883.» in: «Das Stottern und seine grundliche Beseitigung, von Albert Gutzmann I. Th. Berlin 1890,» in s temi se jecljanje tudi odpravi. č. bebci (Blode), ki niso dospeli v enakih razmerah do omike svojih sovrstnikov. Tu se ločijo slaboumni in bedasti od blaznih ljudij. d. idiioti , abotni, topočutni ljudje, ki ne umejo niti nnjlahkejšega stavka — da celo pojmov nimajo. Družba jih ne mika, ničesar se ne vesele, nič jih ne užali, pa tudi nič ne ostraši; oni so topi na duhu in telesu. e. kretini , to so ljudje, ustvarjeni z nenavadno nepra¬ vilno glavo. Oni nimajo ne čela, ne možganov, kaker navadni človek. Po duhu so slaboumni ali idijoti. Nam pa se je baviti edino le z gluhonemimi zdravih dušnih močij in vsaj zadostno zdravih govoril. 142 Uzroki gluhosti. Gluhost je prirojena ali pridobljena. Glede na to nam je razločevati mej uzroki gluhosti prvič take, katerih posledica je gluhost že pred porodom nastopivša, t. j. dete je že na svet prineslo pomanjkljive slušne organe; in drugič take, ki so po porodu prouzročili gluhost. Prirojeni ali podedovani gluhosti je uzrok: vodenica v možganih, bolehnost ali nepravilnost onih možganskih, delov kjer se izmotava slušni živec; bolehen ali nepravilen razvoj slušnega živca, če mu manjka n. pr. ena ali več korenin, če otrpne, če se strdi ali omehča, ali če se posuši; če manjka v notranjem ušesu J ) oblokov, tako imenovanega „polža“ ali delov v „polžu“, če je slušna voda v labirintu pregosta, s krvjo pomešana, ali če je ni; če se napolni labirint s solmi, ki so v telesu; če deloma okosteni ali okameni kožni labirint ali mrenica na okroglem ali eliptiškem okencu. Dalje, če so vzrastki na stenah bobničeve dupline, če je napolnjena duplina s krvjo, gnojem ali sluzjem; če so slušne koščice pretrdo mej seboj zraščene ali na sosedne dele priraščene, ali če manj¬ kajo; če je ušesna troblja zamašena ali zaraščena; slednjič, če jo bobnič okostenel, če so na njem vzrastki, če je luknji¬ čast, ali če manjka; sploh, če je sestava osrednjih delov ušesa ali celo uho nepravilno ustvarjeno. Kaj je temu krivo, da se slušala nekaterih otrok ne razvijejo pravilno, to je sploh težko določiti. Najbrže podedovajo tudi otroci gluhoto in sicer ne¬ posredno po roditeljih, ali pa po dedih v prvem, drugem, tretjem in še prejšnjem členu. Četudi ni to dovolj dokazano, kaker pravi Jager, vender bi ne smel biti dovoljen zakon mej gluhonemimi, sosebno mej takimi ne, ki so bili gluho- rojeni. Da vpliva sorodnost po krvi mej roditeljema na raz- vitek slušala, kažejo te-le okolnosti 2 ): Iz statistiških podatkov, katere je predložil francoz Boudin akademiji znanosti v Pa¬ rizu, se je baje pokazalo: x ) Sestavo človeškega ušesa bi moral poznali sicer vsak učitelj glu¬ honemih; tak popis brez anatomiškega aparata pa je skoraj neumeven in bi knjigo, ki meri edino na govorno metodo, le obtežil; zato se je opustil. 2 ) Koprivnik, „Gluhomutec“ str. 8. 143 1. Več nego 1 / i vseh gluhonemih, katerim je bil nedo- statek prirojen, je iz zakonov, kjer sta bila roditelja mej seboj po krvi v soroda. 2. Število gluhonemih raste s stopinjo sorodnosti po krvi. 3. Število gluhonemih raste v isti meri, v kateri vero- izpovedanje, nravnost in državni zakoni olajšavajo zakonsko zvezo mej sorodniki po krvi. Mej katoličani pride na 3179 ljudij s pravilnim slušalom 1 gluhonemi, protestantje imajo mej 2173 slišečimi 1 gluho¬ nemega, pri Židih je vsak 670. človek gluhonem, pri zamor¬ cih. v severni Ameriki pa pride že na 50 ljudij z zdravim ušesom 1 gluhonemi! — Neki mož je imel dve ženi, obe ž njim kot sestranki v rodu. Mož in obe ženi so bili zdravi, močne, orjaške postave in v dobrem gmotnem stanu. Prva žena je porodila dvakrat, eden otrok je bil gluhonem. Iz dru¬ gega zakona je bilo 16 otrok, zdravih pa samo troje; 9 jih je prišlo mrtvih na svet, 4 so bili gluhonemi. Po Danvinu je polovica bedastih in blaznih ljudij na Angleškem in Škotskem iz zakonov mej bratranci in sestrankami. Prirojena gluhota utegne biti tudi posledica skupnih ne¬ pravilnosti, konstitucije očetove ali materine. Prouzročuje jo tudi posebnost zemlje in kraja, torej zemljiške in klimatiške razmere; kajti skušnja uči, da je v ozkih dolih s stoječim in mokrotnim ozračjem, s pičlo svitlobo in hitro menjajočo se toploto več gluhonemih, kakor v širokih ravninah; ob jezerih in močvirjih več, kaker v daljavi od njih; več tam, kjer je voda apnovita, kaker v krajih, kjer je malo raztopljenega apnenca v vodi. Istotako se nahajajo gluhonemi češče v se¬ vernih in mrzlih, kaker v južnih in toplih zemeljskih pasovih. Potem so mokra stanovanja, slaba hrana, mladost ali pre¬ visoka starost starišev, in sosebno njih razuzdano življenje, njih bolehnost često uzrok, da se porode gluhi otroci, zlasti, če so roditelji bolni na živcih, če sp žovasti (škrofulozni), e- pileptiški ali sifilitiški. Tudi če se mati, ko je noseča, zelo prestraši, ali jo kaka posebna žalost ali skrb napade, tudi to je često povod tej veliki družinski nesreči. Vender pa gluhota največkrat pozneje nastopi: Vzro¬ ki pridobljeni gluhosti so v tem , da zbole živci v osred- 144 nji sestavi ušesa, ali pa da se pokvari labirint ali zvo- kovodni in zvokoCutni stroj. — Ta vrsta gluhote preti zlasti otrokom prve mladosti. Tako so našli, da pride mej 503 slučaji, 120 takih, ki so oglušeli v starosti prvih treh let, in večina teh slučajev se je zapazila na dvoletnih otrocih. Onih pa, ki so oglušeli v pozneji mladosti, pride blizu 75 na 10.000 ljudij zdravih ušes. Človek je pa sploh v tem večji nevarnosti, da bi utegnil oglušeti, koliker bolj se civilizuje in melikuži, ker si slabi enakomerno svoje telesne organe, kaker se oddaljuje od svojega prvotnega, naravnega, čilega in zdra¬ vega življenja. Naposled naj se omeni, da tudi poklic starišev ni brez vpliva na razvoj ušes mladih otrok. Tako je več nemih otrok pri mlinarjih, tkalcih, kolarjih, kovačih, kjer je vedno tres in ropot okolu noseče žene, kaker pa tam, kjer ni premočnega ropotanja. Uho namreč, sosebno v prvi mladosti, je tako nežno in občutljivo, da zahteva največjega in najskrbnejšega varstva. Majhna brezskrbnost matere ali varuha in dete ogluši! Oglušeti more otrok vsled tega, da mu napačno delijo in dajejo hrano, da ga puste, da se prehladi ter si nakoplje nahod, da biva v vlažnem stanovanju, da mu ne varujejo ušes pred premočnimi zvočnimi utisi (ko žvižga vlak ali poči top); lahko ogluši otrok tudi vsled tega, nko preveč trpi, ko mu rastejo zobje. Enako nevarno je v poznejih dobah, ako se presilovito strese ali rani glava in čutila s hudim udarcem ali suncem, ali tudi s težkim padom in premočnim zvo¬ kom, ki utegne poškodovati bistvene dele ušesa. Mehaniški si otroci kakšenkrat razderejo mreno s tem, da si vrtajo v uho, ker jim to dobro de ] ), ali pa, da si tlačijo fižol, grah in enaka telesa v sluhovod. Sosebno pa vsled nekaterih bo- leznij, kaker so: osepnice, difteritis, škarlatina, ušesni reuma- tizem, pritisk krvi v možgane, treslica v živčevju, legar in krč v tilniku, otroci kaj lahko ogluše: in umevno je, da so tudi ušesu, kaker drugim čutom, bolezni možganov najnevarnejše, *) Tako sem imel v šoli oglušelega desetletnega dečka A. L. iz Čr¬ nič, kateremu je pastir s slamo prevrtal mreno. 145 ker je v takem slučaju opravilo slušnega živca uničeno že pri korenini. Tu sem spada n. pr. afazija, ki čudovito vpliva na govorjenje. Afazija. Afazija (grška beseda: a fasis — brez besede) je ne- moznost govorjenja in pomeni neko posebno betežnost, vsled katere človek, ki ima drugače zdrava govorila in zdrav um, ne more govoriti, ali pa je pomanjkljivo, kar izgovarja x ). O tej bolezni — in afazija ni drugega — so razkrili fizijologi in zdravniki v fizijologiškem oziru na človeški govor, marsikaj jako zanimivega, kar je dobro, da ve tudi učitelj gluhonemih, sosebno, ko mu je mar za govorno metodo in ko premišljuje mehanizem in nedostatke človeškega govorjenja na znanstveni podlagi. Učenjaki so našli, da je zveza mej orga¬ nom za mišljenje in čutili, ki pojme vsprejemajo in vodijo vsled afazije, pretrgana tako, da tak človek ne govori, ali ne piše, ne bere, ali pa celo, da ne ume, kar je sicer pravilno napisal. V pojasnilo tega par zgledov: Nekega dne, pripoveduje Trousseau 2 ), da je prišel v njegovo pisarno neki gospod, ki mu je molče ponujal list. Na vprašanje: je-li nem? je kazal kretaje, da ne. — Pred osmimi dnevi namreč je bil zbolel za navalom krvi v možgane in vsled tega je prišel popolnoma ob besedo. Toda edino ta mu je zastala, drugače je lahko pisal, kretal in sploh opravljal vsa svoja gospodarska opravila prav in redno, kaker pred bo¬ leznijo. Drugi bolniki te vrste so pa govorili, ali odgovarjali so, kaker piše Trousseau, na razna vprašanja z vedno tisto besedo, ali pa z odgovorom, ki se nikaker ni ujemal z vpra¬ šanjem. Enaka zmešnjava se je pokazala pri teh bolnikih tudi v kretanju. Neki Paquet ni mogel po nikakem napraviti zna¬ menja, kako se piska na klarinet. Broca, eden prvih opazovalcev afazije, je našel (1862.), da izvira ta hiba iz leve polute možgan (Broca-jevo govorno x ) Afazija se imenuje tudi alalija in afemija, kar pomeni ravno tisto. 2 ) P. Fornari. Gorso teoretico e pratico di pedagogia e didattica speeiale per 1’istmzione orale dei Sordomuti. (Milano, 1894) 10 146 središče) 'j. Tu zadej nad levim sencem se nahaja neka siva tvarina, ki se ima smatrati kot glavni organ artikulova- nega govorjenja. Govorila, sluh, vid in druga čutila stoje po svojih živcih v zvezi s tem organom. Ge se ta tva¬ rina ali njeni živci pokvarijo, nastopi afazija * 2 ). Posamezni živci pa kot voditelji utisOv delujejo mej seboj neodvisno ali samoupravno. Mi smo desničarji uprav radi vpliva to sive možganske tvarine, ki prouzročuje na desnici večjo spretnost v telesnem gibanju in glede na njeno lego pa smo možganski levičarji. Preiskave (Wernicke) so nadalje razodele, da je afazija: 1. prouzročilna (motoriška), 2. črkonemost, 3. besedonemost, 4. pismonemost. 1. Prouzročilna afazija , če je ona siva tvarina pokvar¬ jena, se razodeva kot že omenjena nemožnost govorjenja. Bolniku je beseda znana, ali posluževati se je ne more, ker mu je šlo iz spomina, kako se v to nastavljajo jezik in druga govorila. 2. Črkonemost (aleksie) je nemožnost branja. Grkonemi bolnik ne more čitati, t. j. limeti pisanih ali tiskanih besed, dočim piše pravilno in ima zdrav vid in um; zanj so črke onemele. Gharcot poroča, da si je bil neki trgovec na lovu pokvaril desno roko in nogo tako, da se je vsled tega delj časa mešal v govorjenju. Po 14. dnevih pa, ko mu je roka toliko ozdravila, da je spisal opravilno pismo, ni mogel pre¬ brati tega, kar je spisal. Ničesa ni umel, kaker bi bilo pismo kitajsko. Res čuden slučaj, kaker pravi Binet, da more člo¬ vek pisati, svojega pisma pa ne prebrati, dočim lahko igra na karte, domino itd. Pozneje povemo, od kod to prihaja. h Primerjaj: Diagnoslisches Lesikon fur praktische Aržte von Dr. A. Bum und Dr. M. T. Schnirer (1892) in Pathologie und Therapie der Nervenkranklieiten fur Arzte und Studierende von Dr. L. Hirt, oboje Wien und Leipzig, Urban A' Schwarzenberg (1894). 2 ) Da je težko bili nezmotljivemu v tem predmetu tudi največjemu učenjaku, si lahko vsakdo misli, ker debela človeška črepinja zakriva lajno svoje skrivnosti. 147 3. Afazija se je pokazala tudi kot besedonemost ali tako, da človek, če ima tudi izvrsten sluh, ne ume besed, katere sliši; te so mu kaker na trgu neutnjjiv šum neznanih jezikov. Čudno je pri tem to, da tak bolnik ustmeno in pismeno od¬ govarja, kaker piše Wernicke, da pa samo ustmenih odgovo¬ rov ne ume. Neki Girardeau je umel pismena vprašanja, na katera je tudi odgovarjal pismeno in ustmeno; ali posled¬ njih odgovorov ni umel. 4. Afazija se nahaja tudi kot pismonemost ali agrafija (po Cliarcotu rokonemost) t. j. nemožnost pisanja. Neki ruski častnik, ki je bil kos poleg svoji materinščini tudi nemščini in francoščini, ni mogel pisati vsled te bolezni več v nobenem teh jezikov, dočim mu je drugače pero dobro teklo. Afazija je torej vsak fizijologiški zadržek, ki zavira iz- raževanje mislij, bodisi glede na njih vsprejemanje ali njih razodevanje. Glede na to se deli v trpno, čustveno afazijo, kot črkonemost in besedonemost, ter v dejavno, prouzročilno, kot nemožnost govorjenja, in pismonemost. Vrhu tega je afa¬ zija tudi nemožnost kretanja (amimia), glasbonemost in glasbo- slepost; nam pa se je baviti sosebno z ono, ki zadeva govor. Gharcot si je veliko prizadeval, da bi znanstveno dolo¬ čil mehanizem govorjenja, in ker je videl, da omenjene štiri poglavitne baže afazije ne zavisijo drug od druge, marveč da so samoupravne, je zaključil, da izvira ves naš govor iz ravno toliko samostalnih možganskih operacij. Ker pa te dušne in telesne operacije niso drugega, kaker pridobitki pojmov v spo¬ minu, sledi, da mora človek imeti tudi štiri vrste spominov za svoj govor, ki odgovarjajo prav tolikim samoupravnim o- peracijam v možganih. Torej spomin, da se ustmeno izrazuje, spomin, da piše, spomin, da ume besedo, katero sliši, in spo¬ min, da bere pisano besedo. Tako dobimo po Charcotu: 1. Prouzročilni spomin govorjenja, 2. vidni ali optiški spomin, 3. slušni ali akustiški spomin in 4. pisalni ali grafiški spomin. Zdrav človek, ki se uči jezika in ki govori, sc poslužuje vseh teh štirih spominov; to pa tako: 10 * — 148 — Dete vidi na pr. konja; to napravi v njegovi duševnosti podobo te živali, katero mu potem mati imenuje in ime s podobo vred mu stopi v spomin kot glas, ki se združi v slušno sliko (predstavo) te stvari. To je slušni ali aJcustiški spomin. Odslej bode dete vsakikrat z očesom iskalo konja, ko bo slišalo to ime, kajti predstava tega predmeta se mu povrne in dolgo ne bo, ko bode skušalo tudi samo izvesti tak svo¬ jemu slušnemu spominu enak glas za to predstavo; dokler se mu naposled posreči in ga pravilno izgovori. Tem potoni pride tudi do prouzročilnega spomina za govorjenje , ki se potem z enakimi vajami čemdalje bolj jači in množi. Tako začenja normalno nadarjeni otrok govoriti s pomočjo svojega akustiš- kega spomina in onega, ki prouzročuje artikuliranje ali govor. Pozneje v šoli se deček nauči brati in pisati s tem, da vidi in si zapomni slike črk in njih sestavo v zloge in besede ter, da jih tudi riše z roko, kar ustvari v njem vidni ali optiški in pisalni ali grafiški spomin. Govorjenje je torej harmoniško delovanje štirih spomi¬ nov, ki se kaže kot glas in artikulovanje, ter kot opravilo očij in rok za branje in pisanje. Ge ne služi več jeden ali drugi teh spominov, nastane afazija, in sicer: kedor ima hibo v vidnem spominu, ne more umevno Citati, kedor jo ima v slušnem, ne ume slišane besede, kedor v pisalnem, ne more pisati in kedor je pokvarjen v spominu za artikulovanje, ne more govoriti. Mehanizem človeškega govorjenja (razne afazije) se da tudi predočiti, kaker kaže sledeča slika tako, da napravimo čveterokotnik s peterimi krožci, ki predstavljajo štiri omenjene spomine S = slušni, A = spomin za artikuliranje, V = vidni, P = pisalni spomin in v sredi je krožeč G za skupno čustvo (sensorium comune). To je slika in ob enem delavnica na¬ šega govorjenja, kaker pravi Kussmaul 1 ). h Centra et vitae quum impressionis lum expressionis aeusticae et opticae (sclrema sec. Kussmaul) Techmer T. Vil. 3. 149 Uh U Črte, potcgncne iz sredin štirih okrajnih krožcev, predstav¬ ljalo dotiCna čutila: S - Uh uho, A-U usta, V-O oko in črta P - R roka. Črta S - A gre naravno iz ene sredine v drugo in kaže, kako nastane beseda: slišati — govoriti. Druga čutila niso tako neposredno zvezana. Pisalnih ali grafiških slik govorjenja se ne naučiš drugače, kaker po tej poti: govoriti - slišati, videli — pisati. Za branje velja pot: P, V, S, A, ali pa: P, V, A, kaker se godi pri gluhonemih, ki se poučujejo po go¬ vorni metodi, tako bere često tudi učenjak z mislijo samo, z glasom pa ne spremlja besed. Mej A in P ni zveze, ker pi¬ salno ali grališko čutilo ne deluje neposredno na govorila, niti naopak. Izučeni slepec govori tem potom: A, S, P, ali pa A, P. Slučaj gluhonemega ali slepega človeka, ki se je sicer izučil, ali ne v govorjenju, bi bil: P, G in če tudi govori : P, G, A. Pikasta črta iz V v A kaže pot, kako bere gluhonemi z ust. Gluhonemi, ki se poučujejo z mimiko in pismom, napre- / 150 dujejo po poti : P, V, C. V tem slučaju stoji P za pismo (tisk), za kretanje in ročno abecedo ; poslednja ni drugega, kaker pisanje po zraku. Redek je slučaj enakomernih dušnih sposobnostij, da bi spomini pri prav tistem človeku vsi enakomerno delovali; kajti skoraj vsakdo je v enem ali drugem spominu bolje iz- vežban in izurjen. Ako samo mislimo in ne govorimo, tedaj nam stopi misel s svojim znamenjem v skupno čustvo in mi dobimo tako neko notranjo (umsko) besedo , ki pa nima toliko moči, kaker pravi Binet, da bi se pojavila na zunanjost. Kaker so pa različni ljudje glede na njih spomine, tako so različne tudi njih notranje-besede. Polnočutnim ljudem, ki so vsprejeli skoraj vse svoje pojme s pomočjo sluha, se predstavlja notranja beseda vedno kot glas. Gluhonemim pa, ki so se učili govorjenja s pomočjo vida, se kaže notranja beseda kot nekaj vidnega, zato jim je predstava teh notranjih besed s pismom veliko lažja, kaker govorjenje, in nekateri si pridobe v tem pogledu občudovanja vredno sposobnost. More jim pa v tem pripomoči grafiški spomin. Tudi mej polnočutnimi izučenimi se nahajajo mnogi, ki ne morejo niti štirih stavkov ponoviti, če si ne pomagajo s pismom, in kolikokrat se ne prigodi učenjaku, da mu še-le roka pove, kako se piše ta ali ona beseda pravilno. Gesto se združita prouzročilni spomin artikulovanja z akustiškim spominom, ki dovedeta človeka do tega, da sam s seboj govori. Tak človek vedno govori, naj si že bere, piše, posluša ali misli in ta govor je pravi samogovor ali monolog. Žene in posebno stare ženice kaj rade govore same s seboj. V nekaterih patologiških slučajih — in takih je mnogo — se javlja samogovorih nagib kaj čudno. Neka 25 let stara deklina, ki ni znala ne brati ne pisati, je izgovarjala, ko je bila nekedaj zbolela in ob enem zblaz¬ nela, grške, latinske in hebrejske stavke in prislovice, da je vse strmelo. Ko jo je pa zapustila blaznost, ni vedela ničesar več. To je prišlo tako. Kot f J-letno deklico jo je bil vzel k sebi njen stric duhovnik, ki je imel navado po kosilu spreha¬ jati se po hodniku blizu kuhinje in mej tem na glas izrekati grške, latinske in hebrejske citate. Deklica je to večkrat sli¬ šala. — V knjigah tega duhovnika so se našli vsi citati, kaker jih je deklica izgovarjala v svoji blaznosti. Tako pripove¬ duje Faine (De 1' inteletto). Ako je kedo oglušil potem, ko je že govoril in tako zgu¬ bil akustiško sliko besede, ni da bi zgubil ob enem tudi spo¬ min za artikulovanje, marveč mu ostane ta zmožnost in on izgovarja še nekaj časa pravilno; ali dolgo ne bode, ko začne besede mešati, eno za drugo izgovarjati (parafazija) in s ča¬ som bode popolnoma nem. Primanjkuje mu namreč sluha, ki bi mu imel z akustiškimi slikami dopolnovati govor ter ga voditi in v pravilnosti nadzorovati. Takih gluhonemih, ki so oglušeli po 5.-7. letu je žalibog mnogo. Da se taki nesrečneži rešijo neizogibne nemosti in nje¬ nih posledic, ne ostaja drugega, kaker da jim vzbujaš in podpiraš zmožnost govorjenja na podlagi njih vidnega spo¬ mina; najbolje s tem, da jih priučiš navadnemu branju z ust, kaker se uči govorjenje v gluhonemici po govorni metodi. Tako se iz znanstvenega stališča ohrani in dalje vzgojuje glasni govor gluhonemim s tem, da ga jim navežemo na vidni spo¬ min besed. Jedro govorne metode je torej v tem , da nepo¬ sredno združimo predstave in misli s prouzročnim spomi¬ nom govorjenja. Da to spozna in da se po tem ravna, je dolžnost učitelja gluhonemih. §. II. Nasledki gluhote. a) Gluh človek ostane brez zvočnih in glasovnih vtisov. Prirodni zvoki, kaker umetni glasovi pojedinih jezikov, mu ostanejo popolnoma neznani, če je rojen glušec, in so zanj brez pomena, če je oglušil pozneje. Zvočnega sveta zanj ni. Najhujša je, da mu ostane vsled gluhonemosti tudi jezik ali govor neumljiv. Govoru se priuCe zdravi ljudje s tem, da posnemajo pojedine glasove in sestave glasov, kateri delajo vsakteri jezik. Otrok ne gleda na usta in gibanje ustnih delov, ko drugi izgovarjajo besede ; pozoren je na to, kako se glase iste besede. S sluhom jih pazljivo posluša in z jezikom po moči posnema ter sam sebe posluša, kako se mu je posre¬ čilo. Po takem je zavisno pravilno priučevanje jezikov od zdra- 152 vega posluha, in kedor tega nima, tudi glasov ne more posnemati in vtisniti si jih (Glej str. 139). On se ne more vaditi ne v petju, ne v govoru, sploh v nikakem posnemanju zvokov in glasov. Ustni deli, katere otrok vedno vadi, ko posnema glasove svoje okolice, ostanejo brez dotičnega gibanja, in gluhi ostane vsled tega b) nem ali mutast. Nemost je neizogibna posledica gluhoti. Ker je pa ravno jezik oni pomoček, s katerim izroCuje človek človeku vtise o stvareh, o razmerah teli stvarij, o gi¬ banju in dogodkih mej stvarmi, zato ostane duh gluhega člo¬ veka brez takega pomočka in dosledno brez takih vtisov. Ti vtisi so pri zdravem človeku podstava duševnemu predstav¬ ljanju, primerjanju, presojevanju, z jedno besedo, mišljenju. Torej ostane glušec brez one duševne hrane, katera s pomočjo govorjenega jezika vstvarja v nas mišljenje, in ki tedaj še le podeljuje duhu pravo življenje. Posledica gluhonemosti je torej ta, c) da človek zaostane duševno silno daleč , tudi ko bi dušne zmožnosti bile popolnoma zdrave. Gluhonemi ostane vedno nerazvit, kaker slišeči otrok, ako ne dobi duševne hrane po drugih potih. Človek misli v jeziku, to se pravi, misli sam pri sebi govoreč; gluhonemi, ki ne zna nikakeršnega jezika, torej tudi prav misliti ne more. Nabere si (v svojem duhu) sicer mnogo nazorov, katere vidi tudi v svojem spominu, kaker podobe v zrcalu ; v prave pojme pa si jih ne more spreme¬ niti, ker pogreša besede. Z besedo ali govorom je namreč jedino možno reči imenovati (rečem dati imena), abstrahovati nazore ali odvlačevati od pojedinih vtisov do vedno večjega posplošnjenja in dosledno do pojmov, pojme torej določevati ter tako na podstavi pravih pojmov logiški misliti. Gluhonemi pa misli v nazorih ali v podol h in dogod¬ kih ali prizorih, kaker si reči ogleda s telesnimi počutki; tako so tudi njegovi nazori le čutni. Vsled tega je okoren in tako rekoč odrevenel v mišljenju, ki seza samo tako daleč, kaker raznovrstnost pojedinih, nespremenjeno sprejetih in jednako nespremenjeno ob ponovitvi rabljenih vtisov. Do obsežniših pojmov, še manj pa do vzvišenih in čeznaravnih rnislij se gluhonemi torej ne more povzdigniti. Ako pa hočemo, da 153 se bode izobraževal na podstavi pravilnega mišljenja, mora biti tudi sredstvo pravilno. Tej nalogi pa more odgovarjati jedino navadni Človeški jezik. Ne da se tajiti sicer, da doseže gluhonemi tudi s kretanjem neko omiko, vender ostane vedno na podkladi nenormalnega ali nepravilnega mišljenja, torej čuten in jednostranski. Ni se torej čuditi, ako je zaostal gluhonemi daleč za slišečim človekom. Kaj pomaga nadarjenost, ako je vklenjena v železni oklep nepravilnega mišljenja (v kretanje) tako, da se ne more razviti! Da gluhonemi ve samo toliko, kolikor daleč sega njegovo oko in ostali počutki, pritrjuje tudi lvruse, sam gluhorojen pa izobražen po govorni metodi, rekoč: „Pri vsem tem, da ima kak gluhonemi jako oster vid in izvrstna čutila, ne bode mogel spoznati več, nego nekatere reči in okolnosti iz njegovega navadnega življenja; in še o teh si pri¬ dobi pogostoma napačne pojme; večina pa najpotrebnejšega iz človeškega življenja, kaker n. pr. pojem o veri, — itd. mu ostane popolnoma prikrita 1 ). Ker je zaloga njegovih pojmov tako majhna in Cesto tudi napačna, ni čuda, če je tudi nje¬ gova razsodba o raznih rečeh taka, da se ne vjema z duševno zalogo slišečega Človeka; da je trmast v svojem prepričanju in sumničen. Primerjajmo v ta namen slišečega pa gluhega člo¬ veka skupno ter opazujmo, kako se razvijata moralno s teko¬ čimi leti. Ob rojstvu sta si v tem oziru oba jednaka, pozneje pa se to kmalu predrugači. Slišeči otrok jame govoriti, dan za dnevom dobiva tudi več pojmov. Kaker pa napreduje duševno, prav tako ga uče stariši in drugi tudi nravnega vedenja. Uče ga, kaj je slabo in kaj je dobro. Nravstvenost slišečega dečka se tako razvija po naravni poti. Vse drugo je pa z gluhonemim. Čeprav je ustvarjen po božji podobi, tedaj nravstvenega izobraževanja popoPhoma zmožen, zaostane jako daleč za slišečim, ako je brez poseb¬ nega pouka. Kaj dela on drugega, kaker da streže svojemu telesnemu poželjenju! Jed, pijača, spanje, počitek, okrepčanje svojih telesnih močij, prostost, igrače-je jedino, čemur on i) Primerjaj: Ulrich Karl Schottle, Lehrbuch der Taubslmnmen- bildung. Die Folgen der Taubhejt. 154 služi. Ako si dopolni svoje želje, razodeva svojo zadovoljnost, ako pa ne, je nevoljen in tudi hudoben. Čistost, sramežljivost ni razvita v njegovem srcu. Neob¬ čutljiv in hladnokrven je proti vsaki bolečini, katero vidi na tujem človeku. Pojma o predstojnikih nima, o pokorščini tudi ne. Njegova želja je ob jednem tudi njegova postava; kar se mu ustavlja, skuša si prisvojiti z močjo in surovostjo. Dobrot¬ nika svojega ljubi sicer, pozabi pa tudi radi vsake malenkosti nanj. Gluhonemi je pristna podoba naravnega človeka; brez pouka loči se od živali samo s svojimi duševnimi zmožnostim!, katere pa spe v trdnem spanju. Poleg duševne dremote se kažejo pri gluhem človeku drugi nasledki. Gotovo je, da otrok, ki posnemlje govor, dela z vsemi onimi telesnimi deli, od katerih je zavisno, da spra¬ vimo iz sebe glas. č.) V zdravstvenem pogledu je delovanje pljuč jako pomenljivo in blagodejno. Pa tudi govorila se razvijajo z go¬ vorjenjem in dobe gibčnost in primernišo zunanjo obliko, nego jo nahajamo pri gluhonemih. Ako zaostanejo take vaje pri otroku, torej v starosti, v kateri je možno najlaže razviti do- tične dele telesa, je težava toliko večja pri poznejem pouče¬ vanju po metodi, ki je za gluhonemega najvažnejša, in se govorna imenuje. Nerazvitost delov, ki delajo ob govorjenju, in pa fizijologiška negibčnost zakrivite, da gluhonemi z veliko težavo ustvarja zvoke, še bolj pa čiste glasove. Ves njegov govorni stroj je primerjati zastarelemu, pokvarjenemu glasbe¬ nemu orodju, v tem, ko že majhen otrok z zdravim sluhom dobiva čim dalje čistejši glas in bolj ali manj zveneč (sonoren) organ. Za šolski pouk je ta resnica silno pomenljiva. Skrbeti je namreč, da dojdejo gluhonemi mladoletni, 7—8 let stari v šolo, v dobi torej, ko niso govorila še preveč odrevenela ali otrpnila. V poznejši dobi je pouk toliko težavniši, ob jednem celo zdravju škodljiv, ko bi se gojenec preveč napenjal pri izgovarjanju. Posledica gluhoti je tudi kretanje v nadomestilo govora. Tiste dušne utise, katere si je zadobil s pomočjo očij, razodeva 155 in kaže drugim ljudem z gibanjem telesnih delov, sosebno rok in obraza. To gibanje se imenuje d) kretanje ali telokret (gestus, mimika). To je naraven jezik gluhonemih. Sploh pa kreta vsak človek, ker vsak pritrjuje ali povdarja svoje izgovorjene glav¬ nice misli več ali manj tudi z obrazom in z nogami. Gluho¬ nememu je pa kretanje jedino sredstvo, s katerim razodeva svoje misli, in je njemu to, kar slišečemu jezik. Pri gluhonememu je kretanje nasledek gluhoti. Veščak Hill pravi: »Gluhonemi ima v sebi prav tako prirojen nagib do govorjenja, kaker vsak drugi človek". Po dveh poteh pa je možno, da razodevajo negluhi svoje misli: s kretanjem ali pa z govorjenjem. V navadnem življenju se poslužujejo obeh teh dveh načinov. Z jokom naznanja dete že v zibeli svoje želje in pozneje kreta več ali manj mej go¬ vorjenjem tudi vsak drugi človek. Gluhonemi je pa v kretanju že od svojih otročjih nog tako spreten, kaker da bi bil tako rojen. Temu pa ni tako, da bi se bil narodil s kretanjem, marveč pride on do kretanja po jednakih potih, kaker sli- šeči človek do govorjenja. Slišečemu dečku govorijo, kažejo in mu imenujejo razne reči. Tako si nabere otrok in vtisne svojemu duhu mnogo raznih podob, katere se spremene po¬ lagoma v pojme vsled imenovanja. Ko otrok jednake in ne- jednake pojme o svojem duhu opazuje, primerja, itd., s tem misli. Potem pride že kaka sila ali potreba, ki ga primora, da hoče imeti to ali ono reč. Potreba ga torej navede, da razodevaj drugim svoje želje z glasom. Tako raste od dne do dne nagib do govorjenja, ki se razvija bolj in bolj na pod¬ stavi jezičnih vaj in novih pojmov. Otrok postane naposled popolnoma zmožen govorjenja. Prav tako pride tudi gluhonemi začetkoma do svojega kretalnega jezika. Nazori so prvi, ki stopijo v njegovo dušo. Imen pa o raznih rečeh ne more gluhonemi vsprejeti v svoj spomin, ker mu je uničen posluh, ki jo za to jedino sredstvo, Kaker pa vsprejme začetkoma otrok, ki sliši, svoj jezik naj¬ prej od svojih roditeljev ali iz obližja, torej od zunaj, prav tako prihajajo prvi elementi kretanja gluhonememu od zunaj. 156 Mati, ali keclorkoli uči otroka, kaže mu tudi gotovo s prstom reč, katero mu imenuje. Imen sicer ne sliši gluhi otrok, pač pa opazuje in vidi mimiko materinega prsta, roke, pritrje¬ vanje in zanikanje z glavo, veselje, žalost, jezo, izraz očij, itd. Ta materina mimika mu ostane tudi v spominu; in ko ga poz¬ neje nažene sila, da potrebuje reč, katero mu je bila poka¬ zala na tak način, zadoščuje, da ponovi materino znamenje. Takoj ga mati razume. In ko vidi, da otrok ne sliši, da pa razume na znamenja, zadovoljna, da jo pojme vsaj tako, kaže mu naravna znamenja kolikor more v vedno večji meri. Gluho¬ nemi pa se nauči takih znamenj, ki niso drugega, nego prvine (elementi) kretanja, torej prva podstava ali podklada njego¬ vemu jeziku. Na znamenja ali s kretanjem se on dobro ra¬ zume toliko z materjo, kaker z drugimi osebami iz obližja. Ker mu je torej gluhost zavezala jezik, pomaga si drugače z rokami, z očmi, sploh z vsem životom razodeva on svoje misli in želje in dospe po takem z opazovanjem rečij, z obržanjem nazorov in s ponavljanjem istih sredstev ter povračilom poj¬ mov do svojega jezika. Življenje pa ga pozneje uči, da si kretanje zboljša, pomnoži in olepša. Razločuje se naravno in pa umetno , učbeno ali meto- diško kretanje. Naravno je tako, kakeršno si ustvari in pri¬ redi gluhonemi sam od sebe ali po vplivu svojih domačih brez kakega šolskega navoda. Umetno , učbeno ali metodiško kre¬ tanje pa se je sestavilo s poukom gluhonemih z namero, da bi nadomeščevalo kolikor možno ustni govor. Ko so pa kon¬ cem 18. stoletja sprevideli najodličniši strokovnjaki, in mej temi Samuel lleinicke, ljudski učitelj in organist v Eppendorfu na Pruskem, da kx - etanje ne nadomeščuje govorjenja in da ne odgovarja pravilnemu mišljenju, odstranili so je popolnoma iz novejše šole gluhonemih ter nadomestili je z boljšo metodo. §. TIT. Ali so gluhonemi srečni ali nesrečni ? Odgovor je lahko dvojen; z ozirom na to, kakošne si mislimo mi gluhoneme, in pa na to, kako oni sami sebe čutijo. Neki gluhonemi (Clerc) sodi: „Kedor ni imel nič, ni tudi ničesar izgubil. Kedor pa ni izgubil nič, nima uzroka, da 157 bi se pritoževal. Ker niso gluhonemi nikdar slišali in tudi ne govorili, niso tudi ničesar izgubili. Uzroka nimajo torej, da bi se pritoževali. Tolažijo se pa lahko s pisavo, ki jim nado- meščuje posluh, in pa s kretanjem, ki jim služi mesto govora 11 . Tudi sleporojeni, ki ne poznajo dobrote vida, ne hrepene po njem in se ne čutijo nesrečnih; kajti navadno ne hrepenimo po takih dobrotah, o katerih nimamo pravega pojma — po starem latinskem pregovoru: «ignoti nulla cupido ». Res je, da se nesrečnik toliko manj čuti nesrečnega, kolikor manj razume; se ve da, ker ne zna razsojevati, in pa, ker ne sprevidi svojih nedostatnostij. Prav radi tega pa mi¬ slimo mi, da je toliko večjega pomilovanja vreden. Res gorje mu, komur je narava odrekla posluh, ali ko¬ mur je nesrečen učinek pretrgal pot, ki veže duševno življe¬ nje z zunanjim svetom. Mej vsemi nesrečniki, tudi mej slepci, je on najnesrečniši. Neizšolani gluhonemi ostane vedno tujec, če tudi živi mej svetnim hrupom. Njegove dušne zmožnosti, božji zakladi, spe v temni ječi, katero more odpreti le pose¬ ben pouk. Naj si bodo še tako srečne družinske razmere, naj si ima svile, zlata in bogatstva na kupe, vse to ga nikdar ne dovede do pravega človeka, še manj pa do kristijana. Gluhonemi sledi drugim tudi do odprtega groba in vidi, kako mu spuščajo očeta, mater, brata v to črno jamo; on vidi duhovnika, ki drži knjigo, lopato; ljudi, ki si brišejo solze; tudi njemu se solzi oko. — Pa zakaj ? Gleda, kam se izgublja drug za drugim njegovih dragih, pa ne ve, kam gredo ; kajti še nikdar mu ni zadonel sladkotolažljivi glas v srce, da je smrt le prehod v boljše življenje. Neizšolani gluhonemi je velik ubožec. Predaleč bi za¬ šel, ako bi hotel naštevati vse grenkosti, katere mora prena¬ šati prav radi gluhonemosti. Njega se vsak ogiblje. Naravni na¬ gib do društva ga sicer sili, naj bi ■si poiskal prijateljev, da bi se zabaval, razgovarjal in kratkočasil mej njimi. Kakor naravno vsak človek, prav tako želi gluhi razvijati si mej znanci svoje dušne zmožnosti. Kal ljubezni je tudi v njegovem srcu, ki bi h Kedor tolažbe potrebuje, že ni srečen. 158 se rada razvijala in razraščala v krepko drevo. Toda izraz lakih želj in čustev so le nema znamenja, katerih blizu nihče ne razume, in oni, katerim je kretanje poznano, no kretajo radi, ker je tako občevanje nekaj nenavadnega, dolgočasnega in često pravemu mišljenju nasprotnega. Tako se kmalu še blagohoten človek naveličao bčevanja z gluhonemimi, ki ostanejo radi tega tudi osamljeni. Tako so gluhonemi tujci v sredini svojih domačinov. Pametni ljudje jih pomilujejo, poredni pa dražijo, norčujejo se ž njimi ali je pa preganjajo hudobno. Ker ni našla njih ljubezen sočutja v človeštvu, ni čudno, če dvojijo o bratovski dobrosrčnosti, če jim je vsakdo sumljiv in nevreden zaupanja. Mesto ljubezni se zarodi v njih mržnja, nezaupnost, sum in sovraštvo do bližnjega. Da hudobno zrastejo iz prav teh uzrokov tudi slepi, kraljevi in dragi taki nesrečni ljudje, je znano. Zato pravijo, da se je treba ogibati »zaznamovanih". Velika zmota je pa misliti, da so sami krivi, temveč krivi njih hudobnosti so zdravi ljudje, ker jih zaniču¬ jejo in dražijo. Gluhonemi vidi in bere žalost in veselje svojim roditeljem z obraza; tu pa tam je tudi mnogo src, ki čutijo nesrečo gluhonemih. Ti pa spoznajo svoje prijatelje samo z očmi. Sta- riše svoje in brate pozna gluhonemi samo po dobrotah. Pred njim stoji vedno le svitloba, tema, živali, drevje in drage pri¬ kazni iz narave, ne ve pa, od kod vse to, čemu vse to — ker je njegovo mišljenje sploh jako nepravilno in pomanjkljivo razvito, kaker smo popred rekli. Kaker so pa njegove misli neprave, prav taka je tudi njegova nravstvenost ali moralna stran. Ta se razvija na poti hudobije veliko bolj, kot na poli čednosti. Tatvina in vsakovrstni zločini so njegova dejanja, da le ugaja svojim strastem in svojemu telesnemu poželenju. On hodi, kaker ga strasti vodijo. Sebi, sorodnikom in svoji okolici je potem pravi križ in huda šiba. Spominjam se, da živi na Kranjskem neizšolan gluhonemi, ki je že večkrat zapalil poslopja tamošnjim posestnikom, in zanesljivi prijatelj mi je tudi pravil o gluhonemem, ki je umoril deklino, sicer znano kot na slabem glasu, najbrže radi lastnega slabega vedenja. Morilca so prijeli in pred porotniki na smrt obsodili. Pozneje pa se mu je smrtna kazen spremenila v večletno ječo. Tu 159 nastane vprašanje, je li možno take hudodelce kaznovati in kako? Naposled se bližajo tudi neizšolanemu gluhonememu slednji trenutki njegovega žalostnega bivanja v tem tihem, njemu neprijaznem svetu; — in čas se je približal, ko je treba, da pristopi dušni pastir k postelji tega umirajočega, da mu govori na srce — kako? da mu priporočuje dušo — komu? saj so mu pojmi: greh, večnost, Bog, popolnoma neznani; — in glede duhovnika, ali je možno, da ima tak dušni pastir, v čegar občini živi in umrje tako žalostno zanemarjen kak neiz- šolani gluhonemi, mirno vest? —Dvoje sledi iz tega premiš¬ ljevanja: da je torej nesreča neizšolanih gluhonemih otrok kaj velika in pa kako potrebno je, da poučujejo duhovniki glu¬ honeme v svojih duhovnih občinah. §. IV. Ali se da gluhonemost ozdraviti? Znano je, da je nemost nasledek gluhoti, torej tudi na¬ ravno, da bi gluhonemi govoril takoj, ko bi zopet slišal. Ge prav. je to jako lahko umevno, vender je bilo treba še - le 18. sto¬ letja, da se je korenito spoznala prava zveza ali pravi uzrok ne¬ mosti. Mnogo jih je bilo, in mej temi tudi več zdravnikov, ki so trdili, da tiči uzrok nemosti v nepravilno vzraslih ali pa bolnih govorilih. Trpinčili so vsled tega na vse možne načine nesrečne gluhoneme, da bi jih ozdravili. Puščali so jim kri, jezik mazali s pekočimi ali skelečimi zdravili in drgali tako, da so jim z jezikom vred usta, nos in oči strašno otekla, in da jim je tekla kri iz ust in nosa. Dajali so jim čistilna in omamljiva zdravila, španjskih muh in enakih pekočin. Ostri¬ žene do golega so kopali in prali v mrzli in vreli vodi; žgali so jim z razbeljenim železom v ustih, sikali jim v ušesa, pre¬ vrtali jim bolnico, elektrovali in magnetizovali je, vsajali so jim na uha umetna slušala, kaker se stavijo umetne leče na oko; kričali so jim na teme, itd., pa malodane vedno vse brez uspeha, ker govorila navadno niso kriva nemosti, marveč ušesa s svojimi pokvarjenimi organi 1 ). Nekaj malo slučajev je znanih, da so gluhonemi ozdravili in sicer slučajno. V Veroni je dobil J ) Glej. Koprivnik, Glnhoraulec st. 160 neki gluhonemi vdarec s palico po glavi in je slišal. Nekega drugega je drgnila strela in ga ozdravila. Vsi omenjeni leki so se skazali navadno brezuspešni, le malokedaj se je kaj doseglo; to je samo tedaj, ko je izgubil posluh kedo radi kake ušesne , pa ozdravljive bolezni. Lotiti je torej gluhoto kot nasledek organiške hibe, ki je neozdravljiva in pa gluhoto kot posledico kake ozdravljive bolezni. Radi tega je vselej svetovati, da bi kak vešč zdravnik pregledal gluhega in sicer za časa, ko ni še zastarela ušesna bolezen; videl bi vsaj, ako se da še kaj doseči. Cesto se posreči špecijalistom, da ozdravijo uho, torej tudi gluhoto in ob jednem odpravijo nemost. Mazačem pa bolna ušesa izročevati ali zdravila rabiti, katera se na ulici hvalijo in prodajajo kot nezmotljiva za ušesne bolezni, bilo bi jako drzno; ker skušnja uči, da ne pomagajo nič, marveč vselej nagluhe pripravijo še ob poslednjo pičico posluha. Dobro je torej 3 ), da se poskusi vsako možno, pa pametno sredstvo pri kakem špecijalistu, da bi se odstra¬ nila gluhota. Dobro bi pa tudi bilo, ko bi zdravniki, ki stalno zdravijo v zavodih gluhonemih, premišljevali ob jednem tudi sosebno uzroke gluhoti ter skušali umno zdraviti. Saj bi bil to že velik dobiček, ako bi le jednega ozdravili gluhote. Naj¬ boljše in tudi najgotovejše zdravilo gluhonemim pa je šolski pouk in odgoja. *) Ali navadno zapazijo pri otroku prepozno, da je gluh. 2 ) Kakor pravi tudi Kruse v svoji knjigi „Uber Taubstumme, Taub stummenbildung und Taubstummen - Anstalten". DRUGI DEL. O pouku gluhonemih, §. 5. Različna vprašanja. ■ 1. Je-li gluhonemi zmožen pouka? Zgodovina celega starega veka do prešlih stoletij molči o pouku gluhonemih. Po mnenju grških modrijanov Aristotela 1 ) in Hippokrata 3 ) je nadvladala takrat povsod misel, da so gluho¬ nemi brezumni, bedasti ljudje, ki niso za nikak pouk. Krščan¬ stvo jim je prineslo sicer boljšo prihodnjost, ali čakati je bilo še le konec petnajstega stoletja, predno so nekateri člove¬ koljubi poskusili, posamično poučevati gluhoneme, kaker Ru¬ dolf Agricola (1443. — 1485.). profesor modroslovja v Heidel¬ bergu in Joaliim Pasch (1527. — 1578.), dvorni pridigar bran- denburškega izbornega ali volilnega kneza Joahima II. Predsodki so zakrivili, da so gledali v gluhonemih nekaj drugega, kaker pa. človeško dušo. Mnogo jih je bilo takih, in mej temi so imena najveljavniših veščakov: Veliki cerkveni učitelj, sveti Avguštin (354.—430.) piše (Rimljanom 10, 14 in 17) : „da gluhonemi niso sposobni za verstvo, ker to, nam¬ reč vero, si pridobi človek vsled pridige; kako pa naj gluho¬ nemi pridigo umejo, če je ne slišijo, — da celo branju in pi¬ sanju se ne morejo priučiti!» Sloveči Kant, ki je bil drugače jako bistroumen, pravi, da gluhonemi ima edino nekaj analognega z razumom ali pa¬ metjo («Dem Taubstummen komrne nur ein Analogon von *) „I)e animalium historia" (IV. 9) 2 ) „De carnibus" (Gap. 7 sect. III.) 11 162 Vernunft zu.») in Condillac je rekel, da gluhonemi pogrešajo spomina razsodnosti in spoznanja. Abbe Sicard pa se je iz¬ razil, da je neizšolani gluhonemi divja žival ali kip, kateremu je treba dušo še le vdihniti. Ge se je Sicard, kot bivši učitelj gluhonemih tudi bolj iz oholosti tako izrazil, nego iz pravega prepričanja o svojih gojencih, nam je vender dokaz dovolj, kako je mislil svet še koncem osemnajstega stoletja o gluho¬ nemih. Takemu mišljenju pa se moramo toliko manj čuditi, ker žive celo še v sedanjem, razsvitljenem veku mnogi, ki trde, da gluhonemi ne mislijo človeško. Vrh tega uzrok nemosti, dajo namreč prouzročuje gluhota, uprav ni tako očiten, da ga vsakdo koj na prvi pogled najde, da spozna njegove posledice in jih skuša odstraniti. Nemost je veljala tudi kot hiba že sama po sebi, da celo kot šiba božja, in gorje mu, ki bi se bil predrznil, popravljati to, kar je Bog nekate¬ rim prisodil. Tako je pridigal z leče eppendorfski pastor Gra- nau proti S. Heinicke-ju in mu očital, da je velik predrznež „ein Frevler gegen Gottes Allmacht und Weisheit, ein Mensch, der Gott meistern vcolle, da er die, welche Gott gezeichnet babe — die Taubstummen — sprechen lehre" 1 ); in ker se je tudi zdravniška pomoč skoro vedno nezdatna pokazala, so se gluhonemi tem bolj prepustili svoji žalostni osodi. Da so pa gluhonemi govorjenja zmožni, vedo tudi na¬ vadni ljudje jako malo; celo zavzamejo se, ko vidijo in se pre¬ pričajo, da gluhonemi tudi umejo, kar govore. Mesto da bi pol- nočutni ljudje s svojimi prednostimi učili gluhoneme, morajo ti pokazati onim, kako so gluhonemi prav tako vsega možni, kaker v čutilih zdrav človek. Dokazali so pa svojo zmožnost posamično že Pedro de Ponce-jevi učenci 2 ). Vsakdanje skuš¬ nje v gluhonemskih zavodih pa dokazujejo navzlic vsem pred¬ sodkom vsakomur, ki je obišče, dovolj jasno, da je gluho¬ nemi človek nadarjen z dušnimi zmožnostimi, kaker vsak drugi; torej vsled uničenega posluha ne pogreša gluhonemi nikakih drugih zmožnostij — in tega najučenejše in naj- bistrejše glave niso pomislile. Naravno je tudi, da so razni J ) Stotzner. Sam. Heinicke. Sein Leben und Wirken, Leipzig 1870. 2 ) Pedro de Ponče, glej stran. 5. — 163 — gluhonemi mej sabo po duhu razno nadarjeni; vsaj so tudi slišeči ljudje na to stran prav tako različni, kaker prsti na roki. Ni pa slučaja, da bi bil gluhonemi, kateri bi bil po¬ polnoma brez vseh dušnih sposobnostij radi gluhosti. Druga je, če je kedo gluh radi nepravilno vzraslih bolnih možga¬ nov, ali pa, če ima ob jednem tudi hibo na govorilih. Taki pa ne spadajo več mej same gluhoneme, marveč mej kretine ali bedake. Dušne zmožnosti gluhih pa se bistveno razvijajo prav tako, kaker slišečih ljudij, če tudi kesneje. 2. Je li gluhonemi potreben poulm? Kaker je gluhonemi človek" pouka zmožen, prav tako in še veliko bolj nego negluhi ga je tudi potreben. Polnočutni človek se izobrazi za vsako silo in potrebo dovolj s samim občevanjem že mej ljudstvom, če tudi ni nikdar obiskoval posebnega šolskega pouka, da je tako koristen ud človeške družbe ter da doseže naposled svoj zemeljski in nadzemeljski namen. Gluhonemi pa pogreša sredstev, da bi si prisvojil po¬ trebne izobraženosti iz svoje okolice; kajti kretanje, ka- keršno si sam izmisli, ne zadoščuje, in do govorjenja ne more po naravni poti. Sloveči Hill pravi, da je podoben neizšolani gluhonemi telesno olikanemu človeku, duševno pa malemu dečku, da celo divjaku; podoba, ki smo jo omenili že mej nasledki gluhosti. Pariški zdravnik Itard si je mislil, da bi zrasli dušno jako izobraženi originali iz gluhomutcev, ako bi vsi skupno živeli v posebnem kraju (v gluhonemski deželi). Ge pa pomislimo, da ostane še človek, ki sliši, ako ne dobiva iz okolice dovolj dušne hrane, na jako nizki stopinji izobra¬ ženosti in da so duhoviti originali ali izvrstne glave jako redke prikazni, potem pač ni misliti, da bi se izpolnilo Itardovo upa¬ nje, in to toliko manj, ker bi se gluhonemi pomenkovali samo s kretanjem. Živeli bi torej le v nekem čutnem svetu ; do pravega naravnega in višjega mišljenja pa bi se jedva povzdignili. Gotovo je, da se sicer nadarjen človek izobrazi toliko manj, kolikor manj občuje s svetom. Gluhonemi pa, osamljen brez vsakega pouka, zaostal bi duševno popolnoma. Kako naj sam od sebe izve, kaj je prav, kaj je napak; kako naj spozna človeško in božjo postavo, kako razne naredbe svojega soseda, 11 * 164 če mu jih ta ne more razodeti ? Kako naj se ravna in vede po običajih in raznoterih zakonih človeške družbe, ko si pa o vsem tem ne more pridobiti pravih pojmov? Gluhonemi je pa tudi zaradi tega potreben pouka, ker je tudi on ud človeške družbe. Ali ni potrebno, da so vsi udje društva zdravi? Kako naj pa gluhomutec koristi sebi, roditeljem in svoji okolici, ako ni še toliko vsposobil svojih dušnih močij, da bi umel dolžnosti in opravila, katera mu naklada človeška druž¬ ba ? Da bi znal ločiti koristno in škodljivo, da bi ne bil suženj strastem, tatvini in toliko drugim raznoterim hudobijam, da bi spoznal postavo, itd.? Ni mari največja in najsvetejša dolžnost človeštvu in krščanstvu še posebe, da skrbi za svo¬ jega bližnjega gluhonemega ? Živa potreba je torej, da gluho¬ nemega rešimo dušnih tmin in podelimo zopet človeštvu. Vežejo pa nas tudi božje in človeške dolžnosti in terjajo ob enem družinske razmere, da mu priskrbimo izobraženost, ka- keršna zadošča, da bode koristil sebi in drugim. - hovanjem papirčkov jednako, ka- ker pri p, na pravi izgovor tega zobnega zapornika in veli inu, naj večkrat ponavlja pa in ta, da bode dobro spoznal razliko teh zapor¬ nikov. Ko ga je pa prav izgovoril, pokaži mu na tabli malo črko t, katero naj poskusi tudi sam napisati. Potem slede vaje v branju od ust in s table in vaje v pisavi, kaker; Slika 18. t 224 t (ti!); ta, ta — ; ta — ta, ta; tata, tap, ta — pa, tapata ; tat; at, ata; pta, apt, tapt; tap — ta, tap — tat, tap — ta ta* Pojmi: tata = papa, tat , tapa; tata ta,pa , papa tapa, tat tapa. (on) tap — -ta; tap — tat{ i). Besed in zlogov ali gla¬ sov v oklepili gluhonemi istočasno še ne poznajo. 4. Trdi ustnično —■ zobni prepišnik f, kakeršen je v besedah: fara, grof, škof, nastavimo, ako pri¬ bližamo spodnjo ustnico gorenjim sekavcem toliko, da ostaja vmes prav majhina ožina, po kateri dihamo krepko sapo. Ta izdih se drsa ali brusi ob zobeh in ustnicah ter napravlja pihanje, ki je glas f. Glej šematiški prorez govoril za f na sliki 19. Redek je gluhonemi, ki bi ne mogel zadeti tega prepišnika, sosebno, ko si mu razločno po¬ kazal, kako ima nastaviti ustnice in kako dihati. Da je dihanje pra¬ vilno in da zadoščuje sapa brez zvenenja, se preveri učenec z ro¬ kama ; o nastavi svojih ustnic pa z zrcalom, ko opazuje učitelja. Opozori naj se učenec pri izvodu tega glasu tudi na to, kako se vpili uje sveča; toda glas, ki se naredi, ko se vpihuje sveča, je bilabialni /, kate¬ rega ne rabimo v slovenščini. Ko bi gluhonemi preveč podvijal spodnjo ustnico pod gorenje sekavce in tako zobe stezal čez usta, kar bi bilo grdo; ali pa, ko bi pot izdihu malo ne popolnoma zaprl, naj se mu taka slaba nastava popravi z lopatico. Temu in nekaterim jednakim pogreškom se da začetkoma ogniti tudi s tem, da učitelj lepo in naravno izgovarja in kaže glasove. Vaja: f —; f, f; fa — fap, fat; af, af — fa, paf, paf — fa; taf, taf — fa; paf — ta, taf — ta; fta, itd. m 5. Trdi zobni prepišnik S nastavimo, ako usta prav malo, samo toliko odpremo, da Se ne dotikajo zobje, ki si stoje navpik, ustnice pa primerno dovolj raztegnemo, tako, da se predniki uprav še pokažejo, Konec jezika približamo sekavcem. Ob straneh naslonimo jezik na kočnike, da nastane tako neki žlebič po njem, po katerem poženemo krepko sapo, ki se brusi sosebno ob go¬ renje sekavce in napravlja ono sikanje, ki je glas s. Tako na¬ stavljen s je zobni prepišnik 1 ). Gluhonemim se izvaja sičnik s precej lahko, da so le jezik prav nastavili ter sapo krepko in skupno pognali čez sekavce. Pri kočnikih ob straneh sapa ne sme vhajati; to bi se pa zgo¬ dilo, kedar bi jezik ne zapiral sapi popolnoma odhoda. Ko hi učenec izgovarjal ta glas prešibko ali premrtvo, tedaj mu pokaži, kako se da nekako občutiti s tudi na členih rok. Podvojitev glasov v besedah se tudi sosebno priporoča, da jih gluhončmi krepkejše izgovarja, kaker: nes-sem, vis-sok, itd. Včasih drži učenec jezik preveč blizu zob, ali ga pa celo pritiska na nje, mesto da bi ga. držal široko in naravno bližal prednikom. Tedaj si najde izdih svojo pot čez kočnike in učenec izgovarja nekak Ih, napenjajoč tudi lica. Tej na¬ paki bi se bil moral učitelj ogniti s tem, da bi bil takoj začetkoma s naravno in prav izgovarjal. Ko bi pa učenec pri vsem tem stiskal jezik, oddaljeval ga od končikov in držal nekako trdno ali okorno, naj mu ga veli učitelj pri odprtih ustih meh¬ ko, prosto in široko stezati čez sekavce tako, da bo segal ž njim od jednega do drugega ustnih kotov. Potem naj položi rahlo gorenjo vrsto zob po tako raztegnenem jeziku in s se oglasi, ko se je sapa pognala, četudi s šibkim glasom. Cim bolj pa učenec odmika jezik na vznotraj, ali čim bolj mu ga učitelj z lopatico po¬ tiska nazaj od prednikov, tem čistejše in močnejše se glasi. Napačno bi pa bilo, če bi učenec sklenil prednike do cela, t. j. če bi pritisnil spodnje sekavce na gorenje tako, da bi mogla sapa ječiva šiloma odhajati mej zobmi. h Primerjaj: E. Brucke, Grundzuge der Physiologie und Systemalik, Wien 1876. št. 52. 15 V vsakem slučaju naj izgovarja učitelj ta glas kolikor možno lahko, naravno in razločno, da ga učenec more prav posnemati in nastavo govoril tudi v zrcalu opazovati in pre- sojevati. Ko bi pa ne šlo drugače, naj mu učitelj mehaniški nastavi govorila z lopatico. Včasih se izvede pravi s iz nastave ps, ako se dela, kaker bi se žugalo. Weissweiler J ) priporoča tudi naslednji pri¬ pomoček. Vzemi gladko paličico 2 mm. debelo, 5 mm. široko in 5 cm: dolgo ter jo deni učencu tik za sekavci plošnato v usta. S tem se uravnajo ustnice in jezik dobi pravi položaj za s. Otrok naj potegne na to sapo globoko v se in naj jo jednako krepko izdihne, in s se oglasi tako sam ob sebi ostro in čisto. Vaja: s; sa, sa-sa; sap, sapa; sat, sata; saf, safa; sas, sasa; as, asa; pas, pasa; tas, tasa; fas, fasa; spa, spat, stat, itd. Pojmi: pas, sapa, tasa , tast , spat(i ), stat (/'), sat (satovje). 6. Trdi nebni prepišnik Š izvedemo iz zobnega prepišnika s, ako ukrožujemo konec jezika, ko izgovarjamo s, vedno više po trdem nebu, hrbet jezika pa upogibljemo v jednaki meri; tako dosežemo naposled mesto na visokem nebu, kjer izgovorimo krepki šumevec s. V tem pa, ko ukrožujemo in upogibamo jezik tako, da bi napravili iz s š, vstaja znotranji del jezika proti mehkem nebu, kjer se napravlja h; zato se često sliši mej izvajo tega prepišnika tudi neki nepotrebni h. Krepki izdih tega šumevca čutijo gluhonemi tudi sosebno na členih rok, t. j. kako prodira čez usta in proizvaja šumenje; zato naj se učitelj ozira tud na to. Rav¬ natelj Kobrich svetuje * 2 ) naj se izvaja š po jednem teh načinov: 1. sklenejo naj se zobje, skrči jezik in raztegnejo ust¬ nice, ali *) N. Weissweiler, der Artikulations Unterricht in der Taubstummen Schule, Koln 1883. 2 ) V svoji knjigi M. Hills vollstiindige Anieitung zum Unterricht Taubstummer Kinder, Essen (Badeker), 1886 s. 87. — 227 — 2. privzdigne naj se hrbet jezikov, njegov konec pa blizu zadej za predniki pregne navzdol tako, da nastane mej jezikom in spodnjimi sekavci izdolbena votlina, v katero se zliva sapa, ko teče čez vključeni jezik in ki se potem ob os¬ trih sekavcih brusi z močnim šumenjem, ali pa 3. prisloni naj se konec jezika visoko na gorenja zobrna ali pa na trdo nebo in hrbet jezika se privzdigne toliko, da se njegov rob prileže na kočnike ob straneh. Umevno je, da učitelj ne sme posluževati se zdaj te zdaj one nastave govoril, ko izvaja ta glas, ker bi tako le motil učence. Ako izgovarjajo gojenci dobro s, so že na poti,- da zadenejo tudi š. Kakšenkrat izgovarja učenec nekak šumevec, ki je pa bolj podoben goltniku /t, nego nebniku š (kaker zgorej;) v tem slu¬ čaju učenec preveč krči jezik. Da se ta napaka odpravi, je po¬ trebno, da se oddalji jezik nekoliko od mehkega neba, t. j. da se nekoliko naprej stegne. Ako izgovarja gojenec s mesto š, pomagaj mu z lopa¬ tico ; t. j. vzemi mu konec jezika mej lopatična rogljiča in pomakni ga nazaj na visoko nebo od prednikov nazaj. Ako izgovarja h mesto s, tedaj je treba začeti pri s in ukroževati jezikov konec vedno više po trdem nebu, dokler se iz s ne prikaže s. Ko bi pa učenec krepko šumenje š zaviral s tem, da bi naslanjal spodnjo ustnico preblizu zgornjim sekavcem, teda mu je treba uravnati ustnice, da more šumeča sapa prosto odhajati. Vaja: s ■— š; š, š — ; ša, aš; aš — ša; sap, šaf, sat, šas, šaš; paš, pa — ša, paš — ša; faš, fa — ša; taš, taša; š — ta, šta, špa; aš, paš, paš — ta, itd. Pojmi: faŠa — pas , pasta. 7. Trdi goltni prepišnik h. Veščaki Arnold, Hill, Tri ester., Vatter in drugi učitelji gluhonemih stavljajo h na prvo mesto, ko izgovarjajo glasove. Naraven je sicer tak začetek; ali glede na to, da bi ga ne 15 * — m — stavljali gluhonemi nepotrebno pred samoglasnike, kaker pov- darja tudi Weissweiler 1 ), odmenil sem mu še le tukaj mesto. h v besedah kaker: duh, hvala, piha, je sploh zna¬ menje dihanja; vender je velik razloček mej navadnim diha¬ njem in hukanjem t. j šumečim goltnikom h. Ko dihamo, imamo glasilko široko odprto; glasotvorki stojita vsaksebi in počivata mirno, kaker sploh vsa govorila, po katerih vleče sapa prosto v pljuča in iz pljuč. Da pa napravimo goltni prepišnih /i, nam je odpreti primerno usta, v tem ko je dr¬ žimo pri navadnem mirnem dihanju zaprta, izvzemši nekatere slučaje pri otrocih in tudi pri odraslih, sosebno v spanju, ki vsprijemajo in izpuščajo sapo, ali bolje, smrče tudi po ustni duplini. Dalje nam je notranji del jezika privzdigniti tako proti mehkemu nebu, da ostane mej nebom in jezikom skozi usta prosta le mala ožina, po kateri prodira pljučni izdih na nebo in odhaja čez usta ter napravlja šumenje, ki je zazna- menjujemo s h. Pri tem sledi naravno, da stopi z jezikom vred tudi jabelko nekaj više, kaker pri navadnem dihanju. Akustiški ojačimo h še s tem, da zožimo tudi glasilko in pože¬ nemo izdih krepko; tako se brusi sapa tudi ob glasilki in ustni duplini in je zato močnejša. Da bo gluhonemi prav napravljal ta glas, naj ga učitelj najprej sam razločno izgovarja in učenec naj si dobro ogleda, kako so govorila nastavljena in slučajno prepriča naj se tudi v zrcalu, je li vse tako naredil, kaker mu je učitelj pokazal. Potrebno je tudi, da si otiplje izdih; to pa s tem, da postavi jedno roko učitelju, drugo pa sebi pred usta in potem na prša; tako bo čutil, kako vleče izdih ali sapa skozi usta in kako prša vstajajo in vpadajo. Navadno napravi učenec potem h prav. Ko bi pa ven- derle ne šlo, poskusi naj v roke hukati ali dihati, kaker bi je hotel ogreti; morebiti, da zadene potem pravo. Vadi pa naj se gluhonemi najprej zategneno, dolgo iz¬ dihovati: h — , potem oddihljaje: h , /t, h in naposled z obojnim izdihom: h — ; h, h, h; h — , h, h, h —, h —, i. t. d. Na- *) N. Weissweiler, Der Artikulations-Unterricht, in der Taubstum- menschute. Koln 1883, str. 15. 229 stavljajo naj se usta kaker za samoglasnike v zvezi z izdihom: ha, ho, hu, ha, he, hi in narobe, da se vadijo učenci nastav¬ ljati h globoko in visoko. Vaja: Ji —; h, h, h; li — a, ha; hap, liat, has, haš, hali; ah, pah, itd. Pojem: pah (zapah), (on-ona) paha , pahat( i), phat (i), spahat, (i), šah. 8. Trdi goltni zapornik k napravimo najlaže 1 ) iz nebnega zapornika t , ako nastavljamo jezik vedno globokeje ter ga krčimo nazaj proti mehkemu nebu; naposled pridemo na mesto, kjer izrečemo k namesto t. Da izreče torej gluhonemi k, pritisne naj se mu konec jezika z lopatico ali s prstom navzdol in ob jednem globoko • nazaj ter veli, naj t krepko izgovori. (Primerjaj nastavo govoril za A' na sliki 20.) Tako je prisiljen znotranji del jezika pri¬ sloniti na mehko nebo ali vsaj globoko na trdo nebo, kjer zapre sapo in izreče k mesto t , hitro ko mu odmakneš lopatico. To naj se ponavlja toliko časa, dokler se gluhonemi ne privadi izgovarjati k pravilno, vender ga ne sili pre¬ dolgo v izgovoru tega zapornika, da mu ne škoduje grlu. Kaker pri izgovoru drugih glasov, je potredno tudi pri tem, da si učenec potiplje z jedno roko nad jabelkom nastavljen jezik, z drugo pa izdih na ustih ter dobro ogleda v obče, kako so nastavljena govorila. Goltnik k se da nastaviti globoko na mehkem nebu, ali pa tudi že na visokem trdem nebu; tako se napravi širša ali pa ožja ustna duplina za k. Tako br bilo menda najbolje, da bi se izgovarjal kj v olikani izreki nebno, kaker srednji glas ■*) Glej opomnjo glede na izgovor zapornikov pri p Slika 20. k 230 mej k in t: kj e-ke; ki se izgovarja na Goriškem ko č: če, na Kranjskem ko navadni k ke; ravno tako bi bila knjižni slo¬ venščini primerna izreka nebnega tj: tje, tjakaj, tjeden, ke, kedun, na Goriškem: če, na Kranjskem: ke, kedan. Kedar bi izgovarjal gojenec t ali d mesto k, naj se mu konec jezika pritisne z lopatico navzdol , da napravi na mehkem nebu potrebni zapor za k. Ko bi učenec napravil/i mesto k, pride do izgovora k tako, da začne pri p in t ter nastavlja jezik vedno glo- bokeje; z drugimi besedami, da prične izgovarjati p in potem t in artikuliraš t, t vedno giobokeje po trdem nebu proti mehkemu nebu. Ko bi pa učenec spuščal sapo skozi nos pred izgovorom glasu k, da bi se slišal tako nekak nk mesto čistega k, tedaj mu je treba zabraniti izdih čez nos; slučajno mu smeš za¬ tisniti nosnici; vsaj bode s tem spoznal napačno dihanje; ukaži mu tudi v tistem hipu, ko izgovarja k, dihati skozi usta, kaker je delal pri p in t. Vaja: p — t — k (ka); ka, ka — ka; kap, kapa; kaf, kafa; kas kasa; kas, kaša; kali, kalni; kak, kaka; ka, ak, alta; paka, taka, taka, saka, saka, kaka, kaka; kap — ka, fap — ka sap — ka, šap — ka, kap — ka; spak, spaka, stak, ftak, štak, ska, skakat, škaf, itd. Pojmi: kapa, kam, kam, (ječmenova jed.) kaka (blato), sak, skakat( i), škaf. 9. Dvoglasnik. ks (x) je sicer tujka, ali ker jo imamo tudi v vdomačenih besedah, kaker: biks, Maks, Ksaverij, koks, Aleksander, odmerimo mu tu lastno mesto. ks je iz k in s zložen glas. Gluhonemi naj izgovarja najprej vsak del tega'dvoglasnika posebe in potem oba vedno tesneje t. j. vedno hitreje prvi za drugim. Naposled naj iz nastave za prvi del k neposredno napravi ali izreče drugi del s; tako proizvede ks. Neposredno ali skupaj zlito je pa 231 treba oba dela (k, s) izgovoriti radi tega, ker bi se drugače tujka i ali e mej nje vrinila in izgovoril bi kis ali kes mesto fes. Vaja: k — s, k - s, ks; ksa, ksap, ksat, itd. Iz nastave govornih organov za a proizvedejo se lahko in praktiški ostali samoglasniki, sosebno, ako je razdelimo v v dve vrsti, v globoke: a - o -u in pa v visoke : a- e - i. Po teh vrstah se je vadi tudi pozneje posamično in v zlogih. 10. Samoglasnik O, t. j. kratki in široki o, kakoršen je v besedah: oče, post, iz¬ vajamo iz a tako, da ustnice nekoliko podaljšamo in primerno ukrožimo, jezik pa skrčimo in toliko proti mehkemu nebu privzdignemo, da se mali jeziček baš skrije opazovalcu; tako se podaljša in poukroži povsem cela ustna duplina. Z jezikom stopi na¬ ravno tudi jabelko precej nizko, česar pa ne zapazimo tako očitno pri nobe¬ nem drugem samoglasniku. Kaker pri a, otipljejo in ogledajo naj si učenci nastavo govoril tudi za ta samoglasnik; ob enem naj ga ostro iz¬ govarjajo. Samoglasnik o zveni debelejše kot a, zato ker prihaja doneči izdih iz veče globočine in ker se odmeva po daljši ustni duplini. Če izgovarja učenec o skoro enako, kaker «, da se sliši neki ao, naj mu učitelj pritisne jezik z lopatico nekoliko glo- bokeje in veli, da zatisne bolj premalo ukroženi ustnici. Če izgovarja o kaker ti, tedaj mu je treba bolj razširiti okrožje ustnic; čeljusti zapirata preveč usta. Ko so učenci iz¬ rekli samoglasnik o prav, sledi vaja: a o, o; o — a, o — p, opo, o — t, ©to, o — h, Pii o: o — k, oko; po, pop, pot, pof, poš, pok; to, top. 23 2 tot; fo, fop; so, sop, sot, sos, sok; šo, šop; lio, liop: ko, kop, kot, kos, koš, kokoš, kako; post, kost; stopa, štopa, Štok; škaf, škof. Pojmi: oko, pop , pot, top, sok, sop, kot, kos, kos, ko¬ koš, post, kost, stopa, štopa , škaf, škof. 11. Samoglasnik U. Iz nastave govoril za a — o, dosežemo položaj govoril za glas u, ako še bolj nategnemo in zožimo ustnice kot za o. ter je tako do malega odprtja za¬ tisnemo. Primerno stisnemo tudi če¬ ljusti, ko primaknemo spodnjo proti gorenji in ob enem skrčimo tudi je¬ zik v vsej svoji celoti. Ostala govo¬ rila pa ostanejo skoro nepremaknena (Primerjaj ob enem sliko 22.) Pljučni izdih odhaja po ustih in s tem, da se mali jeziček skrči in prisloni navzgor, zapre sapi vhod v nosno duplino in zabrani tako vsako noslanje. Po barvi je u gluhega, zamol- Slika 22. u klega bobnenja, ker se je ustna duplina jako izbočila in na¬ tegnila; tako odhaja tudi pljučni izdih močno iz te dolge cevi. Zato je jako praktiški, ako si gluhonemi postavi dlan pred usta, da čuti odhajajočo sapo, ko izvaja in izgovarja ta glas; ob enem naj si otiplje jabelko in lice sebi in učitelju, da se prepriča o pravem bobnenju in tresenju govoril tudi tam: in rabi naj pridno zrcalo. Navadno ta samoglasnik ne priza¬ deva posebnih težav in gluhonemi gojenec ga povzame in iz¬ govori lahko in pravilno, sosebno, če izgovarja že dobro a in o, iz katerih nastave ga vodiš na izgovor tega najgl o ho¬ kej šega samoglasnika u po lestvi a — o — u. Ako izgovarja gluhonemi samoglasnik u s prenizkim in zamolklim glasom, sta temu pretesno stisneni ustnici uzrok. Razširiti ju je torej treba primerno z lopatico in glavo mu uravnati, da stopijo govorila na pravo mesto; tako se oglasi H potem močnejše in čistejše. 233 Ako izgovarja u, kaker o, drži ustnice preveč odprte; zatisniti mu jih je treba nekoliko. Gesto se sliši, da izgovarja vokal u, kaker bi bil w. Tedaj si stojita ustnici preblizu, in možno je spodnja celo nekoliko privihana proti zgornjim sekavcem, kar prouzročuje glas v. V tem slučaju je treba ustnici bolj odpreti in uravnati tako, kaker vidiš nastavo govoril za u na pridcjani sliki; sicer kažeta praksa in uho učitelju dovolj, kaj je napraviti, da sc pride do pravega izgovora glasov sploh. Napačno je tudi, če izgovarja gojenec nekak au ali ua , mesto čistega u; to pa zato, .ker začenja izgovor tega samo¬ glasnika iz mirnega položaja govoril, ali pn, ker se vrača z donenjem u zopet na mirni položaj govoril, rnisle, da je treba n. tam začeti in tam končati. Glede na to napako ga je vo¬ diti in opomniti, da izgovarja posamezno samoglasnike : a, o, in pa da obdrži govorila toliko časa nespremenjena, dokler izgovarja v. Ko je potem nekaterekrat pravilno napravil u, odpade ta napaka. Vaja : a — o — n; u —, u, u; u — p, u — t, uf, us, us, uh, uk; u — pu, upa-, upo; u —tu, uta, uto; ufu; usu, usa, liso; usu; ulili, uha, uho; uku, uka, uko; pu, pupu, pupa —: tu, su, suša, suha, suho; šu, ku, kuha; usta, pusta, kuša, pokuša, pust, post, itd. Pojmi: uho, usta, pasa, us, uk, pupa, past, post, past. 12. Mehki ustnični zapornik b spoznamo najbolje, ako ga primerjamo s sorodnim trdim p. Glas h izgovorimo, ako odpremo ustnice, katere držimo prav mehko ali rahlo zaprte z zvenečim in šibkim izdihom, za p pa je nastavimo krepkejše f. j. krepko zatisnemo ustnici, katere raz- žene silniši in vedno tihi pljučni izdih. Nastava ustnic in drugih govoril za h je ravno tista, kaker za trdi prepišnik p\ (glej sliko 17.) Koncem bešed se izgovarja h tiho, kaker p, samo mehkejše. V navadni kranjski izreki se končni h nič ne razloči od p; razloček mej h in p je treba torej učiti gluhoneme le 234 v začetku zlogov. To velja tudi o d in t, g in k. Na to pa, da se b napravlja z zvenečim izdihom, ki se po ustni duplini nabira že poprej, ko se odprejo ustnice, se ni preveč ozirati učitelju gluhonemih, ker se tisto zvenenje (ali napenjalni glas: Purkine-jev napenjalnik, Blahlaut.) le pri glasnem govorjenju more čutiti, nikaker pa ne pri šepetajočem. To zvenenje v grlu ni bistvena razlika mej nemimi: p, t, k , /, s, š, h, k in zvenečimi glasovi: b, d, g, v, z, ž, j. Gluhonemim naj se torej pokaže p kot krepak, močan izdih, ki šiloma razdvoji ustnice, da odide; za b pa naj si ogledajo, kako rahlo se strinjata ustnici in kako zveneča sapa odhaja s komaj čutljivim izdihom. Po izdihu naj obdrži učenec še nekoliko časa govo¬ rila nespremenjena ali nepremaknena, da spozna bolje njih lego. Ravno tako naj se prepriča z roko o sapi, je-li prav dihal ali ne; mrdal bi namreč samo brezglasno, ko bi sapa izostala. Ko bi naposled učitelj s samim kazanjem ne mogel doseči svojega namena, opozori naj gojenca na izdih sape, kako ta vpliva na lase kakega součenca ali na lahke papirčke, in naj veli tistemu učencu, da ga posnema. Taki poskusi razveseljujejo učence močno in jih privedejo navadno do za¬ želenega smotra. Vaja : p, b, b: ba, bo, bil; baba, bobo, bat, bas, bos, buk; so ba, šoba, po — b, babu; a — b. o — b. u — b; bab, bob, buba; a — ba, o — ba; o — bn, ob — up; sa — bo — ta ; ta — bak, itd. Pojmi: bat, bas, soba, šoba, baba, tobak , bos — bosa — boso, boli, — Bog. 13. Mehki zobni zapornik d nastavimo in izvedemo gluhonemim gojencem, ako usta od¬ premo prav malo, t. j. baš toliko, da se sekavci ne dotikajo več, in da naslonimo konec jezika mehko na sprednje zobe ali mej nje, ali pa na gorenje zobrna; da nastavimo torej vsa govorila prav tako, kaker za t. (Primerjaj sliko 18.) in potem da odmaknemo jezik z zvenečim izdihom, 235 Zvenenje tudi tukaj, kaker pri vseh mehkih zapornikih ni bistveno in se čuti samo kadar glasno govorimo. Koncem besed se izgovarja tudi d tiho, kaker t, le šibkejše ali meh¬ kejše. Ko ume gluhonemi razloček mej p in b, zadene po analogiji tudi t in d. Sicer naj mu učitelj razločno pokaže ta zapornik d ter veli, da nastavi govorila kaker za t, samo da prav mehko nasloni jezik na sekavce ali zobrna in ga od¬ makne z zvenečim izdihom. Zvenečo sapo čuti ob jabolku, pljučni izdih čez usta pa na ustnicah. Umevno je, da se tudi d kaker t , na štiri razne načine lahko nastavlja in dobi tako zobrni d\ nebni d 2 , hrbtni d i in zobni d 4 , kaker jih je Brucke zaznamoval 1 ). To pride na dobro učitelju, ko izvaja goltnik g. Vadijo pa naj se prvenci, da izrečejo ta mehki zapor¬ nik in da ga bodo ludi naravno izgovarjali in dovolj razlo¬ čevali, od sorodnega trdega zapornika t, po naslednjem: p, t; b, d; d, d; da, do, dn; da — da, dodo, diidu; doba; po-do-ba; dap, dat, das, daš, dah, dak; pa-da, sada, kada; duh, duša, dukat, hud, huda, hudo, hu¬ doba; dopada; dopust; ta, da; to, do; tu, dn; poto, bo¬ do; top, dob; pas, bas, daš, tasa; dosta Pojmi: podoba, kada , duša , duh, dukat, d,ob, sad, dosta. Težje, kaker sprednje zapornike, je izvajati gluhonemim znotranje ali goltne zapornike, ker ni možno opazovati njih nastave z očesom; mej temi je i4. mehki goltni zapornik g najtežavniši. Ker pa izgovarja naš učenec že p in b. t in d, po¬ tem tudi h in k, napravi tudi g po analogiji, t. j. ravno tako, kaker je izrekel k iz t. (Glej navod k glasu k na strani 229. in sliko 20 za k.) Za vsako vrsto teh glasov je potreben neki zapor; tako za nastavo znotranjih zapornikov ali goltnikov zapor na mehkem nebu. Ker se pa ta goltniški zapor začenja h Grundzuge der Physiologie und Sistematik der Sprachlaule, Wien. 1876. Stran 52. 236 napravljati ali nastavljati ravno tam, kjer končuje zapor za zobnike t in d , sledi, da se dajo iz teh zapornikov izvesti tudi goltniki. Ko izgovarjamo d (ali t ), usta pa toliko odpre¬ mo, da ne moremo več napraviti tistega zapora na se- kavcih in trdem nebu, izgovorimo z mehkim izdihom g (s krep¬ kim pa k). Umevno je, da more učitelj postopati do tega jako počasi, mirno in razločno in da si more učenec dobro ogle¬ dati celo nastavo govoril; še le potem bode povoljno posne¬ mal učitelja. Potrebno je tudi, da si gluhonemi prvenec dovolj otiplje z rokama toliko pod brado premikanje jezika, kaker tudi odhajajoči izdih na ustnicah. Cesto pomaga tudi, da se učenec dotika s prstom učiteljevega jezika in da čuti, kako ta vstaja, vpada in se krči ter da skuša potem tudi sam na¬ staviti jezik tako in izgovoriti g. Skušnja uči, da moremo tudi iz glasu h izvesti g; in sicer tako, da spremenimo tiho sapo v zvenečo ‘j. Potem bi se razločeval tak g od h jedino le po zvenečem izdihu. Tiho sapo spreminjati v zvenečo na učiteljevo povelje pa poznajo učenci že iz predvaj. Ko bi drugače ne šlo, poskusi izvesti g tudi iz k. Mo¬ rebiti da pripraviš učenca tukaj na pravo. Veli mu, naj izgo¬ vori k , vender tako, da ne zapre popolnoma celega odhoda izdihu čez mehko nebo, ampak da napravi tam majhen prelaz, čez kateri vleče neprestano zveneča sapa, ki se glasi potem g. 2 ) Koncem besed se izgovarja g brez zvenenja, kaker h n. pr. Bog = Boh. 3 ) Ko je gluhonemi izgovoril g, sledi, da se ga tudi določi, naslednja vaja: p, b; t, d; h, g; ga, go, gu; gaga, gogo, guga, guga, gugat, guba, poguba, luga, basaga, itd. *) Tako dobimo pa le goriški g t. j. mehki h. ,ko kažeš: pa-pe-pi, pi, in da izgovarjaš naposled samo i — , ali da poskusiš naravno pot smejanja, posreči se ti že. Ko bi pa učenec sam ne mogel jezika dovolj privzdigniti, nastavi mu ga ti pravilno s tem, da mu ga privzdigneš s palcem, kateri mu položiš na mehko, prav tje pod brado nad jabelko, učenec pa naj pridržuje čeljusti s kazalcem, da bi ne odpiral ust in i se oglasi. Z dobrim uspehom se skuša često tudi to: Učenec naj stisne mej svoje prednike jeden konec lopatice, mej tem ko držiš ti nasprotni konec v svojih zobeh in izgovarjaš i. Po kosteh na temenu čuti učenec tanko - visoki glas i in ga navadno tudi posname in izreče. Da ga pa tudi določi, naj se vadi v izgovoru tega samoglasnika n. pr. po naslednji vaji: a — e — i; pi, j»ipi, pi — i; ti, ii, si, ši, ki, hi, bi, di, gi, vi, zi, ži; pipa, pita, piha, pika, itd. Pojmi: pipa. pika , pivo , sipa, sito, šipa, šiba, kita, kis hiša, popi, tata piše, teta piše , ti pišeš, pisava, pisati, piti, kopati, hoditi, videti, bežati , taptati, spati, stati, sedeti, pihati, skakati. 21. Mehki nebni prepišnik j, kaker je v besedah: veja, moj, jabelko, izvedemo iz samo¬ glasnika i, ako skrčimo jezik, ko izgovarjamo i, nekoliko proti mehkemu nebu, drugih govoril pa ne premenimo. Glas j je do soglasnika skrajšan i, ki je pa ob jednem toliko stisnen, da se da kontinuirati, ne da bi prešel v samoglasnik i. Gluhonemi, ki izgovarja i prav, zadene tudi j, da mu le razločno pokažeš, kako mu je nekaj malega jezik skrčiti in odmakniti od trdega neba. Ge izgovarja n ali neki nj mesto j, tedaj ne diha pravilno; na roki mu pokaži, da mu je di¬ hati za j vedno le čez usta, nikdar pa ne skozi nos. 16 242 Vaja: i, e; ie - j; Ja, Jo, ju; ja, je, ji; aj, oj, 11 j; aj, oj, ij, aja, ojo, ojoj, uju, eje, iji; jap, jat, jas, itd. Pojmi: jopa, joka; dete joka; jaz, ti; jeza, jež: soja, hoja , jaha, vojak; moj, moja; moja jopa, je, jezas; to je. goba , goba je tukaj, itd. 22. Ustnični nosnik m izgovorimo, ako zapremo ustnici in doneči izdih izpustimo po nosni duplini. Ker je nosna duplina v nepretrgani zvezi z ustno, odcepi se pri izgovarjanju tega glasu nekaj zveneče sape tudi v usta Tu kroži okoli in odmeva tako močno, da se njen odmev jako krepko čuti in lahko opazuje na licih in zobeh. Ta znamenja pa so sosebno važna za učitelja in učenca. (Glej sliko 25.) Po nosnih kosteh pa ni opazovati posebnega bobnenja, ker slabita tukaj žrelna in nosna duplina oni odmev¬ ali resonancijo. Ko si je gluhonemi dobro ogledal nastavo govoril in znamenja za m, in ko je ta glas tudi izgovoril, sledi določi¬ tev in vežbanje tega nosnika tudi v zve¬ zi z drugimi glasovi, kaker n. pr.: Vaja : Slika 25. m m, ma, mo, mu; ma, me, mi; mama, momo, murnu; map, mat, maf, mas, maš, mak, itd. Pejmi: mama - mati, mam, mah, mak, moka, motika , muha, muf, mast, most, mutast, mutasta, ti si mutast, itd. 23. Zobni nosnik n izreče gluhonemi prvenec, ako mu nastavimo jezik in vsa druga govorila prav tako, kaker bi hotel napraviti t in da 243 izdahne sapo mej tem skozi nos. Za zveneči n v glasnem go¬ vorjenju naj ubere ob jednem še glasotvorki. O poslednjem se prepriča, je-li izrekel namreč n šepetaje ali pa sveneče, ako si postavi jedno roko sebi, drago pa učitelju na jabelko in tudi sosebno na nosno kost ali na nosno hrpo. Dihanje pa, če je pravilno skozi nos, se mu razodeva na roki ali v tem, da si drži primerno robec ali kaj jednakega pod nosom. Sapa, ki pri tem odhaja, odbija vidno take lahke reči. Ko je uče¬ nec posnel nastavo govoril in ko diha pravilno, izgovori n tudi prav; le še določiti mu je ta glas, t. j. vežbati ga je, da izgovarja naravno in razločno,, tudi v zvezi z drugimi glasovi ta zobni nosnik. Ko bi gojenec izgovarjal n previsoko ali prenizko v pri¬ meri z drugimi glasovi, ali ko bi ga celo izpuščal, kar se godi radi menjave duplin, ker mu je dihati zdaj skoz nos, zdaj skozi usta, tedaj mu odpraviš to napako, ako mu poka¬ žeš na ruti pravilni in dovolj krepki izdih ter veliš, naj po¬ navlja previsoki ali prenizki glas n v zvezi s samoglasniki, kaker: nanana, nonono, nenene, nununu. Tu je opomniti, da si prisvoji marsikteri gluhonemi uče¬ nec grdo navado, da grbanči obraz, viha nos in zatiska oči, ko izgovarja nosnik n, bodisi že posamezno ali v zlogu. Pred takimi spakami ga obvaruješ, ako mu že koj začetkom kažeš razločno nastavo in naraven izgovor tega glasu. Vaja: n; na, no, nu; na, ne, ni; nana, nono, nunu, nenc, nini; nap, nop nup, nep, nip; nat, not, nut, net, nit; i. t. d. Pojmi: na, ne, ni, in, uni, una, nana, nos, nož, on, ona; en = eden, dva, nov, nova, noga, cena, vino, sem, ka¬ men, okno, j apno, snkno, noht, itd. 24. Zobni n se omehčuje v nebni nj (d). Gluhonemi napravi nj, kakeršen je v besedah: konj, njegov, knjiga, ako nastavi govorila najprej za n in potem, ko mu izgovarjamo in ko tudi sam posnema n, da privzdigne IG* 244 in približa hrbet jezika nebu, konec pa toliko odmakne, da si najde sapa novo stezo čez usta, po kateri odide za j. Tako bi bil nj skupina dveh tesno združenih ali zlitih glasov: n in j 1 ). Pravi nj - (h) pa dobimo, ako pomaknemo n nazaj ko¬ likor moči visoko na nebo; torej h ni prav za prav skupina dveh glasov, ampak jednoten nosnik, kateri nastavimo ko¬ likor moči globoko na trdem nebu in tako, da prislonimo ob jednem tudi jezikov hrbet na trdo mehko nebo. h se naredi, ako stoji zadnji del jezika kaker pri i , sprednji pa, kaker pri. n. Gluhonemi, ki ne more čisto in naravno izgovoriti nebni nj, naj izgovarja pa zobni n in jn, kaker narod po mnogih krajih; tudi ljudje zdravega sluha izgovarjajo po mnogih krajih: negov, kniga, kojn, znajne, zivlejne, mesto : njegov, knjiga, konj, znanje, življenje. Vaja: n — j; nj; nja njo, n ju; nje, nji, njanja, njonjo, njunju; anj, on j, c n j ; itd. Pojmi: panj, konj, slonj, ogenj, kostanj, cunja, čepinja kuhinja, njiva, knjiga, itd. 25. Obstranski jezičnik 1 napravimo, ako odpremo primerno usta in konec jezika mehko naslonimo na gorenja zobrna jednako, kaker za n, hrbet je¬ zika pa odmaknemo od neba in ga skrčimo ob straneh tako, da sapa lahko odhaja čez kočnike ob obeh straneh. Ko učitelj razločno in vsestransko razvidno pokaže na- stavo tega glasnika, nastavijo ga navadno tudi učenci takoj brez posebnih težav. Ko bi pa kateri gojenec ne mogel zadeti prave lege jeziku, naj mu dene učitelj pletilo ali jednak klin¬ ček počez na jezik, okoli katerega mu priviha • konec jezika navzgor na zobrna in pokaže potem, kako odhaja izdih ob ') Primerjaj : E. Brucke, Grundziige der Physiologie und Systemalik, Wien 1876, stran 93, Mouillirte Laute. 245 straneh čez kočnike. Odhajajočo sapo čuti lahko učenec s prstom, ko izgovarja šepetaje l, ali pa glasno, če je pognal izdih tudi z zvenenjem. Tako umetno nastavljeni l je treba potem ponavljati toliko časa in tolikokrat, dokler ga ne zna prirediti učenec sam. Ko izgovarja l posamično prav, slede vaje tega glasu v zvezi s samoglasniki. Pri takih vajah pa naj obdrži učenec le toliko odprta usta, kolikor je potrebno za oni samoglasnik, ki je zvezan z l. Tu je pa govoriti le o predsamoglasniškem l ; torej od začetka vaditi le zveze: la, lo, lu, le, li; ker nasprotne zveze: al, ol, ul, el, il, se izgovarjajo: aw, oav, itd. 0 tem je pa govoriti pozneje (Glej §. XV.), ko se uče glasovi, za katere naša slovenska abeceda nima po¬ sebnih črk. Glasnik l se da nastaviti tudi tako, da odhaja pljučni izdih le po jedni strani jezika čez kočnike, po drugi pa ne, tedaj dobimo jednostransko desno ali levo nastavljeni l. Dalje je opomniti, da bi bilo napačno, ko bi učenec preveč krivil ali vihal jezik, ko izgovarja, l, ali ko bi ga šiloma pritiskal na nebo ali čeljusti, ali pa, ko bi ga stezal celo čez prednje zobe ali sekavce. Ko bi učenec izgovarjal n mesto l, t. j. ako bi nastavil jezik tako, da bi ne odhajal pljučni izdih oh straneh čez jezik in usta, ampak skozi nos, tedaj pokaži pravi odhod izdihu po ustni duplini s tem, da mu postaviš pletenko, itd, kaker zgoraj. Vadi ga tudi v podobnih zlogih, kaker: la — na, la — ni, lu — na, lu — ni — ni, le — na, da se priuči dobro ločiti mej glasovoma l in n. Vaja : 1; la. lalala ; lo. lololo; lu, lululu; la, le, lelele; li. Ulili; al, ol, ul; al, el, il; ala, al — la, ola, ula : pala, dala, dela; lap, lop, lup, lep, lip ; 1, u ; la na, lu na, ne — la, ka — ne la. Pojmi : las, les, lev, lep, lepa, lipa, list, lan, len, lena, sola, silo, pila, pola, žila stala, vol, osel, tele, vile, igla, slama, klop, oblak, luna, vol je lep, osel je len, sol je bela, luna je svitla, itd. 246 26. Kaker n v nj - (n) se omehčuje tudi l v lj d’) Izvrši se pa tako omehčanje, ako nastavimo govorila povsem tako, kaker je potrebno za l in približamo potem hrbet jezika nebu, konec pa odmaknemo od neba toliko, ko¬ likor zadošča za j , da proizvedemo tako oba dva glasova tesno združena ali celo skupaj zlita 1 ). Kaker n, je tudi 1’ jednoten glas, pri katerem se potiska zračni tok le z večjo močjo in više proti nebu, kaker pri na¬ vadnem l. Ker je pa tako izrekanje težavno, se kroji 1’ v slabi izreki v ji, ali v l, ali pa se spreminja v j : kraji, ali kral, ali kraj za kralj. Gluhonemi, ki sploh okorno in težkoumevno govori, sme izgovarjati l za lj. Njegovo govorjenje ne bo neumljivo radi te nedostatnosti; saj pravijo tudi ljudje, ki slišijo : lubezen, pelati, mesto : ljubezen peljati, itd. Vaja : 1—j; lj, lj svoje življenje razodevajo z gibanjem nog, oči, telesa: torej: stol je živ? ne, je odgovor, stol ni živ, stol je mertev. Jednako odgovore učenci: nož je mertev, zid je mertev, kamen je mertev ; ti, si mertev ? vpraša dalje učitelj jedriega izmej učencev; ne, jaz sem živ, odgovori deček; tako in jednako so¬ dijo gluhonemi in ko vejo ločiti mrtve reči od živih, zadenejo tudi moški toživnik. Učitelj pokliče n. pr. Komarja in Vogriča k sebi in ju tako podstavi, da Komar derži Vogriča ter vpraša: J vedo je ta ? Komar. Vogrič. Kaj dela Komar ? K. derži, «koga?» Vogrič, odgovore učenci in učitelj vpraša dalje : V. je mertev ? ne, živ je odgovor; in učitelj: K. derži Vogrič ? (z začudenjem vpraša učitelj) Vogriča ; in kmalu se oglasi kedo: K. derži Vogriča ; Vogrič je živ. Iz podobe: Mož derži konja, konj je živ ; mož derži vola, vol je tudi živ; lovec ima pesa, deček ima tiča, pes lovi zajca, hlapec pelja konja. Potem se vadi moški tožilnik živečih in mrtvih rečij: P. derži klobuk, hlapec derži konja, mož pelje medveda, konj pelje voz in ponavljajo se oblike ženskih in srednjih imen ali samostalnikov v tožilniku. Za tožilnikom v jednini, se vadi tožilnik v množini za vse tri spole in sicer isto tako praktiški, kaker v jednini. Drugi skloni se toliko ne rabijo za prvo silo, kaker tožilnik, uče se pa pozneje in jednako, kaker ta; torej praktiški, posamično in vsak lažji pred težjim. Ko znajo gluhonemi v govorjenju nekoliko že sukali se, vpraša učitelj prilično učenca, ki joče: Komar joče; »zakaj* ? in poudarja to vprašalko tudi z mimični izrazom na obrazu. Učenci naznanijo koj uzrok, rekoč: zob, zob. tedaj pomaga 288 dalje učitelj: zob boli. Komar joče, zob boli. Komar joče, ker zob boli. Ge nedostaje pri takih stavkih tudi kake ma¬ lenkosti, kaker tukaj „ga“, nič ne de; to se pozneje pogladi in izvede. Vaje na podobi: Zajec teče, ker je pes ; zajec teče, ker je lovec ; zajec teče, ker vidi lovca. Deček ie vesel, ker ima uro. Deklica je vesela, ker ima trak. Tako se urijo učenci v govorjenju, da naznanjajo uzroke. Uzroki, ki se ka¬ žejo v obliki namere in ki se naznanjajo z vezilom: „da“ v prihodnjem času, pridejo na vrsto tedaj, ko se izvajajo oblike ali tvorbe glagolov v raznih časih. Iz tega se razvidi, kako teško je gluhega poučevati v govorjenju, ker nedostaje vedno sredstev in podstave, na kateri bi mogel učitelj izvajati novih oblik. Pedagogiška pot, ki jo tukaj narekuje psihologija, je elementarniša, pa toliko korenitiša. Šola gluhonemih sili pre¬ mišljevati dušeslovne zakone, kakersnih pedagogika ne potre¬ buje za zdrave ljudi. Pri praktiškem pouku pomagajo sosebno pripomočki, raznoterih prilik; teh naj učitelj nikdar ne zane¬ marja. V prilični metodi je rajveč praktiškega, največ zani¬ mivega in, če stvar premišljamo, ob jednem dušeslovno glo¬ bokega. Ta pouk je čisto naraven; tako poučuje tudi mati govoriti svoje dete, ki sliši; tako naj postopa tudi učitelj glu¬ honemih, ki skuša po drugi poti nadomeščevati materine gla¬ sove, katerih gluho dete ne more vsprejemati. Zgled, kako se uče gluhonemi snovati zlozene stavke v višjih razredih. Deca, ki sliši, še privadi v navadnem, domačem obče¬ vanju še predno dojde v šolo s pojmovanjem tudi raznovrstnim slovniškim oblikam in tako skladbenim ali sintaktiškim zvezam. Vsled tega se slovničarji in navadni učitelji niti ne zavedajo, koliko slovniškega in logiškega znanja imajo že negluhi otroci, in niti ne premišljujejo, koliko duševnih elementov in njih sestav ter tem delom odgovarjajočih govornih oblik in njih sestav posedajo že isti na čutilih zdravi otroci. Vse druga pa je pri gluhonemih. Tu mora učitelj pre¬ mišljevati in znati do korenine, koliko logiških, psihologiških in govornih prvin in delov obseza vsak, sosebno pa zloženi stavek. 289 Vzemimo n. pr. primerjanje ali take stavke, ki kažejo veljavo sorazmerja: „ Čim veči je kamen, tem težji je*. Kako hočemo učencu dati zavest o pomenu takega stavka? Odbrati nam je v pomoč vsaj tri prave ali konkretne kamne razne velikosti. Pojmi kamen in pridevnik velik morata biti učencu že znana. Samo po sebi se razume, da ima že tudi pojem o golem stavku, torej tudi o povednikovem vezilu je ; vsaj dru¬ gače bi ne obravnavali zloženega stavka. Učenec sodi torej kamne a, b, c vsakega posebe. V pojedinem preseljevanju dobi povsod povedek: velik: kamen a, kamen b, kamen c je velik, dalje: ali je a jednako velik zb? Ne. Je ta kamen a tako velik, kaker b? a je večji od b. Potežkaj a in b ; kateri kamen je težji ? a je težji od b. Je b tak, kaker c? Ne; b je večji od c. Potežkaj b in c; b je težji ode. Skupno: a je večji od b; a je težji od b; b je večji od c; b je težji od c ; torej: ker je a veči od b , je tudi težji; jednako: ker je b večji od c, je b tudi težji od c. Veličina in težina sta torej v zvezi; težina za visi od veličine. Kako se to izraža: Cim veči je kamen, tem težji je. Torej besedici čim , tem izražati to zavisnost. Po takih ovinkih dojde gluhonemi do pojmov primerjevanja ali sorazmerja v obliki zloženega stavka in ob jednem do slovniških oblik, ki izražajo to duševno vsebino. To je, da mora slediti prvemu zgledu obilo drugih primerov, najprej konkretnih, potem na podobah, in še le naposled iz že pridobljenih pojmov, s kate¬ rimi se vadi in suče gojenec brez nadaljne zunanje pomoči. Navedena vrsta zloženih stavkov je končno tipiški zgled za vsako drugo.vrsto zloženih stavkov. 4. O priličnem poučevanju. «Gluhonemi gojenec naj mnogo govori, vedno naj go¬ vori in povsod naj govori, ako hočeš, da se vsaj toliko priuči govorjenju, kolikor mu je neobhodno potrebno* ; tako se je večkrat izrazil umrli vodja gluhonemih Pavletič. Sola, če tudi je temelj govorjenju in drugim predmetom, vender ne zado¬ stuje še vsem terjatvam ; ven pod milo nebo je treba voditi sosebno gluhonemo deco, tje na prosto, na travnike in giiče, da si ogleda prirodo, na trge in v muzeje, da vidi javno ve- 290 denje ljudij in kaj si je človek tam napravil in spravil — ali A tu ne smeš biti samo nemi voditelj svojih učencev, kaker so navadno oni le gluhonemi občudovalci narave in umetnosti, marveč govori in uči tu o vsem tem, kar ti stopi pred oči. Ni pa potrebno, da bi se tukaj držal kakih sistematiških pra¬ vil kot v šoli, da toliko paziš na pravilo «od lahkega do tež¬ jega*, da pričenjaš in nadaljuješ govor vedno iz tega, kar že ve učenec, marveč prosto in vender-le umljivo razlagaj. Tak je priličen pouk. Tako je n. pr. lep, spomladanski dan. Na svojem sprehodu so prišli gluhonemi na travnik. Koj so nabrali nekateri učenci raznih cvetlic, ki je kažejo učitelju, da jim narekuje imena, drugi love metulje, največ pa jih je v tropu z učiteljem, ki obstoje večjo krtino; tu se je vstavil danes učitelj, tu so se zbrali naposled vsi gojenci in pogovor se prične 1 ). Zaporedoma povprašuje učitelj : Kaj je to ? kert, kerti- na, se glasi odgovor, in potem: Ali si že videl kerta? ( Po¬ znaš kerta ?) Da, jaz sem že videl kerta. (Jaz poznam ker¬ ta). Kert, kakšen je ? Kert je čem. Kert je podoben pod¬ gani. On ima majhne oči in nizke, lopataste noge, da kopa zemljo. On ima rilec, da rije v zemljo in naredi luknjo. Kert naredi dolgo luknjo. To (kažoč učitelj na krtino) je kert ? Ne, zemlja je to, kup zemlje, kertina je. Kertina je zemlja, kert je žival. Kopati, izkopati: Kedo izkopa kertino? kert izkopa kertino. Kert, kje je P kert je v kertini ali kert stanuje v kertini. Kertina je hiša kerta (kertova hiša), ker- tovo stanisče = kertovo prebivališče. Gluhonemi, kje stanu¬ jejo ? v zavodu, v gluhonemici. Gluhonemim je stanisče ali prebivališče gluhonemih, izgovarjajo učenci, se ve, da s po¬ močjo učitelja. Kert , stanuje blizu tukaj? Ne, globoko, dedec; kert stanuje globoko pod zemljo. Zakaj stanuje globoko P ker se boji. Kert stanuje globoko, ker se boji. Kedo ubije kerta ? Kmet ubije kerta. Kmet je sovražnik kertov; pes ulovi kerta, lisica ulovi kerta. Kmet, pes in lisica so kertovi sovražniki. *) Primerjaj: „Nazorni pouk“. I. Gabršek, okr. šolski nadzornik na Krškem. 291 Kaj je kert ? Kert je červe, gliste , hrošče. Kert , je škodljiv ? Ne, kert je koristen. Ali je dobro loviti in ubiti kerta? Ne, škoda je ubiti kerta, ker je koristen, itd. Kaker tukaj o krtu se govori in razpravlja tudi o dru¬ gih predmetih in naravnih prikaznih, ki učence zanimajo. Take prilike se podajajo učitelju pa tudi v šoli, da je upo¬ rablja, kaker n. pr.: Nenadoma se odpro šolska vrata in mož (ki je popred potrkal) stopi v šolo. Učenci se koj obrnejo nanj in nekateri kažejo tudi gojenca Komarja. Mej tem se je približal učitelj očetu Komar-ju, ki je obiskal svojega sina v zavodu, in ko sta se pozdravila, ga je tudi opozoril na svojo namero, da bi ne osupnil mej pogovorjenjem. Na to vpraša učitelj: Kedo je ta ? mož, oče je. Čegav oče'! od Komarja oče = Komarjev oče, pojmi: oče, sin. Ti, imaš očeta ? vpraša učitelj nekega učenca Da, jaz imam očeta. Kako se imenuje tvoj oče ? Peric Jožef, Sinčič Peter, itd. Oče Komar, je čevljar? Ne, kmet je oče Komar. Ti, kaj si ? Jaz sem učenec. Slišiš ti ? Ne, jaz sem gluh itd. Oče Komar nese, kaj ? Ruto. Kaj je v ruti ? Jabelko , jabelka, hruške so v ruti. Držati; kaj derži v roki ? dežnik , palico, in ko je postavil učitelj učenca Komarja k očetu, vpraša : Oče, kakšen je ? velik. Sin, kakšen je ? majhin. Sta¬ vek : Oče je velik, sin je majhin in primerjarje oba, se izvede: Oče je bolj velik , kakor sin - oče je večji, kakor sin. Oče je starejši , kakor sin. Sin je mlajši, kakor oče, itd. Neka¬ teri taki stavki se tu zapišejo v posebne knjižice, da se potem berejo in ponavljajo. Ponavljanje je duša vsakemu pouku ; zato naj se stara tvarina mnogokrat ponavlja. Nikdar ne misli, da učenec zna prav in drži se pravila: .,novega ne, dokler ni staro dovolj pou- žito“ , to naj velja toliko glede na tvarino samo na sebi, kot govorne oblike in sosebno oster sodnik bodi v tem, ko izgo¬ varjajo gojenci posamezne glasove, zloge in besede; tu ne smeš spregledati najmanjše napake. O prostih urah sosebno in tedaj, ko učitelja ni, naj si pa učenci sami zapisujejo svoje misli. da se tako vadijo v dopovedanju in izrazu govor¬ nih oblik. To pokažejo potem učitelju da jim popravi kar 19 * 292 bi bilo napačnega. Tako je priličen pouk tudi glede na mišljenje zelo koristen. §. XXI. O pisavi in lepopisju. Kaker je potrebno, da gluhonemi bere z ust in iz knjige govor drugim ljudem, prav tako in često še veliko bolj je po¬ trebno, da ve tudi napisati vse to, kar je bral, ali kar hoče povedati — in pa lepo naj napiše svojo misel, da jo lahko vsakdo bere. Male pismenke je posnemal in zapisoval že tedaj, ko so se mu izvabljevali glasovi; za temi so prišle velike črke na vrsto; oboje piše potem posamezne in združene v lepo- pisnih urah po pravilu „od lahkega do težjega", da je tako urniše in lepše napravlja. Za naše slovenske potrebe zadošču- jejo navadno ležeče latinske črke; sicer se priuči gluhonemi gojenec prav tako lahko tudi stoječi pisavi. Grke imamo zlo¬ žene po abecedni ali alfabetni vrsti; o tem je vedeti, da so tukaj črke skupaj zmetane brez vsakega glasovnega pravila; vender je potrebno, da poznamo abecedo po njeni vrsti radi slovarjev in številenja. Deklice naj se vadijo tudi krasopisja; ta pisava jim pride na korist, ko stavijo črke na perilo. Loč¬ nice ali ločilna znamenja se prištevajo tudi mej črke; te na¬ pravi že vsakdo lahko prav. Grke, male in velike, kaker tudi ločnice, se uče v gluhonemici povsem posnemovaje t. j. vse tako, kaker je napravil učitelj. Najprej se kažejo učencem glavne poteze črk in pa kje je pričeti in kje končati. Ko se je učencem posrečilo v nekaterih poskusih, da so pravo zadeli in povoljno pisali, pohvali jih. Pisava ne dela gluhonemim posebnih težav, sosebno, ko si jim v začetnih vajah kazal, kako jim je sedeti, kako držati glavo, pero, itd.; gluhonemim je posnemanje tudi že prirojeno. Pisanje se prične s kredo na tabli, potem s črtalom ali pisalom na kamenito tablico. Koncem prvega ali začetkom drugega šolskega leta prideta svinčnik in pero na vrsto. Grtalo pa naj bode dovolj dolgo in prav obre¬ zano, ker bi je drugače učenec slabo držal in si tako skvaril pisavo. Glede na pismo je potrebno, da se priuče gluhonemi čisti, razločni in urni pisavi, ne pa, da bi pisali počasi, kaker bi risali. Počasna pisava, če je tudi lepa, ni praktiška. Ako hočeš, da pišejo gojenci urno, t. j. tako, kaker zahteva sploh m vsakdanja potreba, uri je napisovati po cele besede z jedino potezo. Pri lepopisju se rabijo razni uzorci, naj si bodo že Grubauer- jevi, Greiner - jevi, ali sploh taki, kaker na ljudski šoli, to je učitelju skrb. Prvenci pišejo mej štiri dovolj široke vrste, urniši gojenci pišejo potem mej dvema črtama in naposled se piše po jedini črti in celo brez vsake črte. Tvarino uzorcem naj delajo lepi, poučni stavki polni izbranih mislij: pregovori, resnice itd. po¬ vedane povsem v obliki, kakeršno učenci poznajo. §. XXII. O risanju. Risanje je gluhonemim jako ljub in ob enem zelo poučen predmet. Ko so se naveličali že govornih vaj, računstva, le¬ popisja in telovadbe, rišejo še vedno z veseljem. Po prvih dveh težkih urah, ko so se vadili v govorjenju, se oddahnejo z risanjem toliko učenci, kaker sosebno učitelj. Urijo in vež- bajo si pa z risanjem roko in oko, bistrijo um in vzbujajo sosebno čuvstvo do lepote, čednosti in natančnosti. Nekateri gojenci imajo posebno veselje za ta predmet in često se izurijo taki potem, ko so zapustili gluhonemico, v sloveče slikarje. Tako živi v Gorici gluhi slikar I. Peteani, ki je naslikal mej drugim tudi r. Staniča, svojega nekdanjega ravnatelja, tako dobro, da strokovnjaki hvalijo njegova dela. Mnogo jih je izšolanih gluhonemih, ki so pridni barvanji sob, podov, vozov, kaker n. pr. Jožef Tomasini, o katerem smo govorili na strani 90. Drugi gluhonemi te vrste si služijo svoj vsakdanji kruh s tem, da izdelujejo karte za igro, sosebno pa se pečajo in kratkočasijo gluhonemi sinovi premožnih ro¬ diteljev kaj radi z risarstvom in barvarstvom. Poučujejo se gluhonemi gojenci v risanju na podlagi nazornega, posnemovalnega pouka, prav tako, kaker so se vadili v pisanju. Ko so se dovršile začetne vaje glede na ta predmet, ki so sploh prav tiste, kot za pisanje, pokaže učitelj ravno palico ali pletenko učencem in napravi enako ravno črto na tabli. Učenci rišejo za njim in potezajo na svojih tab¬ licah s črtalom ali v risarskih knjižicah s svinčnikom enake h To sliko ima pisatelj teh vrstic. 294 ravne črte v različnih legali, prav tako, kaker učitelj. Tako se rišejo potem krive črte, krogi in druge geometriške podobe; zvezujejo se pike, napolnujejo trikoti, čveterokoti, sploh vse tako, kaker na ljudski šoli po risarskih šolah, ki so je napra¬ vili : Eichler, Grandauer, Grubauer ali drugi enaki učitelji ri- sarstva. Gluhonemim se uzorci predstavijo in razložijo, da vedo, kje jim je pričeti, kako nadaljevati in kje končati. Tako se vjema risanje povsem s pisanjem glede pouka in loči se samo v tem, da pri pisanju je glavni namen, da si pridobi učenec razločno , urno. lahko pisavo, mej tem, ko je risanju glavna naloga, vzbujati učencem čuvstvo do lepote, čistosti in natan¬ čnosti ; zato naj se počasi riše. Napak, katere je napravil učenec, naj učitelj ne popravlja, ampak samo opozori naj učenca, da si jih sam popravi. Z ri¬ sanjem se prične navadno v drugem šolskem letu, ko znajo učenci že povoljno pisati; sicer je umevno, da je pisanje podlaga tudi risanju in naopak. Glede na to, kako daleč naj gluhonemi napredujejo v risanju, smemo reči, da zadoščuje, ako si znajo učenci napra¬ viti načrt o tem, kar potem izdelujejo; da si nariše n. pr. gluhi mizar vrata, omaro, okno, stol in pridene potrebne mere, to je dovolj za vsako silo; bolj izvežbati in izuriti gluhonemih v gluhonemici ni možno. §. XXIII. O verstvu. Nravstvena ali moralna odgoja je gluhonemim prav tako, da veliko bolj potrebna, kaker deci na ljudski šoli, ki je zdravih ušes. Smoter in uredba ljudski šoli se glasi vsled « državne šolske postave 14. maja 1869«: §. I. »Ljudski šoli je naloga, odrejati otroke, da bodo nravni in pobožni, raz¬ vijati jim duševne moči, oskrbovati jih z znanostmi in zvede¬ nostmi potrebnimi, da se lahko dalje omikajo za življenje, in postavljati jim pravi temelj, da bodo enkrat prida ljudje in državljani". Slišeča deca ima potem, ko dovrši svoje šole, premnogo prilik, da ponavlja in nadaljuje, kar se je učila v šoli, gluhim pa nedostaje često dušne hrane; in kaj pomaga gluhemu glede na pravi človeški poklic, če tudi izvrstno govori, računi, sploh povoljno občuje s svojim bližnjim, in si tako lahko služi svoj vsakdanji kruh, če pa ni izobražen na verski podlagi? Ali ni pri vsem tem še velik siromak — da celo nevaren ud človeški družbi?! In njegova večnost? Jz tega je dovolj jasen namen, ki ga ima verstvo v gluhonemici. Kako in Jcedaj je pričeti z rednim , verskim poukom gluhonemih gojencev ? Kar le možno preprosto in lahkoumljivo je treba gluho¬ neme v verstvu poučevati, prav tako, kaker uči Bog svoje ljudstvo v svetem pismu. Verski nauki slone s ; cer vsi na podlagi abstraktnih, čeznatornih ali nadčutnih pojmov, toda kažejo in pojasnujejo se s konkretnimi, čutnimi sredstvi; in pa: „Duh je, ki oživlja". Glede na čas 'so razni učitelji gluhonemih raznih mislij. Največ jih je, ki trdijo, in to bi znalo biti edino pravo: »Glu¬ honemi naj se pričnejo redno učiti verstva tedaj, ko poznajo najpotrebniše govorne' oblike, torej v drugem šolskem letu; ali pripravljati na redni verski pouk jih je koj, ko stopijo v zavod. Kajti oni prinesejo seboj prav tak nagib ali nagon do verstva, kaker drugi otroci, ki slišijo. Ta pa spi v trdem spanju, ali vzbuditi, ogreti in oživiti ga je treba v nranstveno življenje: tako uči tudi dobra mati svoje dete zgodaj molili in spozna¬ vati Boga. Kako se pripravljajo gluhonemi na verski pouk. S tem, da opazujejo pobožna dejanja, katera opravljajo njih součenci ali sploh drugi polnočutni ljudje, laka dejanja in pripomočki do verstva so: a. Molitev. Kaker hitro je prišel prvenec mej svoje tovariše, že stoji pri vsakdanji molitvi mej njimi. Pri maši se drži pobožno, kleči mirno, križa se in opravlja pobožna opravila prav tako, kaker vidi, da delajo drugi to. On ne razume sicer ničesar o molitvi, katero na glas opravljajo njegovi starejši tovariši, toda pobožnost, katero bere na učitelju in gojencih, vpliva močno nanj in vzbuja tako v njem jednake čute in ob enem tudi misel na neko vzvišeno bitje, katerega še ne pozna in 296 katero mora vsak častiti, Prilično in sosebno tedaj, če vpraša, se tudi pouči o tem nevidljivem bitju n. pr: Mi molimo Boga, Bog je, ki vidi nas; mi pa ne vidimo Boga. Bog je nas oče, on ljubi molitev, Bog ljubi dobrega otroka, itd. Pred jedjo ali po jedi naj reče učitelj: Ti imaš kruh. Iz česa je kruh? Kedo je dal moko? žito? Kedo stori, da raste žito, trava, drevje ? Bog. Bog vse to dela. Bog nam dd kruh, meso, vodo in druge jedi ; zato pa moramo Boga mo¬ liti in častiti. Naposled se napravi n. pr. sledeča kratka mo¬ litev: „ (Just Bogu za kruh, za meso, za vodo. Bog, ti si tako dober-, jaz te ljubim, ljubi tudi ti mene!" — Razume se, da si je treba pri tem pomagati tudi z naravnim telo- kretom, ker bi drugače pri prvencih ne šlo. b. Obiskovanje cerkve. Cerkev, njena znotranja tihota in naprava, množica po¬ božnih ljudij, oltar, duhovnik, sveto opravilo, vse to vpliva zopet sosebno močno na gluhega otroka, kajti « pobožnost vz¬ buja pobožnost .» c. Sola in družina. Šolsko in družinsko življenje, če sta urejena na kristjan- ski podlagi, podajata mlademu učencu zopet premnogo prilik in zgledov, kateri vzbujajo in pospešujejo pobožnost. Tu se učenci uče lepemu vedenju, pridnosti, redu, snažnosti, itd. Ge so se v čem pregrešili, posvare se in ob enem opomnijo na Boga, ki kaznuje hudobna dejanja ; v nasprotnem primeru pa obdaruje Bog dobre otroke. C. Narava in njene prikazni. Solnce, mesec, zvezde, blisk, grom, tresk, dež, mavrica in toliko drugih naravnih prikaznij so dela božje vsemogoč¬ nosti in torej izvrstni migljaji učitelju, da je prilično upo¬ rablja in tako svoje učence pouči o Bogu, o njegovih lastno¬ stih, o ljubezni do Boga in o strahu božjem ! Iz tega je sprevideti, kako se gluhonemi prvenci priprav¬ ljajo na redni verski pouk. — 297 - Redni šolski pouk iz verstva. Ko poznajo gluhonemi že več prvotnih pojmov in po¬ trebnih govornih oblik, pričnejo se redno poučevati v verstvu in sicer pred vsem o temeljnih resnicah našo svete vere, kaker: Bog je, Bog je duh, Bog je ustvaril svet in človeka, človek je iz duše in telesa, človeška duša je neumrjoča, itd. nekako po naslednjem zgledu: Bog je. Tri pripomočke ima učitelj, da napelje svoje učence do kolikor možnega spoznanja tega najvišega bitja: naravo, vest in sveto pismo. Narava oznanuje, kako mogočen, moder in dober je njen stvarnik. Iz narave jemlje pripomočke, ki me¬ rijo naravnost na Boga. Vest pove, kako svet in pravičen mora biti Bog, in sveto pismo opisuje božja dejanja ter uči tako spoznavati Boga in kaj on terja od človeka. Boga po¬ polnoma spoznati je sicer nemogoče ali sveto pismo nam ga popisuje najbolje. Začetnikom na poti v verstvo zadoščuje, če se jim ta pojem o Bogu n. pr. tako le poda : Učitelj kaže učencem nekatere reči, katere so napravili ljudje, kaker: stol, ključ, zid. Potem povprašuje: Kedo je naredil kamen, drevo, solnce P In ko učenci ne vejo na taka vprašanja pravega odgovora, povzdigne učitelj resno in čast- ljivo svojo desnico kazaje proti nebu ter reče : Rog —, Rog je naredil kamen, Bog je naredil solnce. Na to ponavlja: Kedo je naredil kamen P in učenci odgovore: Rog. Kedo je naredil solnce ? Bog. Kedo je naredil zemljo P Rog in enako na vprašanja : Kedo je naredd drevo, vodo, ptica, itd. in naposled potrdi učitelj: Bog je, Bog je naredil svet. Bog je duh. Učitelj vpraša učenca: Kofol, vidiš ti okno P vrata vidiš ? Primi Kofola! Primi tvojo roko, tvoje telo! Rog, vidiš Boga P Primes z roko Boga P Bog, ima telo P tu po¬ vej naravnost: Bog nima telesa, Bog je duh. Bog vidi nas, mi pa ne vidimo Boga, ker je duh. Bog je v šoli, Bog je v vodi\ Bog je povsod. Bog vidi tebe in mene, Bog vidi tvojega očeta tam doma. Bog je povsod. Ce si priden in 298 dober, Bog te vidi in je vesel. Ce si pa hudoben, Bog je razžaljen in tepe ali kaznuje. Bodi torej vedno dober in priden in Bog bo vesel; Bog je duh, on je povsod in vidi vse. Bog je ustvaril svet. Ta resnica se uči n. pr. po naslednjem obrazcu : Učitelj vpraša: Kedo je naredil stol ? Odgovor je: mizam. Mizar kaj potrebuje ? žago, les, oblic, sekiro. Ke¬ do je naredil solnce ? Bog. Ali je potreboval Bog tudi les, Žago, oblic in sekiro ? Ker učenci molče, jim je treba kar naravnost povedati, da Bog ni potreboval ne lesu, ne žage, ne drugega orodja, ampak da je le rekel: bodi solnce! in solnce je bilo. Bog je rekel: bodi zemlja ! in zemlja je bila. Tako je naredil Bog celi svet. On ni potreboval ničesar. Bog je naredil svet iz ničesar, to je: Bog je ustvaril svet. Ti, narediš lahko kamen ? Ne. Vertnar, naredi cvet¬ lico? Kedo pa ustvari cvetlico? Bog. Kruli-, mi jemo kruh. Kedo naredi kruh? mati, pek. Iz česa je kruh? iz moke. Kedo naredi moko? mlinar. Iz čeza je moka? iz žita? Bog ustvari žito; travo, drevje, živali in človeka. Bog je ustvaril celi svet. Bog je ustvaril tudi tebe in nas. Bog je nas oče. Mi moramo spoštovati Boga. Mi moramo častiti, lju¬ biti Boga. človeška duša je neumrjoča. Učitelj vpraša bolj nadarjenega učenca potem druge: Mrlič; si že videl merliča? Da. Merličima oči, roke, noge? Merlič vidi, dela, hodi? Ne. Merlič, zakaj ne vidi? Tu pove učitelj: oko je mertvo, merlič ne giblje z roko, ker roka je meriva. Merlič ne more hoditi, ker njegove noge so mertve. Ti imaš roko, nogo ? Da. Ti delaš z roko. Ti hodiš z nogo, z nogami? Zakai hodiš ti, merlič pa ne more hoditi? Tu zopet pove učitelj: Ti hodiš, ker si živ, merlič pa ne more hoditi, ker je mertev. Ti imaš dušo, zato si živ. Merlič pa nima duše; zato je mertev. Popred, merlič je bil živ in je hodil, gledal in delal; potem pa je šla duša iz njega, on je umeri. Telo je umerlo. Telo je mertvo. Duša, je tudi 299 umerla ? Ne, duka ni nmerla. Dum ne umerje ; duša vedno živi, ali: Duša je neumerjoča. Če jaz tebe udarim, ti vek, da sem te udaril. Če jaz udarim merliča, ve merlič? Ne, Čuti merličl Ne. Kaj ve, kaj čuti, telo ali duša? Daka čuti, duša ve, duša misli, telo ne misli. Po smerti gre duša k Bogu. Bog ljubi in obdaruje duko, če je dobra; če je pa hudobna, Bog jo kaznuje. Sveti Jožef je bil mož, dober in priden. On je umeri in njegova duša je kla k Bogu. Sveti Anton je bil tudi dober mož; tudi sveti Anton je umeri in njegova duša je zdaj pri Bogu. Neki razbojnik je umeri, on je ostal vedno hudoben. Je kla njegova duša k Bogu ? Ne. In učitelj reče: v pekel je kla, v ogenj; Bog jo je kaznoval. Pa ti, boš dober, ali hudoben? Dober; bodi vedno dober, da prideš k Bogu, gori v nebesa. Tako n. pr. se razpravljajo te in jednake resnice naše svete vere gluhonemim, o katerih dobe možno začetkoma zelo pomanjkljive pojme; ali za prvo silo zadoščuje. Pozneje pa, ko rastejo učenci toliko glede na um, kaker glede na govorne oblike in ko se taka tvarina večkrat ponavlja, dobe že boljše pojme, bolj umejo. Tako je potem tudi pouk lažji. Sveto pismo. Sveto pismo je sploh tako mikavno in podaja ves nrav- steni verski pouk po raznih dogodbah tako preprosto, da ga vsak deček lahko razume. Dogodbe morajo biti pa primerno odbrane in primerno učencem podane; prav tako se razume, da niso potrebni nikakeršni dogmatiški dokazi, ko se gluho¬ nemi poučujejo iz verstva, tu zadoščuje, da učitelj naravnost pove, kar je verovati. Verske resnice, ki so sicer vse obsežene tudi v svetem pismu, so zbrane v posebni knjigi, v katekizmu. Tega mora kristijan tudi poznati; zato se je ozirati pri verskem pouku, ko se razlagajo svetopisemski dogodki, tudi na katekizem in posneti je v to iz svetega pisma toliko, ko¬ likor zadoščuje, da se pojasnijo vse glavne resnice svete vere. Za razne ljudske šole so knjige, ki obsezajo sveto pismo in katekizem v skrajšani obliki. Želeti je, da bi imeli tudi za 300 gluhoneme takih knjig. Dokler jih pa ni, naj si pomaga ka¬ tehet z onimi knjigami iz ljudske šole. Po teh naj si tvarino preustroja in pripravlja za svoj namen. Metodo naj posname po slovečih strokovnjakih : IV. Hemmes , Religionsbuch fur Katholische Taub- stumme, Bensheim, 1890. Od tega pisatelja je došlo ravnokar sveto pismo: Biblische Geschichte fur taubstumme Kinder, Bensheim 1894, dva dela. J. D. Heil. Der Taubstumme und seine Bildung. Ein Leitfaden, etc. Hillburghausen, 1870. Ultrich C. Schottle, Lehrbucli der Taubstummenbildung, Esslingen, 1874. Tako je spisal tudi Arnold po zmožnosti učencev sveto pismo za gluhoneme, ki so na prvi stopinji, in Hill za one, ki so na drugi stopinji tega pouka. Ti prvaki so sprevideli, da je treba učiti versko tvarino v gluhonemici po tečajih, zato podajamo tu tak navod : I. Teč aj. Opisovanje svetopisemskih podob. Učencem na tej stopinji se podajajo posamezni dogodki po zgledih : Bog je, Bog je duh , itd. Učenci se seznanijo najprej z imeni poglavitniših oseb iz stare in nove zaveze, seznanijo se z glavnimi prazniki in povejo se jim nekatere cerkvene naredbe, se ve da, vse na najpreprostejši način, če tudi s pomočjo naravnega telokretanja in podob. Naznani se učencem glavna misel, katero predstavlja podoba, in sicer tako le: Katehet kaže podobo učencem, kaže in imenuje do- dotične osebe, ki so na podobi, in učence povprašuje in na¬ vaja, da kolikor možno sami povzamejo glavni dogodek. Ta se potem z enim ali več golimi stavki pove in spiše v na- vlašč napravljeno knjižico, iz katere se potem na pamet uče. Taki dogodki se pozneje dalje razpravljajo, in naposled se povzame iz njih tudi kratek nravstveni nauk. 301 II. Teč a j. Učenci pripovedujejo kratke dogodke. Ko so se učenci priučili nazorno ogledovali svetopisem¬ ske dogodke na podobah, navedejo se, da jih tudi povejo brez podob. Ponove se torej prejšnji dogodki iz svetega pisma in opišejo obširniše. To je glavni namen drugemu te¬ čaju. Iz teh dogodkov posnemati pa moralo in katekizemske resnice — je namen tretjemu tečaju. Glede na pouk, je opomniti, da učenci : 1. dobro spoznajo vsako versko resnico. Kajti brez spo¬ znanja verskih resnic ni mogoče vzbujati verskih čutov. Ce nimajo učenci pojma o grehu, o svetosti, o pravici božji, jim ni možno vzbuditi strahu božjega. Kedor ne ve, kaj je z gre¬ hom napravil, se ne bo kesal. 2. Uzbujati je učencem tudi verske ču^e in voljo do edino pravega. To se doseže, če se razlagajo in pripovedu¬ jejo dogodki jako umljivo, torej preprosto in z neko posebno gorkoto do vsega, kar je sveto, oziraje se pri tem često na praktiško življenje. 3. Takih dogodkov se morajo učenci dobro naučiti. Ni torej preiti nikdar na novo, če ni bilo staro dovolj povžito. III. Tečaj, Nravstvenost ali morala. Ponove se prejšnji dogodki iz svetega pisma in, če po¬ trebno, širje opišejo. Tii pa ni gledati toliko na povest samo na sebi, kaker veliko več na nravstvene ali moralne nauke, ki slede iz dogodbe. Ne um, ampak srce je likati učencem, ki so na tej stopinji verskega pouka, da dobe trdno vero v trojedinega Boga in vse, kar je on storil, da je rešil človeški rod večnega pogubljenja, sploh, da se nauče vsemu, kar je pravemu kristijanu potrebno. Učenci na tej stopinji se uče prebirati tudi sveto pismo. Pri tem naj se vadijo, kako jim je izbirati moralne nauke. Pri takem berilu se jim razkladajo in pojasnujejo govorne oblike prav ob kratkem. 302 Katekizem. Učenci tretjega tečaja se uče tudi katekizma. Geli veliki katekizem pa bi bil za gluhoneme, ki navadno le šest let obiskujejo zavod, preobširen; treba jim je torej tukaj tvarino odmeriti. Neobhodno potrebno iz katekizma pa morajo ve¬ deti in sicer dobro vedeti za celo svoje življenje. Prav tako je potrebno, da dobe iz cerkvene zgodovine primeren pouk o glavnih dogodkih svete cerkve, kako je na¬ stala, kako se razvijala, o njenih opraviteljih in kako je ure¬ jena na zemlji. Iz liturgie morajo biti gluhonemim po mani glavni prazniki in sveta opravila. Več nego vedeti velja pa pobožno po naukih svete vere živeti ter tako biti sebi in drugim dober katoličan; zato je treba, da se vadijo gluhonemi vedno v dolžnostih svete vere, da je izvršujejo vestno ter da se pobožno vdeležujojo svetih obredov in cerkvenih slovesnostij. XXIV\ O računstvu. Smoter računstvu je: gluhoneme seznaniti s števili in z njih uporabo ter uriti je v abstraktnem mišljenju. Ker nam je za življenje, ne za solo učiti, obdeluje naj se v gluhonemici le taka tvarina, kakeršna bi utegnila učencem koristiti potem, ko stopijo v javno življenje Gluhonemi so večinoma ubozega stanu; kot taki nimajo prilike, da bi izdelovali visoke in težke račune. Njih računanje se zna vrteti v številnem krogu 1 — 500; o visokih številih, kaker o milijonu zadoščuje, da imajo pravi pojem. Potrebno pa je, da dobro poznajo prva temeljna šte¬ vila in njih uporabo na razna vprašanja toliko pri soštevanju in odštevanju, kaker pri množenju in delenju. Decimale in najpotrebniše o ulomkih morajo tudi poznati; tako naj se nauče izdelovati nekatere obrestne račune in priprosto tristavko. Toliko zadoščuje, več pa tudi ni možno podati gluho¬ nemim, ki se navadno samih šest let izobražujejo v gluhone¬ mici. Pri tem postopaj vedno po pravilu „od lahkega do težjega" in pazi, kako so učenci duševno razviti ter v kaki 303 meri izražujejo svo.je misli. Tako so sprevideli učitelji in stro¬ kovnjaki gluhonemih, da je treba gluhoneme na poseben, od polnočutnih otrok, povsem drug način poučevati v računstvu; v to prepisujejo naslednjo pot. Za ljudsko šolo je mnogo takih navodov in sosebno izvrstne ra- čunice je sestavil in uredil naš sloveči dr. vitez Fran Močnik, ali za glu- honemico niso posebno umestne te knjižice; uporablja jib pa venderle tudi učitelj gluhonemih, da le zna odbirati tvarino za svoje učence in dostav¬ ljati, kar je dostaviti. V nemškem jeziku so spisali nalašč za pouk gluho¬ nemih računice: H. Griesinger in Id. Hirzel, Verlag W. Langguth, Ess- lingen 1890. Potem; Schiittle v svoji knjigi: „Lehrbuch der Taubstum- menbildung". Sosebno dober navod v tem pogledu pa nam podaja: Fr. Hilger , vodja zavoda „WilheJm-Augusla-Slift“ v Wriezen-u na Odri, v svojih „Aufgabenbucker I - VI, 1884. On razlaga tudi kaj natančno v časopisu „Blalter fur Taubstummenbildung“ št: 5, 1890, kako je postopati učitelju gluhonemih pri računstvu. Ta časopis ureduje E. Walther v Berol. Glej razne razprave o računstvu tudi v časopisu „Organ der Taubstummen-Anstalten in Deutschland", urednik J. Vatter, vodja gluhonemice v Frankobrodu na Menu. Umevno je, da si mora učitelj svoj pouk uravnati po zmožnostih učencev; če se mu zdi ta pot predolga, naj si jo primerno okrajša. I. Stopinja. Pojmi prvih temeljnih števil. a. Števila od 1-5. Pojmi: en (eden-jeden), dva, tri, štiri, pet, so že po¬ znani našim učencem; izgovarjali so jih mej govornimi vajami; tako pričnemo računstvo „pri poznanem". Začetna vaja. Učitelj pokaže učencem 3 orehe n. pr. in reče: tri; učenci pa za njim: tri. Potem pokaže 2 oreha in izgovori: dva, prav tako učenci: dva. Na to vzdiguje učitelj zapore¬ doma druge reči: 3, 4, 2, 1 in gojenci izreku jejo za njim: tri, štiri, dva, en. Število i. Učitelj pokaže 1 oreh in reče: en. Učenci za njim: en, najprej posamično potem skupno; tako kaže drugo reč. Ko je izgovoril vsak učenec dobro: en, zapiše učitelj na tablo: 304 en = 1. To berejo naposled učenci posamezno in končno tudi skupno. Preide se potem k številu 2 in obdeluje: 2 in 1, tako si misli učenec lažje 1 kot število in 1 kot svoto stvarij. Število 2 . Učitelj vzame 1 oreh in še 1 oreh, ju drži v rokah skupaj pa tako, da ju razločno vidi vsak učenec, in reče: dva. Gluhonemi izgovarjajo posamično in skupno : dva. Na to kliče jednega za drugim k sebi, kaže, izgovarja in veli posnemati: eden , dva. Naposled zapiše na tablo : dva = 2 in učenci berejo: dva ; ob jednem pišejo znamenja : 1 , 2. Vaja: Učitelj kaže, gluhonemi bere; uč. kaže ime in število, gl. bere ; uč. kaže orehe, gl. izgovarja in kaže na ime in šte¬ vilo ; tako kaže še drugih stvarij mesto orehov. Število 3 . Tri 3 se pokaže očividno in obdeluje jednako, ka- ker: 2 in 1. Učitelj vzame v roko 1 oreh, ali kaj drugega, ga pokaže učencem in reče: en. Istotako izgovarjajo učenci za njim : en. — Potem vzame v drugo roko še jeden oreh, predstavi učencem oba oreha in pravi: dva ; to odgovarjajo tudi gojenci. Na to pridruži tema dvema orehoma še jednega in reče: tri; to ponavljajo tudi učenci; nadalje, kaker pri številu 2 ozirom na število 3. Število 4 . Število in številka : štiri - 4 se kaže in poučuje jed¬ nako, kaker števila in številke : en dva tri. Učencem se poda ob jednem tudi pojem o vprašalki: koliko; to pa tako, da izgovarja učitelj spremljajoč ta izraz naravnim kretavnim upra- šanjem, in da ponavljajo za njim tudi učenci besedo : koliko. Učitelj zapiše potem : koliko na tablo in kaže učencem zaporedoma: 1 , 2, 3, 4 orehe ter povprašuje koliko ? Učenci odgovarjajo : m, dva , tri , štiri. Tako spoznajo učenci, da gre tukaj za število orehov, ne pa za orehe kot reč ali stvar in ko zapisujejo učenci številke : 1 , 2 , 3, 4 , ločijo pojme: število, številka, stvar. število 5 . Pouk je tukaj jednak, kaker zgorej za prejšnja števila, le ponavljati je treba in primerjati vsa števila, da jo potem učenci dobro razločujejo ; v to jih poživlja učitelj k sebi po¬ samične in vodi po naslednjem: 1. Učitelj pokaže jeden (dva, — pet) oreh in vpraša: koliko? Učenec odgovori in zapiše na tablo : en (dva,— pet); to se godi pravoredno in nepravoredno. 2. Učitelj govori: en, dva, tri — pet; učenec kaže in piše: 1, 2, 3, 5. 4. Učenec šteje pravoredno naprej in nazaj; 1, 2, 3, 4, 5 ; 5, 4, 3, 2, 1. 5. Učenci se vadijo v hitrem pregledovanju stvarij, ka¬ tere jim je učitelj predložil po skupinah, kaker: •m #. mn ••• •• Učenci v klopeh pišejo na svoje tablice.: en je 1, dva je 2 , itd., učitelj pa pri tabli vadi posamezne gojence in se prepriča tako, je - li loči Vsak učenec dovolj mej števi¬ lom, številko in stvarjo. Pazi ob jednem, da učenci izgovar¬ jajo števila razločno in naravno. Učitelj razdeli tudi mej učence raznih stvarij in tako, da dobi vsak petero: jeden 5 orehov, drugi 5 peres, itd. in reče: dva. Učenci ponove be¬ sedo dva in polože dvoje svojih stvarij na klop ; učitelj pre¬ gleda, če so učenci prav napravili in povprašuje tii pa tam: koliko je. Tako se nadaljuje ta vaja, dokler vsi gojenci prav kažejo in odgovarjajo na vsako število v krogu 1 do 5. h. Številni krog: 5- 10. Učenci se poučujejo v tem krogu jednako, kaker o šte¬ vilkah od 1 do 5. Tudi tukaj služijo tista nazorna sredstva: orehi, peresa, itd.; najboljše sredstvo je pa ruski sl roj iz raznih poznanih uzrokov. Kako se uporablja ruski stroj, kaže 20 306 prav dobro navod: Anleitung zur Behandlung der sogenann- ten russichen Rechenmaschine. Preis: 14 kr. osterr. W. Wien, 1863. število 6, Učitelj kaže svinčnike in vpraša učence zaporedoma : Koliko ? Ti odgovarjajo : en (eden, jeden), dva , tri, štiri , pet in — postoji nekoliko — potem reče : šest , kar ponove tudi učenci, potem zapiše na tablo: šest je 0. Učenci berejo in pišejo številko 6. Mesto svinčnikov vzame potem učitelj šest orehov, pe¬ res ali kaj drugega in kaže tako število šest tudi z drugimi sredstvi. On postavi v jcdno vrsto pet orehov, v drugo pa jeden oreh: tako da je 6 .. 5 in 1. Toliko za prehod k pou¬ ku in uporabi ruskega stroja, ki ga na to postavi na mizo. Gojenci se močno vesele te priprave in zelo pazljivo gledajo, kako in koliko krogel se prikazuje na žicah. Koj odgovore : šest, ko jim je učitelj predstavil 6 krogel. Na prvi žici je potegnil učitelj potem 5 krogel na drugi pa 1, in koj vidijo da je 5 in 1 tudi 6 ter izgovore : šest. Da hi pa ne mislili, da je 6 samo 5 in 1, kaže jim učitelj podobe za 6, kaker: Vaja: Učitelj razdeli mej učence vsakemu po 6 raznih stvarij in reče: tri. Ti ponove besedo: tri in denejo troje svojih stvarij na klop. Potem reče učitelj: štiri. Učenci izgovore: štiri in polože čvetero reCij pred se na klop. Naposled reče učitelj : šest , istotako ponove učenci: šest in polože šest stvarij na klop. Na to pokladajo in razvrstujejo na povelje učitelja svoto šestih stvarij na klopi tako, da stoji v jedni vrsti 5, v 307 diugi 1 reč, ali 4 in 2 reči, itd., kaker vidijo to tudi na rus¬ kem stroju. Učenci naj poiščejo šest rečij tudi v šoli, kaker: šest peres, šest tablic, itd. Nadalje slede vaje, kaker pri številu 5. Števila 7, 8 , 9, 10 se uče istotako, kaker prejšnja, gledati je pa vedno na 5 kot posebno središče. Vaja: a. Učitelj kaže, učenec govori. b. Učitelj govori, učenec kaže. c. Učitelj kaže na besedo in številko, učenec bere. c. Učitelj kaže na svoto stvarij, učenec izgovarja in kaže besedo in številko. Učenci se vadijo tudi šteti: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10 in naopak : 10, 9, 8, 7, 6, 5, 4, 3, 2, 1; kaker tudi, da preskočujejo po jedno številko : 1, 3, 5, 7, 9; 9, 7, 5, 3, 1 in 2, 4, G, 8, 10; 10, 8, G, 4, 2. c. Števila od 10 - 20. V krogu 5 do 10 so se obdelovala števila tako, da smo si predstavljali vsako zloženo iz 5 in dotične svote, n. pr. G je 5 in 1, 8 je 5 in 3; torej je bilo 5 kot neko posebno središče, h kateremu se je doštevalo toliko, kolikor je zado¬ stovalo do vprašanega števila. Tako nam je predstavljati 10 kot enako središče v tem krogu. Ko izreče torej učitelj kako število večje kaker 10, misli naj si učenec 10 in še toliko. Kot očividno sredstvo zadoščuje odslej jedino-le ruski stroj. Izvajajo se pa števila v tem krogu po naslednjem načinu: Prva vaja. Učitelj potegne na prvi žici 10 krogel; na drugi pa jedno in reče: enajst. Gluhonemi ponavljajo to besedo posa¬ mično in skupno in učitelj zapiše na tabli: enajst — 11 \ učenci berejo ter se urijo tudi v zapisovanju tega števila. Potem zmakne učitelj vseh 11 krogel in nastavi vnovič na prvi žici 10, na drugi pa 2 krogli in reče: dvanajst , 20 * •- 308 učenci izgovarjajo in pišejo za njim posamično in skupno: dvanajst. Ko so dobro izgovorili lo besedo, zapiše učitelj prav tje pod enajst: dvanajst —= 12. Učitelj zakrije, zopet vse krogle na stroju in predstavi vnovič 10 in 3 krogle ter govori: trinajst. Gluhonemi izgo¬ varjajo za njim : trinajst in naposled, ko je sleherni pravilno izrekel to besedo, zapiše učitelj na tabli : trinajst - 13, kar gluhonemi berejo in se tudi v pisavi vadijo. Tako je nastala končno vrsta na tabli: Druga vaja. Učenci prihajajo posamični iz klopij k stroju in kažejo ter nastavljajo in izgovarjajo po navodu učitelja, ki veli : enajst tako, da potegnejo na prvo ž’co 10, na drugo pa 1 kroglo. Tretja vaja. Na stroju stoji 10 krogel. Učitelj govori : dvanajst (vpra¬ šaje). Na to odgovori učenec: in dva ter dostavi na drugi žici, ko mu je učitelj namignil, še dve krogli. Učitelj veli istotako : petnajst : učenec govori: in pet ter pridene 5 krogel na spodnji žici. Tako se nadaljuje z ostalimi števili tega kroga. Četrta vaja. Polovica ruskega stroja je sicer odprta, ali na žicah ni videti nijedne krogle ; učitelj pa venderle veli rekoč : enajst. Tedaj odgovori učenec: deset in eden. Na to reče učitelj vprašaje : dvanajst. Učenec pa : deset in dva , itd. Peta vaja : Učenci ponavljajo in se uče tako bolje izgovarjati, ka¬ zati, sploh spoznavati števila, in sicer po naslednjem načinu: enajst = 11, šestnajst =- 16, sedemnajst — 17, osemnajst ~ 18, devetnajst 19, dvanajst 12, trinajst, == 13, štirinajst — 14, petnajst = 15, dvajset 20, 30D '«. Učitelj kaže, gluhonemi govori. b Uč. govori, gluh. kaže. c. Uč. kaže na besedo in številko, gluh. bere. c. Uč. nastavlja krogle, gluh. izgovarja in kaže na be¬ sedo in številko. Naposled se urijo gojenci v tem, da štejejo ali brojijo, kaker: 1, 2, 3, 4,-20; 20, 19, 18, 17, —-. 1, 3, 5, 7,-19; 19, 17, 15, 13,-1. II. Stopinja. Soštevanje in odštevanje števil v krogu J — 20. A. Soštevanje števil v krogu 1 — 5. Učencen je podati najprej pojem o besedici: in. V to postavi učitelj skledico na mizo, v kateri so drobni kamni ali orehi, in veli nekemu učencu : Vzemi eden kamen. Ko je učenec to napravil, mu veli zopet: Vzemi še eden kamen, rekoč : in eden. To opravilo se ponavlja z vsakim učencem in vsak zna izgovarjati: eden in eden. Naposled pozove uči¬ telj zopet jednega učenca po jednem k sebi in veli: Vzemi eden kamen; to stori učenec, govore : in eden. Na to mu veli: in dva. Učenec reče: in dva ter vzame dva kamna iz skledice. Tako sc pride slednjič do tega, da učenci govore in umejo : in eden, in dva, in tri, itd. Računanje. Učitelj veli : eden in eden. Gluhonemi vzame dvakrat po jeden kamen iz sklede. Na to vpraša učitelj, kazaje na kamena, katera drži učenec v rokah: Koliko'! Učenec odgo¬ vori: dva; in učitelj: je 2. Istotnko učenci za njim: je 2; in učitelj zopet: .1 in 1 je 2. Na tak način se dostavlja k lema dvema kamena vedno jednega in govori: 2 in 1 je 3 in 1 je 4 in 1 je 310 Tako pričnejo učenci soštevanje na podlagi nazornega sredstva. Potem se vadijo v soštevanju tudi brez vsakega pripomočka s tem, da denejo pod klop posadico s kamni in naznanjajo svote števil ne glede na kamne. Pismeno soštevanje. Učitelj zapiše na tablo : 1, gluhonemi vzame jeden ka¬ men. On zapiše potem : -j- 1, kaže na znamenje : -j- ter reče: in eden. Istotako vzame učenec še jeden kamen in reče: in eden. Na tabli je nastala podoba: 1 -j- 1, katero dopolni učitelj z = (je), kaker bere učitelj in za njim učenci: eden in eden je, 1 -)- 1 ; in ko se izračuni: 1- 1 = 2; in potem, ko se prišteva : 2, 3, 4 pa tako, da se krog 1 do 5 ne prestopi, dobimo sledeče vaje : 2 = 3 c. 2+1 = 3 3 = 4 2 + 2 = 4 4 = 5 2 + 3 = 5 1 = 5 B. Odštevanje števil v krogu 1 — 5. Tu se postopa tako, kaker pri soštevanju samo z ozirom na odštevanje. Poda se torej učencem najprej pojem o be¬ sedi : manj, in računi se, kaker poprej. Kot nova vaja : 2 + 1 2 — 1 itd. Opomnja. Na tak način, kaker so se soštevala in od¬ števala števila v krogu l — 5, kažeta se te dve računski vrsti tudi v krogu 5 — 10 in v krogu 10 — 20, ko se 10 ne pre¬ stopi ; v nazorno sredstvo služi tu ruski stroj, 311 C. Soštevanje števil, v krogu 7 — 20 z ozirom na prehod čez desetico, Ako soštevamo dve taki števili, katerih svota znaša več, kaker 10, n. pr.: 7 in 5, nam je paziti na sledeče: 1. da dostavimo k prvemu prištevancu od drugega to¬ liko, kolikor zadoščajo, da dobimo uprav deset, 2 da razkrojimo drugi prištevanec v dva primerna dela; in 3. da pridenemo ali prištejemo drugi del razdvojenega prištevanca k desetici. Učitelj si je uredil za prvi slučaj učence tako okoli sebe ali v krogu okoli mize, da lahko opazujejo njega in ruski stroj, ki je na mizi. Stroj je deloma odprt; t. j. vidi se polovica žic, druga polovica žic pa se ne vidi, ker je zakrita s pokrovom. Ko so vsi učenci mirni in pazljivi, prikaže se na prvi žici 9 krogel; te je učitelj namaknil, deseta krogla pa, ki je še na tej žici, je ostala zadej za pokrovom. Učitelj kaže s prstom ali paličico na to kroglo in vpraša, rekoč: Koliko ? Odgovor sledi skoro gotovo : 1! Ko bi pa kateri učencev ne umel, da manjka uprav 1 krogla, pozove se k stroju, da se prepriča, da je v resnici še jedna krogla zadej, t. j. da ne- dostaje res še samo 1 krogla k onim devetim. Ponovi se še enkrat vprašanje: Koliko ? in odgovor bo gotovo 1. Potem se učenci pouče, da jim je odgovarjati: in 1 je 10; ali bolje s polnim odgovorom : 9 in 1 je 10. Ko je bil učitelj potem vse krogle potegnil zadej za po¬ krov, namakne jih zopet 8 in učenci naznanjajo, ko jih uči¬ telj vpraša: Koliko? in 2 je 10; tako se nadaljuje in pri¬ števa k ostalim številom. Učitelj pa naj bo vedno prijazen in priljuden, ko pou¬ čuje sosebno ta predmet, da si tako pridobi učence, in da jim vzbudi veselje do računstva; kajti le prijaznost in pri¬ ljudnost učiteljeva osrčita mladino, osorni obraz učiteljev pa 312 bi jo prestrašil in zmotil tako, da bi ne odgovorila še tega ne, kar je popred dobro znala. ') Kar so se učenci v šoli učili in sosebno v poslednji uri, naj tudi ponavljajo ; v to tu pridejani načrt takim vajam: 9 + ? = 10 7 + 3'— 9 .+ 1 = 8 —j— ? = 10 5 + 4= 7 + 5 = 7 + P = 10 6 + 2 8 + 7 - Za drugi slučaj pa, ko predstavljamo na ruskem stroju in soštevamo dva taka prištevanca, katerih svota znaša več, kaker 10, nam je paziti na čvetero : Prvič. Dvojijo se prva temeljna števila na tisti žici, očividno in tako, da stojita oba dela drugega razdvojenega prištevanca jeden poleg drugega. Pouk je naslednji: ■Učitelj pokaže na jedni žici 5 krogel učencem, ki go¬ vore posamično: 5. Potem razdvoji teh 5 krogel tako, da napravi dela: 4 in 1 ter vpraša, kazaje na vseh 5 krogel: o je 4 in koliko ? Odgovor: in 1 Na to razdvoji skupino 5 krogelj v 3 in 2 ter vpraša, kazaje zopet vseh 5 krogel: 5 je 2 in koliko ? Odgovor: in 3. Tako se razdvoje vsa druga števila in učenci govore : 5 je 4 in 1 5 je 2 in 3 5 je 1 in 4. Drugič. Dvojijo se prva temeljna števila na tisti žici. Oba dela razdvojenega prištevanca sta drug poleg drugega, toda videt ni obeh, ampak samo jeden del. Postopa se tako-le : Učitelj je potegnil na jedni žici 8 krogel. Učenci govo¬ re: 8. Na to razdvoji učitelj število 8 in zakrije z roko jeden del n. pr. 2 krogli ter vpraša, kazaje z drugo roko na drugi h Kedo se ne spominja tu prof. Pauschitz-a na gor. gimnaziji iz let 1860-70.) del: G rekoč: Koliko? Učenci odgovajajo: in 2. Učitelj od¬ makne roko in z veseljem vidijo učenci, da so zadeli pravo. Potem zakrije učitelj 5 krogel od skupnih 8 in vpraša: Koliko ? Odgovor je: in 3. Tako se dvoji število 8 dalje in potem vsako drugo šte¬ vilo tega kroga. Učenci naznanjajo najprej samo svoto zakri¬ tih krogel, potem pa tudi celotno vprašanje. Naloge. 5 = 3 + ? 5 = 4 -|- ? 7 = 2 .-j-- ? 9 - 3 4- ? itd. Tretjič. Jeden del razdvojenega števila je na prvi žici, drugi del pa uprav pod tem na drugi žici. Na podlagi te vaje se kaže in razlaga tudi soštevanje dveh takih prištevancev, katerih svota je prestopila desetico, ali dveh takih števil, katerih svota znaša več kot 10. Ta vaja je sosebne važnosti za nadaljni pouk, zalo je treba, da se učenci dobro urijo v njej; razvija se po naslednjem : Učitelj potegne in predstavi na zgornji žici 2 krogli ter vpraša, kazaje na drugo spodnjo žico: 3 S' Ako učenci molče, je znamenje, da ga niso razumeli na prvi mah, zalo naj po¬ novi učitelj svoje vprašanje in kaže odločniše na tisto drugo žico rekoč: 3 ? Možno, da pristopi deček, ki potegne na drugi žici 3 krogle. To pa nikaker nima motiti učitelja, ki veh učen¬ cem, naj krogle preštejejo in sicer začenši pri zgornjih 2 kroglah. Učenci štejejo torej: 2, 3 —, 4, 5. Ko so izgovar¬ jali tri, postajali so in kazali, da so slutili nekaj, ali ven- derle šteli so naprej do pet. Na to vpraša učitelj: Sem jaz rekel 5? Odgovor je : ne! in koj pristopi bolj razviti deček ali brhka deklica, ki odmakne 2 krogli od 3. Tako je prav, jo pohvali učitelj; on odmakne še isto 1 kroglo na spodnji žici in vpraša zo¬ pet: 3? Na to odgovori učenec: in 1. Skrivnost je potem razodeta: 314 2. krogli na zgornji ži:i ostaneta in učitelj vpraša: 5? Učenci pa koj na to : in 3. Ko bi še kedo i/.incj učencev ne razumel te vaje, prišteva naj k zgornjemu številu toliko, ko¬ likor zadoščuje, da dobi svoto, po kateri povprašuje učitelj. V to naslednja vaja : Učitelj: 4 ? Gluhonemi: in 2 » 5 ? „ in 3 „ 6 ? „ in 4 Potem predstavi učitelj 3 krogle na zgornji žici in go¬ vori : Učitelj: 4 ? Gluhonemi: in 1 » 5 ? » in 2 6 ? „ in 3 Tako se nadaljuje, dokler stoji naposled 8 krogel na Tako soštevanje zelo uri učence v mišljenju, sosebno, ako pokliče učitelj bolj razvitega učenca na svoje mesto, da druge izprašuje. Take naloge zapisujejo učenci tudi na svoje tablice, da se tudi v tem pogledu vadijo. Naloge. 9 = 4 + ? 19 — 7 = ? Iti -P 4 'i 18 — 5 — ? 10 = 4 + ? 15 + 2 = ? 13+5 = ? 10 — 8 = v 7+2 = ? Četrtič: Dvojijo se števila brez vsakega nazornega sredstva. Til pa nam je ločiti: Dvojenjc števil kot tako in dvoje- nje števil kot dopolnitev. 315 a, Dvojenje števil kot tako : Učitelj : 3 je 2 in ? (koliko). Gluhonemi: in 1 » 5 je 3 in „ „ • in 2 » 5 je 1 in „ „ in 4 » 6 je 4 in „ „ in 2 itd. Gluhonemi odgovarjajo lahko tudi tako : 3 je 2 in 1, o je 3 in 2, 5 je 1 in 4, 6 je 4 in 2, itd. b. Dvojenje števil kot dopolnitev: Paziti je sosebno na to, da gre ta poslednji način dvojitvc števil urno izpod rok učencem, ker je podlaga doštevanju, ko se prehaja čez desetico. Za tretji slučaj (c) vadimo učence v soštevanju, ako je urimo, da dostavljajo drugi del razdvojenega prištevanca k desetici. Pouk v tem pogledu je tako priprost in sam ob sebi umeven, da zadoščuje v to par vaj. Povprašuje se: 10 in 2 je ? Odgovor: 12 10 in 4 je ? „ 14 itd. Naloge. 10 + 2 6 = 5 + ? 8 = 3 + 10+8 = 4 = 3+?' 5 + ? : 10 10+3 = 10+6 + ? 16 — 2 = Naposled se vadijo učenci v soštevanju dveh takih pri- števancev, katerih svota znaša več kot 10. Tu je ločiti: Prvič. Na ruskem stroju je videti prvi prištevanec in tudi prvi del drugega razdvojenega prištevanca. 316 Poučuje se po naslednjem ptirneru: Na prvi žici je nastavljenih 10 krogel : od teli odstra- nuje učitelj polagoma jedno in govori, ko povprašuje in kaže na vse krogle: 9 ? Na stroju je videti podobo : ••••• •••# m Na to računijo učenci posamično : (9) in 1 je 10. In učitelj vpraša : in 3 ? ter kaže ob jednem tudi na spodnjo žico. Učenci odgovore: in 2! kar je toliko, kaker: 3 kroglice mo¬ rajo razdvojiti v dela: 1 in 2, in potem prišteti od teh kro¬ gel prvi del k devetim kroglam, da dobe: 10, in ostali del: 2 krogli k desetim kroglam. Učitelj nadaljuje potem, ko stoje krogle nespreme¬ njene na prvi žici : in 9 ! ter pomisli nekoliko. Učenci raču¬ nijo: in 1 (je 10). Učitelj na to: in 4! Učenci odgovore: in 3 ; ko so si v mislih razdvojili 4 krogle na I in 3. Učitelj: 9! (pomišljaj) in '6! Gluhonemi: in 5 » 9 ! „ in 9 ! „ in 8 „ 9! „ in 5 ! „ in 4. Pri številu 8 se predstavi učencem 10 krogel na prvi žici tako, da se razdvoje v dela: 8 in 2, kaker je podoba: Pri številu 7 se razdele krogle v 7 in 3, itd. Začet¬ kom zadoščuje, da zadenejo učenci le drugi del razdvo¬ jenega drugega prištevanca in da so razumeli tako na¬ čin soštevanja ; na skupno svofo nam ni še toliko gledati. Drugič. Stroj kaže samo prvi prištevanec. Učitelj je nastavil torej na prvi žici: 9 krogel; (deseta krogla je zaostala za pokrivalom) in reče: 9! Učenci naj dopolnijo desetico in od¬ govore : in 1 (je 10). Na to reče učitelj : in 3 ? Odgovor sledi koj : in 2. Učitelj : 9 ! (in pomisli), učenci pa: in 1 (je 10). Potem reče učitelj : in 5 ? Odgovor: in 4 itd. Iz tega vidi učitelj, 317 da učenci soštevajo pravilno, to je, da razume prav deliti drugi prištevanec. Ko nastavi potem učitelj 8 krogel na prvi žici in go¬ vori : 8 ! ter pomisli nekoliko, mu učenci koj odgovore: in 2 (je 10). Učitelj vpraša: 8 P ter misli in reče: in 5! učenci: in 3 •3 » 8 P „ „ in 4! , in 2 » » 8 ? „ „ in 7 ! „ in 5 Tako se dostavlja potem k ostalim številom : 7, G, 5, 4, 3, 2. Učenci naj naznanjajo tudi skupne svote kaker: 8 in 5, naj govore : in 3 je 13;-1. j. prvi del ali dopolnitev do 10 naj izvrše v mislih. Tretjič. Sošteva se brez vsakega nazornega sredstva: Učitelj reče : 9 ! in čaka nekoliko. Učenci potem: in 1 (je 10). Na to vpraša učitelj : in 4 ? Učenci pa odgovore: in 3 je 13. Polni odgovor: 9 in 1 je 10 in 3 je 13 bi utegnil biti še pretežek nekaterim učencem; istotako ni še terjali krajše oblike: 9 in 4 je 13. Zadoščuje, da je zadel učenec drugi del razdvojenega drugega prištevauca in končno svoto. Zgledi. Jednako se nadaljuje z ostalimi števili Naposled, ko so učenci razumeli tako soštevanje, naj naznanjajo le skupne svote, kaker: 318 Potrebno je pa, da se učenci dobro urijo v takem soštevanju, v to slede naloge: 8 + 4 = 20 + 4= 7 + 7 = 3 + ? = 10 10 + 3 = 6 + 7 = 9 + 7= 9 + 3= 8 + 7 — v Po doštevanju (zuzahlen) naj se vadijo učenci v dopol- novanju (erganzen), razločevanju (unterschiedsuchen) in primerjanju (vergleichen) števil. Zgledi za doštevanje in dopolnovanje števil. Učitelj: 9 ! (in pomisli). Učenci računijo sami pri sebi: in 1 (je 10). Na to reče učitelj: 3 ! Učenci doštevajo : 3 in odgovo¬ re : in 7! Učitelj : 7 ! (in pomisli). Učenci sami pri sebi: 3 ! Po¬ tem učitelj: 12 ! Učenci na to sami pri sebi (3) in 2 je 5. Odgo¬ vor: in 5 ! Učitelj : 6 ! (in pomisli). Učenci na tihem : (4) in 3 je 7. Odgovor: 7 ! itd. Zgledi za razločevanje in primerjevanje (:) števil. Učenci naj se vadijo soštevati števila po vrstah. Ko jim je prestopiti desetico, naj ne računijo n. pr.: 8 in 3, (2) in 1 je 11, ampak naznanijo naj kar skupno svoto, kaker: 8 in 3 je 11. Vaje v soštevanju po vrstah : a. sošteva se vsporedno : 1, 2, 3, 4 --20, h. izpušča se po jedno število : 1, 3, 5, 7-19. 2, 4, 6, 8-20. 319 c. izpuščata se po dve števili: 1 . . 4 . . 7 . . 10 —-19. 2 . . 5 . . 8 . . 11-20. Razume se, da morajo učenci začetkoma prav počasi so- števati in tako-le izgovarjati: 1 in 1 je 2 in 1 je 3 2 in 2 je 4 in 2 je 6. Potem naj govore : 1, 3, 5, 7-19 1, 4, 7, 10-19. Vadijo naj se tudi imenovana števila soštevati, kaker I oreh in 1 oreh je 2 oreha. D. Odštevanje števil v krogu 1 — do 20 z ozirom na prehod čez desetico. Ako je manjšanec (minuend) n. pr. 13, odštevanec (subtrahond) pa tako število, da je treba prestopiti desetico, ko se odšteva, tedaj je paziti: a. da odvzamemo od manjšanca toliko, kolikor zadoščuje, da dobimo uprav deset; h. da razdvojimo odštevanec v dva primerna dela in c. da odštejemo od desetice še drugi del razdvojenega odštevanca. Opomnje. Ge so se učenci tudi že vadili v takem od¬ števanju, vender je ponovimo, da opišemo sosobno uporabo ruskega stroja pri tem pouku Ruski stroj naj bo tak, da obseza lahko 3 X 10 krogel na vsaki žici in da ostaja kro¬ glam vrhu te širokosti še nekaj prostora. Dva pokrova zakri¬ vata prvo in tretjo tretjino, srednja pa je odprta in vse krogle stoje zakrite zadej za jednim pokrovom. V prvem slučaju (a) je to pravilo lahko, učenci vidijo 10 krogel na zgornji žici in to, kar je če/, ali jedinice, na spodnji žici; torej podoba: II krogel 320 Pouk je potem naslednji : Učitelj prestavi na prvi t. j. zgornji žici 10 krogel, spodej na drugi žici pa 1 kroglo. Gluhonemi govore pri tem: 11! Na to reče učitelj: 10! in kaže na vseh 11 krogel; t. j. on hoče: koliko krogel je odvzeti od 11 krogel, da jih ostane 10. Ko bi učenci ne razumeli učitelja, pomaga si s tem, da odbije spodnjo kroglo in jo požene zadej za pokrivalo. Tako dejanje pa ni tako primerno, tudi ne tako dobro, kaker oni pouk, ki ponuja učencem priložnost, da sami iz lastne moči rešijo skrivnost; zato je svetovati, da pridene učitelj rajši v slučaju, kaker zgoraj, spodnji krogli še jedno, mesto, da bi sam rešil vprašanje in da govori: 10? Učenci umejo, da to ni prav in že vzdigne nekdo roko in reče: manj 1! Na to pove učitelj celi odgovor: manj 1 10. Potem nastavi učitelj 12 krogel tako, da jih pride 10 na prvo žico, 2 krogli pa na drugo žico in vpraša: 10? Učenci odgovore: manj 2 10. 13.? manj 3 10, itd. V nadaljnem pouku nastavlja učitelj samih 10 krogel na prvo žico in kazaje na spodnjo žico izgovarja in povprašuje zaporedoma: 11, 12, — — — 19 in učenci odgovarjajo: — 1,-2, -9. Naposled odpade še teh 10 krogel, torej vsako nazorno sredstvo in učenci računijo na pamet. Vaja : Ko se predstavlja drugi slučaj (b), gledati je na troje: Prvič. Na stroju se vidi celi manjšanec. Pouk je potem na¬ slednji : Pred vsem pokaže učitelj učencem, da stoje vse krogle zadej za desnim pokrovom in da ni nobene zadej za levim pokrovom. Na to potegne učitelj 11 krogel, tako da jih pride 10 na prvo in 1 na drugo žico. Gluhonemi govore: 1L Po¬ tem odteguje in pelje učitelj jednajsto krogljo počasi in oči- 321 vidno vedno dalje; dokler se je skrila zadej za levim pokro¬ vom. Mej tem govore učenci: — 1 ! in učitelj vpraša: — 3! Možno, da zadenejo nekateri koj pravi odgovor: — 2, to je od ostalih 10 krogel je odvzeti še 2 krogli. Ako pa ni pravega odgovora, odpre učitelj levo pokrivalo in pokaže tam stoječo 1 kroglo rekoč: — l ! In ko je levo tretjino na stroju zopet prikril, govori kazaje tje: ne — 1, ampak: — 3 ; in odgo¬ vor bode skoro gotovo: — 2 ! Potem je treba zopet vse po¬ noviti in učenci odgovarjajo : manj 3 je manj 1 in manj 2 ali pismeno ; — 3 = — 1 -f — 2. Ako je na stroju 11 krogel; in učitelj reče : — 5, tedaj odgovore učenci: — 1 — 4! ali: — 5 je — 1 — 4 ! Tako se nadaljuje in dvoji: — 4 v: — lin — 3. — 7 v: — 1 in —6. — 8 v: — 1 in — 7. Ako stoji na stroju 12 krogel, torej podoba: •• in učenci odgovore : 12, skrije učitelj 2 krogli in učenci go¬ vore : — 2 ! Potem vpraša učitelj: — 3 : Odgovor bo: 2 — 1. Odšteva se potem zaporedoma: —4; — 5; — 6; itd. in učenci odgovarjajo : — 2 — 2; — 2 — 3; — 2 — 4; itd. Tako se odjemlje nadalje z razdvojenim odštevancem od : 14, 15 krogel itd. Drugič. Na stroju je videti manjšanec le deloma nastavljen, t. j. samih deset krogel je na žici. Pouk je potem naslednji: Učitelj nastavi na prvo žico 10 krogel in govori: 11 ! Učenci odgovore: — t ! Potem vpraša učitelj: 3 P Učenci: 2, ali: — 1 — 2. Učitelj: n v 12 ? 15 ? 14 ? 13 P 17 P Učenec: — n 2 5 4 3 7 21 322 Tretjič. Odšteva se brez vsakega nazornega sredstva. Naloge v tem slučaju so jednake onim pod «Drugič», kaker: V tretjem slučaju (<;) imamo tako lahko nalogo, da ni potreben še poseben navod, istotako se naloga lahko pred¬ stavlja, vprašati je samo: 10 — 2 = ? 10 — 5 = ? 10 — 3 = P itd. Vaje. 10 — 2 = P 8 = 9— 8 = 9 — 10 — 5 = ? 6 7 = 10 — ? 10 10 — 4 = ? 7 11 43 — ? 10 Ako nam je pa prestopiti desetico, če je namreč manj- šanec večji, kaker 10 ; odštevanec pa zopet večja svota, ka¬ ker jedinice manjšanca, tedaj nam je paziti pri pouku gluho¬ nemih sosebno na troje: 323 Prvič. N.1 stroju je videli celi inanjšanec iti predstava je po¬ tem naslednja: Učitelj naj pouči učence najprej, da si mislijo ntajjpta- nec, ki stoji na prvi in drugi žici, sestavljen iz 10 in črniko. V to potegne učitelj 11 krogel in govori: 11 ! Učenci pašami pri sebi: — 1 (— 10); in ko tako prav mislijo, reče učitelj: — 3! Učenci odgovore: — 2 Učitelj pa vprašaje je koliko? Odgovor : 8. Na lo pove učitelj celi odgovor in učenci po¬ navljajo: 10 — 2 — 8. Na stroju ostane vedno 1 1 krogel. Vaja: Drugič. Na stroju je nastavljenih samo 10 krogel. Učitelj potegne toraj na prvo žico 10 krogel in govori: 11! Učenci računijo sami pri sebi: (11) — 1=10. Na to reče učiteij: — 3? Učenci si razdvoje v mislih: — 3 v: — 1 in 2 in odgovore: 8 Tako se odštevajo od 11 še druga števila, kaker: 9, 8, 7, 6 itd. Učitelj: 11 ! (in pomisli) — 4? Gluhonemi: — 3 7 , Ul . - 6 ? , -5 = 5 . 11 ! . - 7? , -0=4 Tretjič. Odšteva se brez vsakega očitnega sredstva in postopa se ter predstavlja po naslednjem : Učitelj reče: 11 ! in nekoliko pomisli, učenci pa raču¬ nijo: (11) — 1 10. Na to vpraša učitelj: — 3? Učenci razdele: - 3 v: - 1 in — 2 in odgovore: — 2 - 8. Učitelj : 11 ! (in pomisli) n n 11 ! 11 ! 11 ! - 6 ? — 2 ? — 8 ? — 5 P Gluhonemi: — 5 = 5 Tako se nadaljuje odštevanje potem od: 12, 13, 14 itd. ; in učenci naznanjajo naposled tudi samo še ostanek, t. j. drugi del razdvojenega odštevanca, kaker : Učitelj: 12! (in pomisli) — 3? , 15 ! „ - 8 ? 17! , — 9? » 12! „ - 9? Gluhonemi: 9. V tem se morajo učenci pa dobro vežbati in naposled odštevajo tudi po naslednjem: 12 — 3, 14 — 6 itd. in govore : 12 mani 2 je 10, mani 1 je 9; 14 „ 4 je 10. „ 2 je 8 itd. Mesto izraza manj rabijo naj tudj besedico preč. Naloge, ■11 — 3 = 13 - 5 = 9 ~f P 10 11—4 15 — 7 - 6 — 6 - 15 — 8 - 3 = 8 — 12 — 5 = 8 —- 17 13 + 4 = 16 — 9 = Po odštevanju (Subtrahieren) naj se vadi zmanjševanje (Vermindern), potem razločevanje (Unterschiedsuchen), primer- jevanje (Vergleichen) in razdvojenje (Zerlegen) števil. Zgledi zmanjševanja števil: Učitelj: 12 — P == 9 ! Gluhonemi: — 3 , H - ? 7! , - 4 „ 15 — ? = 9 ! „ - 6 Zgledi razločevanja števil. 325 Zelo važno je tudi, da odštevajo učenci po vrstah, kaker : 20, 19, 18, 17-1. 20, 18, 16, 14-2. 19, 17. 15, 13-1. 20 . . 17 . . 14 . . 11 . .-- 2. 19 . . 16 . . 13 . . 10 . .-1. 18 , . 15 . . 12 . . 9 . .-3. Učenci naj računijo počasi in govore naj: 20 manj 1 je 19, preč 1 je 18. Končno naj izgovarjajo : 20, 18, 16, 14-- — itd. 19, 17, 15, 13 —-itd. Vaja v odštevanju imenovanih števil. 3 orehi — 1 oreh ? 4 vinarji — 2 vinarja = ? itd. E. Množitev števil. Množiti je tisto število večkrat soštevati. Tu je podati učencem najprej pojem o besedici krat. V to naj udari učitelj po mizi n. pr. jenkrat in naj reče: eden krat , potem udaii dvakrat rekoč: dva krat. Bolj nadarjeni učenci se pokličejo, da posnemajo učitelja v tem dejanju in govore: eden krat , 326 dva krat. Nekemu učencu se veli tudi, da prinese stol; in ko je to napravil, ga vpraša učitelj: Iiaj si prinesel ? (Take govorne oblike morajo biti učencem poznane ; vsaj bi dru¬ gače popred ne mogel pričeti računstva). Gojenec odgovori : stol , U. Koliko stolov ? G.: eden stol. U. Koliko krat si pri¬ nesel ? G.: eden krat. U. Eden krat eden stol , koliko stolov je? eden. Potem se vzame mesto stola drugo stvar in naj¬ bolje tako, ki je osobito samo jenkrat v šoli, kaker: miza peč, omara, da se govori o njej. Na ruskem stroju naj učitelj očividno predstavi tudi kroglo in vpraša ? Koliko krogel je ? Odgovor : ena. Kedo je pokazal kroglo ? Odg.: učitelj. Koliko krat ? Odg.: eden krat. Eden krat ena krogla , koliko krogel je ? Odg. : Eden- krat ena krogla , je ena krogla. Na to naj udari učitelj po mizi, ko so vsi učenci paz¬ ljivi, dvakrat in naj izgovori: dva krat; to naj zapiše tudi na tablo in opomni, da je krat: X. Učenci pa posnemajo učitelja v dejanju, govoru in pisavi. Pozove se tudi, da vz¬ dignejo roko : eden krat, dva krat, da napravijo na tabli črto ali krog: eden krat in dva krat, da zapišejo število 5 na tabli: dva krat in potem, ko so se take vaje povoljno izvršile, preide se na obdelovanje : 1 X 1. V to veli učitelj bolj nadarjenemu učencu, da nariše križ na tabli, in ko ga je napravil, vpraša učitelj : Ko¬ liko križev je? Odgovor: eden križ. Kedo je risal križ? Odg.: jaz. Koliko krat si risal ? Eden krat. Eden krat eden križ , koliko križev je ? Odg.: eden. Na to daj učencu jeden oreh in vprašaj ga jednako, da dobiš naposled odgo¬ vor: Eden krat eden oreh, je eden oreh; to zapiše tudi učenec na tablo z besedami in znamenji in brati je : 1x1 1 oreh in ko se je to pokazalo tudi z drugimi stvarmi, stoji: 1X1=1. {,. Na tak način se kažejo in obravnavajo potem števila v posameznih krogih do 20. 1X2 = 2, 1X3 3 itd. 1 X 20 = 20, in: 1 x 1 = 1, 2 X 1 2,3x1 - 3, itd. 2 X 1 = 2, 2 X 2 = 4, 2 X 3 - 6 ; itd., 3X1 = 3, 3x2 = 6, 3x3 = 9 itd. 327 F. Delitev števil. Gluhonemim je treba podati najprej pojme: deliti in meriti. V to vzame učitelj 10 orehov n. pr., ki je razdeli desetim učencem in je ob enem opozori, da je to deliti. Pojem: meriti, meritev števil, se pokaže, ako vzame učitelj posodo, ki drži jeden liter in posodo, ki drži 10 litrov, pa zajema iz tretje posode vode po litru in vliva v ono po¬ sodo 10 litrov. Tako vidijo učenci, da je vsprejela večja po¬ soda 10 litrov vode. Učenci vidijo tudi kolikokrat večja (kolikokrat manjša) je ena posoda od druge ; do tega pridejo učenci tudi, ako se vodijo po naslednjem : Učitelj kliče jednega učenca po jednem, da vliva vodo po enem litru v ono večjo posodo 10 litrov in da govori mej tem : eden krat eden liter , dva krat eden liter , tri krat eden liter, . . ., deset krat eden liter , dokler je posoda pol¬ na vode. Potem vpraša učitelj: Koliko krat si vlil 1 l. ? Uče¬ nec : 10 krat; torej: Koliko litrov vode drži ona posoda ? Odg.: 10 litrov. Koliko krat je treba vzeti 1 l„ da se dobi 10 l. Odg.: 10 krat. Koliko krat. je 1 l. manjši od 10 l. ? Odg.: 10 krat je manjši 1 l. od 10 l. Koliko krat so 10 l. večji od 1 l. ? Odg.: 10 krat. Ali: Koliko krat je 1 l. v 10 litrih ? Odg.: 10 krat. 1 v 10 je 10 krat. Tako se pokaže meritev z metrom, ako meriš sobo, trak, itd. Način delitve števil. 1:1 1. Učitelj vzame 1 vinar, ga pokaže učencem in vpraša : Kaj je to ? To je vinar. Koliko vinarjev je ? Odg.: eden. Koliko krat eden vinar ? Odg.: eden krat. Po¬ tem kliče posamezne učence k sebi: Komar, koliko učenčev je tukaj? Odg. eden učenec. Učitelj da vinar Komarju in vpraša: Koliko vinarjev imaš ? Odg.: eden vinar in potem govori učitelj : Eden vinar dan Komarju, je eden krat ali eden v enem je edenkrat. To zapiše učitelj tudi na tablo : 328 eden v enem je edenkrat ali, ko je pokazal, da je (:) znamenje za v t. j. znamenje delanja, se dobi: 1:1 = 1 . Na tak način se pokaže tudi, da je : eden v dveh, dva¬ krat ali: 2:1=2, 3:1=3, itd. Način meritve števil, 1 : 1 = 1 . Učitelj ima na mizi jedno posodo polno vode (žita, itd.), ki drži uprav jeden liter in drugo posodo, ki drži tudi jeden liter, pa ta je prazna in pokliče k mizi učenca, kateremu veli: Izlij iz te posode vodo v ono posodo! Ko je učenec to izvršil, ga vpraša: Kaj si naredil ? Izlil sem vodo iz ene posode v drugo, bo odgovor, četudi s pomočjo učitelja. Si izlil vso vodo ? Odg.: vso. Je oni liter poln ? Odg.: da, poln je. Moreš vliti vanj se eden litet ? Odg.: ne. Koliko krat moreš vliti 1 l. v 1 L ? Odg.: enkrat ali: Eden 1., koliko krat gre vil.? Odg.: eden krat; torej je (učitelj piše na tabli): eden v eden edenkrat ali 1:1 = 1 . Kaker se je pokazala tukaj delitev in meritev števila 1, prav tako se postopa potem z drugimi števili. Primerjaj ob jednern metodiške računice, kaker: L. Lau- tar-jeve, Josipa Saatzer-ja za I. in II. šolsko leto, VVien:. 1889.: Jos, Hofer, Methodik des Rechenunterrichtes v knjigi Hand- buch der spec. Methodik. Herausgegeben von Rob. Nieder- gesass, Wien 1890., in druge. Tu so navedeni primeri za vse 4 temeljne računske vrste s celimi števili (razume se prvi pojmi, in uvod v ra¬ čunstvo), da vidi učitelj, kaka razlika je v poučevanju gluho¬ nemih in onih otrok, ki slišijo. Računstvo pri deci, ki sliši, gre, hitro izpod rok, prav radi tega, ker je vsled govora bolj razvita, pri gluhonemih pa počasno. Ko pa imajo gluhonemi glavne 329 pojme in ko so dospeli tako daleč, da znajo reševati navadne čve- terorazliCne račune, se poučujejo nadalje v računstvu prav tako, kaker slišeči učenci, zato ni potrebno da bi se navajalo nadaljno postopanje v tej stroki še posebe. Učitelj gluhonemih naj si samo upriličuje svojo pot na podlagi didaktiških pravil ozirajoč se na to, da ima pred seboj dcco, katera nima naj- potrebnišega sredstva, da bi se naravnim polom vzgojevala, — daru govora. : Imenik in tolmač nekaterih besed, ki so se rabile v tej knjig-i. (Pridejane številke kažejo strani.) Dr. Abram 127. Agricola 5. 13. 161. Aičhinger 66. 68. Alle 44. 45. 46. 51. M. Alojzija 132. pl. Altesti 114. Arnman 10. 12. 13. 14. 15. 18. 19. 20. 27. 54. 69. 71. 217. Anna Katar. Elizab. 30. M. Andorfer 123. Antonios 7. de Aquapendente Fabr. 8. Arnold 77. 78. 81. 82. 89. 214. 227. 300. Arnoldi 14. 73. Ascoli 114. grof Atlems 102. 111. sv. Avguštin 161. M. Avguština 132. abeceda ročna; Finger(Hand) Alphabet 6. 17. 18. abstrahovati, odvlačevati, od- mišljevati si čutne znake v pojme 152. afazija 145. akademija, učeno društvo 16. akustika, zvokoslovje 175. analogija, nalika, sorodnost, „ a na I ogon rationis"; Kant pravi, da gluhonemi sodi le po naliki ali podobnosti predmetov: praviti uzrokov torej ne spozna njegov šibki um. 161. anticipirani glas, Purkinjev napenjalnik; Blahlant 234. artikulirati ji' govorila na¬ stavljali kaker za glasove 184. avtoriteta, veljaven mož, stro¬ kovnjak, veleum 76. baron Bach 128. Bader 110. Baldasari 114. Barbot 15. Baubella 128. Beaurnarin 16. de Beaumont 19. Bebian 24. Becker 52. 67. 68. 70. 167. Beda 4. Benedelti 268. Berger 36. M. Bergmanria 132. Berlot 135. 332 M. Bernardina 132. Berthier 23. Bihringer 66. Binet 146. 150. Bonet 6. 13. 15. 18. 20. 216. pl. Bosizio 113. Bossuet 19. Boštjančič 131. Boudin 142. Braidwood 217. Bregant 114. Broca 145. Buchner 14. Brucke 225. 238. 244. 246. Buck 131. Budal 90. 99. 100. 101. 102. 108. 111. 112. 113. 115. 117. 118. 119. 127. baron Buffa 113. 114. Budin 99. 102. 115. 131. Bujatti 100. 102. dr. Buhver 9. 10. Bum 146. Bunec 114. Burel 120. balbotač; Stammler 141. barva glasu; die Klangfarbe 184. 198. bebec, bedast; blode 141. Bela peč; Weissenfels 77. besedonemost, (cecita ver- bale) 146. berilo za I. II. III. razred 273. 375. betast jezik; unnat.; Verdick. der Zunge (Hypertophie) 247. bilabijalen, dvoustničen glas; billab. Laut 188. 237. bobnič; Trommelfpll 132. božanstvo (divinitas) kot princip jedino prave vzgoje 47. božja pot na Sv. Goro 103. blazni; der Irre 143. branje z ust (od ust); Mund- ablesen 9. 266. dr. Camerarius 13. Cardan 8. 9. 13. de Garrion 7. de Castro 7. pl. Catinelli 119. Champion de Cice 23. Gharcot 146. 147. de Chaulnes 17. Chiurlo 100. Gelotti 104. Gochia 114. baron Godelli 99. 102. 113. 114. dr. Coen 141. dr. Gollugnati 100. Comeanz 122. 123. 31. Gondillac 162. grof Coronini 113. 114. 119. 128. 136. dr. Costa 130. pl. Gozzi Mar. 112. Clerc 23. 156 Cuppers 86. 87. 88. 89. chirologija; Fingersprache 9. chironomija; Gebardenspra- che 9. chirosopher, Pbilocophus; Taubsturntnenfreund 10. cev sapnikova, duSnik; Luft- rohre; cev Evstahijeva 191. connetable, span. General 6. Czech 44. 49. 50, 51. 52. 63. 73. 91. 95. 96. 97. 116. CekljaC; Laller 141. čelnica; Stirnbein 191. črkokretanje; Fingersprache 20 . 333 črkonernost 146. čutilo; Sinnesorgan 149. čutni nazori; Sinnliche Be- griffe 152. Dolgarno 11. Daniel 44. 46. 47. 49. 51. 52. Danvin 143. David 2. Day 169. 170. dr. Della-Bona 99. 100. 102. 109. 111. 115. 133. Denzel 72. Deschamps 18. Deutsch 75. Diestenveg 72. 167. dr. vit. Doliak 127. 115. Drack 34. Dreschel 113. daktilogija; Zeichensprache, gestus 17. 20. «danebrogsmann-a» red 42. 81. dihanje; Athmen 197. 204. določiti glasove; die Laute bestimmen 205. 220. dostojanstvenik; Wurdentra- ger 99. drdravec; Zitterlaut 247. družinski pogovor 81. dušno opazovanje stvarij; Gegenstande seben mit den Augen des Geistes 21. dvoglas (Diftong) 260. Eichler 294, dr. Eisenlohr 83. M. Engster 123. de l’Epee 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 27. 32. 33. 36. 38. 47. 51. 54. 71. 167. 172. Ernaud 17. I Eschke 29. d’ Etavigny 16. Ettmuhler 13. eksternat, učenci obiskujejo samo šolo v zavodu 53. elementaren pouk 85. epileptiški, božjasten 143. Fabbro 123. Fabjani 122. Faine 151. Faraon 2. Fekete 38. pl. Ferber 27. Ferdinand I. cesar 51. 94. 101. 106. 109. Fischer 3. pl. Fornasari de Verče 100. 110 . baron Formentini 113. 113. P. Fornari 145. 195. Flego 127. Frančišek Jožef I. ces. 114. de Fresno 8. Friderik Avgust saks. vol. knez 27. Friderik IV. danski kralj 40. Friderik Viljem, princ 63. Frobel 202. Frost 64. Furlani 97. formalni, oblikoslovni pouk: gramaLischer- sprachform- Unterricht 81. 2S. francoska: kretalno - pisalna metoda in nemška: go¬ vorna učba 55. Gabršek 290. dr. Genlilli 123. M. Geltrude 132. M. Gerold 122. Girardeau 147. 334 grof Gleisbach 99. 102. 111. Godina 114. dr. Gollmayr knez-nadškof 109. 114. 121. Gorjup I 14. dr. Gotze 26. Granati 25. 26. 162. Grandauer 294. Graser 44. 47, 48. 49. 51. 52. 61. 63. Grasshoff 30. 72. Grauer 43. Greiner 193. Griesinger 303. pl. Grimschitz 113. Grabauer 293. Grusovin 131. dr. Gruneisen 84. Griitzner 249. dr. Gude 201. 208. 217. Guibal 15. do Gurrea 5. Gntzmann 141. generalat, t. j. vodstvo šolskih sester v Monakovem 134. godalo; Musikinstrnment 185. godrnjati, godrnjanje; Brum- mon 256. glas, zvok; Laut, Tlion, Stim- rne; mehki, zveneči gla¬ sovi; stimmhafte, tonende Laute; trdi glasovi; stim- lose, liarte Laule 183. 189. 195. 197. glasbonemost 146. glasboslepost 146. glasilka: rima glottidis; Slimmrilze 189. 194. 195. glasilo, govorilo; Sprechor- gan 139. 189. 190. glasujača; Resonanzboden 184. glasotvorka; corda vocalis; Stimniband 189. 192. 194. gluhonemi, glušec; taub- stuinin; gluhota, Taubheit; nemost, Stummheit; gluho- neinost; Taubstummheit. gluhonemica; Tauhstummen- institnt. I. 139. etc. gluhonemi misli čutno 152. godrnjanje; Brummen 256. goltnik ; Gaumenlaut 188. govorilo; Sprechorgan 139. 190. 196. govorilonemi; sprachorgan- stumm 141. govorna metoda; Sprech- Oral- Articulationsmethode 12. 24. govorni stroj; Sprechtnaschi- ne 15. govorništvo; Redekunst, Rhe- torik 9. grbančanje obraza 243. Habermass 30. 268. Harnisch 72. Hartter 83. Hartmann 168. 170. 171. Hauser Gašper 139. Heil 5. 300. Heinicko 12. 19. 22. 24. 31. 54. 69. 71. 156. 162. 172. 217. Helmont 11. 13. 216. Hensen 42. 43. 214. Hemmes 300. M. Hilarij.i 132. Ililger 303. Hill 40. 53. 59. 60. 61. 66. 68. 71. 72. 73. 74. 75. 76. 77. 82. 83. 85. 86. 87. 88. 89. o35. 155. 163. 214. 227. 267. 300. Hippokrat 2. 161. J pl. Hirschel 112. llirt 146. Hirzel 60. 303, — 335 - Hoban 131. Hoffmann 219. 257. Holder 10. 11. 13. 15. Huschens 257. hibe na govorilih; Sprecli- gebriichen 211. hieroglifi, znamenja egipčan¬ ske pisave 96. hipertrofija 247. hobojist (lioboj je godbilo); Hautboist 71. homorganski glasovi 262. hripavost; Heiserkeit 257. hrhrati; gurgeln 196. hukati; hauchen 204. dr. Itard 23. 163. 169. M. Ivana 132. idijot 141. ikavee; Stammler 141. internat (naspr. eksternatu) gluhonemi se vzdržujejo in vzgojujejo v zavodu 44. Jager 40. 54. 55. 56. 57. 58. 59. 60. 63. 73. 83. 89. 142. 258. Jamet 24. Jamšek 114. Jariš 64. 65. 66. Joahim II. vol. knez brand. 13. 161. John škof 4. Jožef II. ces. 22. 32. 33. 36. Jug 131. 132. Justinijan rim. ces. 3. jabelko; Kehlkopf 189. 193. jadro; \veicher Gaumen, Gau- mensegel (velurn palati 186. jakost glasu; Lautstarke 198. jarek 1 ; Graben 93. jecljati; stottern 141. jedro govorne metode 151. jeziček, jezik 196. jezičnik ; Zungenlaut 187. Kafol (Caffou) 99. 100. Kant 161. Karol II. kralj 10. Karolina Avgusta ces. 38. Katarina I. ccs. 22. Kempeln 35. baron Kellersperg 128. Kerger 13. Kobrich 166. 168. 208. 210. 214. 217. 226. 247. 256. 258. 267. Kocjančič 206. 235. Konig 77. Komensky (Gomenius) 72. Kooluert 12. Koprivnik 1. 142. 159. Kosol 83. Kožer 115. Klevesahl 14. Kratzer 45. Kriiger 72. Kraše 79. 80. 81. 89. 160. Kučič 206. Kurner 1 14. Kussmaul 148. kasnoumen, slaboumen; schvvachbegabt 179. klimatiški, podreben 143. konferencije učiteljev gluho¬ nemih 83. konstitucija telesna-život 143. kontinuirati, nadaljevati z gla¬ som, trajno izgovarjati 241. kontrola, nadzorstvo 202. koščice slušne; Gehorkuo- chelchen 142. koze, kozice cepiti; impfen 94. krč ; Krampi' 144. kretanje, telokret; gestus, Ge- 336 barde kot materni jezik gluhonemih; doCim je pan¬ tomima priučeno kretanje slišečih ljudij, da predstav¬ ljajo razne prizore; glej pri Rimljanih 3. 155. naravno kr., umetno kr. 155. 156. kretin ima nepravilno vzras- teno glavo in je navadno tudi po duhu popolnoma top 141. Laban 114. Lachs 247. Lamartin 28. 179. Lampl 66. Lana - Terzi 9. 13. grof Lanthieri 121. grof Larisch 113. Lasius 14. Lavkotzky 122. Lenardig 131. 135. Leonhard voj. škof 113. Leopold princ c. kr. polk 98. Liesclnvitz 14. Linassi 114. Lloyd 113. 124. baron Locatelli - Schonfeld 119. 121. Lucian 3. Ludovik XV. kralj 17. Ludovik XVI. kralj 33. M. Luise 131. Luka evang. 4. Lušin Fr. Ks. knez - nadškof 91. 99. 101. lalikovec; Laller 141. labirint, znotranje uho 142. legar; Typhus 144. letalni stroj; Ftugmaschme 9. libra je star funt 112. lice prvotne goriške gluhone- mice 110. lopatica; Spattel 217. loterija 112. dr. IKIackenzie 185. Maks Jožef, bav. vol. knez 45. Mareš 64. Marija Antonijeta ces. 32. Marija Terezija ces. 33. 97. Marizza 102. 111. Marka evang. 3. Marušič 115. 118. Massieu 23. May 22. 32. 33. 34. 39. Matevž evang. 4. Mathias 84. Mechia 90. grof Mels 124. Merian 77. Merkel 249. Messala M. V. Korv. 3. grof Mestruzzi 114. knez Metternich 51 dr. Meyer 247. Migazzi kard. 33. Milost 114. dr. Močnik 99. 303. Mojzes 2. Montan 9. grof Montecuculi 114. Mosetig 115. de Morales 6. Morpurgo 121. 123. 131. Mozetič 99. 102. 115. 122. 131. 132. 135. Mucke 36. 37. 64. Muth 14. 217. materijalni, stvarni pouk 86. 218. mehaniški pouk 218. mehanizem govorjenja 148. mehki glas; weicher, tonender Laut; mehki nebni prepiš- nik ž: vveicher Gaumen- engelaut ž. 238. 337 metoda, učba; kretalna, go¬ vorna, mešana, m. 37. 214. mimika 3. misliti v podobah; denken in Bilderu und Schenerien 152. • monolog ali samogovor 150. monotonija, jednolični izgo¬ vor glasov 177. mrena, bobniča; Trommelfell 144. mrtvičnost; Schlafsucht 205. Nardini 104. 115. Neron ces. 3. Neumann 8. Niederhof 14. 217. nahod; Katarrh 144. nagluh ; sclnverhorig 140. napenjalni glas; Blahlaut 234. 261. naravni glas; Naturthon 207. naravni in umetni telokret; naturliche und kunstliche Gebarde 55. 156. nastava, držanje in razpust govoril; Einsetzen, Wer- liarrcn und Absetzen der Sprach organe 185. nazorni pouk; Ausehauungs- unterricht. 58. nazorno - bralni pouk; der verbundene Sach - und Le- seuntericht 275. naval krvi; Blutandrang 145. nebo trdo in mehko ; harler und vveicher Gaumen 196. nebnik; Gaumenlaut 188. neizšolani gluhonemi 157. nem, nemost ; 139. 152. nemška metoda pouka glu¬ honemih je govorna, arti- kulacijska metoda v na¬ sprotju francoske: kretalne- pisalne učbe 30. nepravi glasotvorki; falsche Stimmbander 189. nepravilno mišljenje; :mnor¬ mal es Denken 152. nosljanje; das Naselil 205. 256. nosna duplina; die Nasen- hohle 196. nosnik; Nasenlaut 187. M. Oblak 132. Obresa 111.' Olivo 111. Ortgies 80. Otto 70. oblok; Bogengang 142. oblikoslovje; Form e n 1 eh re 218 . obkrajni troseč r; marginale r 249. ' obstranski (desni, levi) jezič- nik 1; einseitig augeset/.ter Zungeiispitzenlaut 1. 245. oddušje; Respirations appa- rat 189. odgovor; Antvvort 278. okrožnica.; Rundsclireiben, Circulare, Gurrende 97. opekarnica; Ziegelbrennerei 105. oporoka; Testament 107. osepnice ; Blattern 144. osoda gluhonemih 157. grof Pace 124. 127. Pagon 90. 96. 97. 115. 120. 131. dr. Pajer de Monriva 124. 127.'129. 136. Pacjnet 145. Pasch ali Pascha 13. 161. Pascotini 127. 338 Paternolli 97. Paulus 92. 99. 106. sv. Pavel 98. Pavletič 119. 121. 12.7. 127. 130. 131. 132. 133. 134. 135. 136. 272. Ptingsten 40. 41. 42. 79. Pedij Kvintij 3. pl. Pepeu 112. Pereira 15. 17. 22. Peric 114. Pestalozzi 53. 71. 72. 79. Peteani škof 114. 293. Peterlak 120. Petkovič 114. M. Petronija 132. Petschke 8. 30. Plinii 3, Podgornik 132. Poland 48. Polk 115. 131. de Ponče 5. 13. 18. 20. 162. Pontoni 111. Popham 10. Potočnik 111. Pressel 83. de Priego 7. Priester 82. 89. 214. 227. dr. Prokop 114. 121 123. Purkine 234. 261. panoga; Fach einer Wissen- scliaft. 135. pantomima, mimik; der Mi- miker; glej mimika, die Gebarde. parafazija 151. pararotakizem 147. patrimonium, dedščina, po¬ sestvo 124. philocophns, prijatelj gluho¬ nemih 9. pisalno - bralna metoda; Schreiblesemetode 48. pisava kot uporaba ust za glasove 48. pismonemost; agrafija 146. pletilo; Stricknadel 216. 244. pljučni izdih; Ekspirations- strom 183. podvojitev glasov 225. pogovor vsakdanji, družinski 81. pojem 8. 279. pokrovec, poklopec jabelčni; Kehlkopfdeckel 196. položaj mirni govoril; Indif- ferenzlage der Sprachor- gane 186. 197. poluglasnik Kiilbvokal 184. ponavljanje 291. poobčenje pouka gluhonemih 44. posebna šola za gluhoneme 166. posrednji jezičnik r; Zun- gengaumenzitterlaut r 246. požiravnik; Speiserohre 196. predelovalen pouk 85. predsodek: Vorurtheil 1. prepona; diafragma; Zwerch- fell 193. prepišnik; Engelaut, Ge- rauschlaut 187. prevržen glas : Falset, Fistel- stimme 198. priličen pouk; Gelegenheits- unterricht 289. pripomočki umetni govor¬ nemu pouku 216. proste govorne vaje 218. prosti prilični pouk 75. prosveta ; Cultur 78. prošnja za vsprejem prvencev 165. prsni glas; Bruststirnme 178. prvine govorne ; die Elemente der Sprache 185. 339 Raphel 14, 27. 4.1 73. Ralza 102. 111. pl. Rayer 112. Regina Amalija 3l. Reich 29. 30. 40. 54. 72. 73. 83. 214. 216. Reitter 38. 39. 43. 66. 73. vitez Revoltella 113. Riecke 54. 55. dr. Rismondo 114. baron Ritter Zahony Hektor 114. 124. Rossler 53. 89. Rousset 15. Rudež 132. 135. razmere žaloste gluhonemice goriške 121. 125. reumatizem ušesni, trganje 144. rokodelstva 112. rokonemost 147. Saboureux de Fontenay 17. Saegert 60. 61. 62. 63. 86. de Sainte-Rose 15. Sandpichler 114. Santorini 195. Samuel-Lamuel 2. dr. Savio 99. 100. Schellander okr. kom. 102. Scherr 45. Scherz 77. Schibel 75. grof Schimmelmann 25. dr. Schrnalz 140. 184. dr. Schmirer 146. von Schoder 26. Schrott 113. Schottle 82. 83. 89. 153. 300. 303. Schulze 14. von Schulzendorff 30. Schumacher 88. Schwarzer 3/. 38. 43. 73. Schvvarzmaier 49. Sense 32. 73. M. Settele 132. Sibscota 11. 13. Sicard 23. 162. Sievers 185. 197. 259. 260. 261. Simon 37. 38. Slabus 114. Slomšek škof 94. Solier 17. Sommariva 135. dr. Spangher 111. Spartalli 114. Spendau 34. Spittler 77. Stagni 115. Stanič 92. 93. 95. 99. 101. 102. 103. 106. 10" 7 . 109. 115. 136. 293. Stahmann 217. Steiner 122. Stepansig 135. Stephani 44. Stork 22. 29. 32. 33. 34. Stotzner 162. 179. samoglasnik, vokal (phon) 185. 215. 259. sapa ; Hauch 185. 189. sapnik; Luftrohre, derllauch- tlion 189. 261. sekavec; Schneide - Vorder- zahn 196. sila dušna, zmožnost 150. „sirota narave „Waise der Natur“ 51. sirotišče; Waisenhaus 54. siratka 105. skoljčnica; Muschelbein 191. slišati; horen 258. sluz; Schleim 142. sluznica; Schleimhaut 189. smrčati; schnarrchen ,,smrčni r“ 197. 250. 340 slaboumen ; schvvachbegabt 141. •sluhovod; Gehorgang 144. soglasnik; Gonsonant (sym- phon) 187. 015. 259. spomin, razni spomini 148. stavek prosti 280. razširjeni 285. zloženi 288. strop ustni; Gaumen 196. Šober, katehet 115. šepetati, lispeln, flustern, še¬ peta vec, Lispler; šepetavi glas, vox clandestina, Flu- sterstimme 141. 197. 266. škarlatina šen; Scharlach 144. šumenje ; Sausen, Gerausch, 197. 198. šumevec; Gerauschlaut 198. 199. baron Taceo 114. Techmer 148. 195. 197. 198. 199. Teuscher 268. grof Terlage 65. grofica Thurn-Hoffer 110. Toman 91. 97. 102. 115. Tomadini 114. Tomasini 90. 293. Toroš 131. Trousseau 145. pl. Tschiderer nadškof 133. dr. Tušar 109. telokret 155. telokret umetni ; kunstl. Gebardensprache (Gestus) 21. 84. telovadba Staničeva 106. „tenea cappillis“, kraste po glavi 207. tilnik, zatilnik; Hinterhaupt- bein und Hinterhauptbein- gegcnd 144. tip; Tastsinn 209. trdi ustnični zapornik p; harter, stimmloser Lippen- Verschlusslaut p 222. M. Urbana 132. Urdich 111. udarec, sunec; Stoss 144. uredba gor. gluhonemice 142. ustanovitelj, ustanovnik ; Griinder 91. ustna in nosna duplina ; An- satzrohr-Mund-Nasenhohle 189. 196. ustničnik; Lippenlaut 188. ušesna troblja; Ohrtrompete 142. uvula, jeziček 191. 196. uvulare r; Zapfchen r 249. Valesius 6. Valeri 97. grofica Valsassinana 110. Vanin 20. Vatter 89. 214. 227. 303. de Velasco 5. Venus 34. 35. 39. 40. 43. 66. 73. 214. Vertovec 114. grof Vietinghof 26. „velarni glas“ 261. verstvo 294. višina glasu; Thonhohe 198. vokalist 140. votlina v čelnici; Stirnbein- hohle 191. votlina v zagozdnici; Keil- beinhohle 191. vprašanje 278. vtis ; Eindruck 152. vriščanje; Kreuschen 256. vzrastek; Druse, Ausmichs 142. 341 Wagner 60. 83. 84. Walland knez-nadškof 94. Wallis 9. 10. 11. 13. 14. 15. 18. AValther 1. 5. 7. 19. 32. 37. 39. 66. 76. 214. 303. AVeber 113. . Weinberger 34. Weissweiler 214. 226. 228. de Wernicke 146. 147. Whaley 10 Wich 51. Wild 13. grof Wimpfen 112. Winkler 100. 101. AVinteler 260, M. AVolfganga 132 AVolfenden 193. dr. AVrisberg 195. Zerrenner prošt 61. zaikavec ; Stammler 141. zborni pojem; Gollectivbe- griff 275. zlogovati; lautieren 25. znotranji počutek; das innere Geffihl 209. živec slušni; Gehornerv 142. živčevje; Nervensystem 144. žrelo; Rachen 196. y Popravki važnejših pogreškov. Druge pomote naj blagovoli čitatelj sam popraviti.