G-ospodarske stvari. Razglas vinogradnikom. C. kr. okrajna glavarstva te dni objavljajo: V sporaladi 1895 bodo se iz državnih nasadov na Spodnjem Avstrijskem, Štajarskem, Kranjskem in Primorskem po razmerju obstoječe zaloge prosilcem iz po trsni uši okuženih pokrajin oddavale ameriske trte in sicer: q) Riparia sauvage in selectione, Salonis Ruprestris in York Madeira rezanice (ključeci) po 3 gld. za 1000 komadov; b) Riparia-Portalis, Pailleres, Perriers in Jeuquez rezanice po 6 gld. za 1000 komadov; c) korenike brez razločka vrste po 10 gld. za 1000 komadov. Brezplačno oddavalo se bode trsje in rožje le izvanredno in to v slučajih, v katerih se gre za osnovo rezilnie iz občinskega ali društvenega premoženja ter je obstanek takega nasada najmanje za 10 let zajamčen. Prošnje za oddajo rožja naj se vložijo najkesneje do 1. oktobra 1894 v tukajšnem uradu. Skrb za strehe. (Konec.) Kdor še hoče kaj več storiti, naj si zdrobi prav na drobno navadnega stekla, ga namoči in primeša nekoliko apna in rudeče barve ter s tem namaže streho od zunaj. Tako postane zopet gosta, trpežna ter jako drži vodo. Kjer pa je opeka popokala, mora se, kar se samo ob sebi razume, nadomestiti z novo. Ako je na strehi dosti mahu, sme se brez škode izruvati in streha z gori omenjeno zmesjo namazati, da se tudi koreninice ugonobč, ki za opeko itak niso dobrega vpliva, temveč jo tako rekoč razjedajo. Mort ali malta, ki se je že razdrobila ter ne opravlja več svoje službe, mora se do cela odstraniti in streha vnovič, seveda s staro opeko, če je še za to, pokriti. Ako med staro opeko mešaš tudi iiovo, storiš dobro, če puščaš staro v doljnih legah strehe, z novo pa zgornje dele pokriješ. Ravno tako se morajo slabe, že šibke ali na pol gnjile škarnice in late prej ko mogoče odtrgati in z novimi nadomestiti. Še nekaj besed o škrilnatih strehah. Te trpijo največ škode, ker žeblji hitro zarjavijo in se ploščice obrabijo tako, da jih lahko vsak veter odnese in poslopje razkrije. Tenke ploščice in deske rade mokroto, dež ali sneg, vpuščajo, če niso tako položene, da pomaga druga drugi. Žeblji, s katerimi so zbite, morajo biti iz snovi, katere se ne prime tako rada rja; navadno se priporočujejo dobro pocinkovani žreblji. Ako je streha tenka, to se pravi, če ne ležijo ploščice po dve vrh jedne druga, treba jo je od znotraj namazati z zmesjo, gori omenjeno, kateri se pridene še nekoliko živinske dlake. Omeniti je le Se, na.j bo streha kakoršna koli hoče, da je poglavitno sredstvo, si jo prav dolgo v dobrem stanu ohraniti — pridno in vestno prezračevanje. S tem se hitreje sušč strehe, s tem se ovaruje les, s tem se ohrani seno, žito, slama, sploh vse, kar je neposredno pod streho, na dolgo v prav lepem stanu — ter ne zgublja od dne do dne svoje vrednosti, kar se v nasprotnem slueaju prav rado zgodi. Pustite kokoši na vrt! Tega pa že ne, odgovori mi skrbna gospodinja, kajti brž ko pridejo kure na vrt, že so v škodi. Seveda, k cvetlicam jih ni puščati, tudi ne k mladi zelenjavi; tam res napravijo škodo. Ko bi jih spustil spomladi na vrt, ko je vse vnovič nasejano in posajeno, no, to bi ne bilo pametno. A včasih pa je le koristno, da si tudi y vrtu poiščejo svojega živeža. Ko se vrt prekopava, je prav umestno, da pri delu pomagajo tudi kure, in tudi kedar je vrt že prazen, še perutnina vedno svojo službo opravlja. Kako to ? Kdo ali katera žival pa bolje in zdatneje preganja gosenice, črviče, gliste, podjede, bramorje, polže in polžiče, zaplivke, zapredke in mešiče, ličinke in ogerce in še celo vrsto drugih mrčes, ki v kurjem krofu tako po bliskovo drug za drugim svoj prezgodni grob najdejo! Katera žival pa prebavlja hitreje kakor kokoš ? Se-li ni čuditi, kolika obilica prej naštetih stvaric ima prostor v jedni sami kokoši! Le poskusi z lastno roko ugonobiti gosenice in beline, ki objedajo jedno zelno glavo in videl bodeš, koliko spretnosti premoreš pri tem delu nasproti kokoši! Seveda, tu in tam že gre kako pero tudi z pečenko vred kokoši v kljun, a saj j_e tebi pri mizi tudi zelenjava Ijuba poleg mesa. Škoda torej, katero morejo kure pri svojem delu napraviti, ni nikakor imena vredna, če pomisliš, koliko sto škodljivih mrčesov jedna sama kokoš ugonobi. Pa cel dan ne smejo kokoši le ob tem živežu ostati — škodi jim na zdravju. Zgodilo se je že, da so se takorekoč preobjele in poginile. Morajo poleg črvičev dobiti (vsaj zvečer) nekoliko zrnja. Najboljša je koruza, ki je težja, kakor drugo žito in zato več izda, ter imajo kokoši tudi po noči dosti dela s prebavljanjem. Ne le v zelnik ali cvetnjak, tudi v sadovnjak naj bi se večkrat spuščale kokoši. To se tem ložje zgodi, ker v sadovnjaku smejo biti, kedarkoli je in brez varuha, dočim jih v drugih vrtih ni varno pustiti samih. Pa saj ima vedno kdo, če gospodinja ali dekla, kaj opraviti v vrtu, pri taki priložnosti naj pusti vratca odprta in kokoši pridejo precej. Ko otide, se pa zopet pokličejo ali naženejo iz vrta. Sejmovi. Dne 22. septembra v Poličanah (svinjski sejem). Dne 24. septembra v Arnožu, Slov. Bistrici, Šmartnu pri Slov Gradcu in na Remšniku. Dne 25. septembra pri Sv. Trojici v Slov. goricah. Dne 26. septembra v Imenem (svinjski sejem). Dne 28. septembra v Cmureku.