Iz šole za šolo. Kazalni uk. Ptice po zimi. Veliko ptic je jeseni šlo v gorkejše kraje (recimo: lastovke, penice, pastiiičice, kiikavica, žrjavi, sterki, pustolovke i. dr.). Vrabec, vrana, sraka, kos pa ostanejo tudi po zimi pri nas. Na zimo dobe bolj gosto, gorko perje; vender pa je ubogim živalicam po zimi večkrat prav zelo mraz in zrarzujejo. Tudi po zimi ne dobe živeža. Kadar sneg vse zapade, pridejo ubogi ptički k hišaro, k ljudem ter prosijo živeža. Mnogo jih pa tudi lakote pogine. Pripovedovanje. Bodi doftrotljivT Bila je prav mrzla, huda ziraa. Metka je pobirala krušne drobtine in skorjice, ki so na tla padle. Dvakrat na dan je šla na dvorišče in je nabrane drobtine in sknrjice ptičkom potresala. Veselilo jo je, ko so ptički prileteli in radi urno pobirali, kar so na tleh dobili. Večkrat je dobro deklico v roke zeblo, toda dobro srce jo je grelo in blažilo Ko oče Metko vidijo, kako ubogim ptičkam potresa živeža, jej reko: flKaj delaš, ljuba Metka?" Metka: Vse pokriva sneg in led; ubogi ptički ne morejo dobiti živeža; žalostni so in lačni; zatorej jim potresarn živeža, dokler ga nikjer niinajo. Oče: Prav, da delaš tako; pa vender ptičev je mnogo; ti moreš le nekaterim pomagati. Metka: Naj vsi otroci store tako kakor jaz, in mnogo ptičkov bode preskrbljenih, da ne bodo stradali in lakote umirali. Oče: Dobro bi bilo, ako bi bilo tako; potem bi ne bilo bede in nadlog na svetu, in vsi ljudje bi bili srečni. Ljuba Metka, bodi vedno tako blaga in dobra in vedi, da da je Bogu zelo, zelo ljubo, če komu v sili pomagamo in mu težave lajšamo. Učenje na pamet. Ptice po zimi. 1. Pridi k oknu, ljuba mala!2. Glej, kako že omagujem, Daj rai zrnic in drobtin !Ves dan lakoto trpim, Zemlja trda je kot skala,V snegu, ledu premrazujem, Ni več kopnih ccst, ravnin.Komaj, reva še živim. 3. Pridi k oknu, ljuba mala! Daj mi kruha, skorjico, Bom vzpomladi ti vračala: Pela hvalno pesmico. *) Der Gang oder die Tageszcitcn der europaeiscben Literatur: Morgen baben die Slaven, Tag die Deutschen, Mittag die Englilnder, Jauson dic Franzosen, Abead dic Italiener, Nacht die Spanier. Ptica pri oknu. Ptica k oknu priletela,V hišo so ljudje jo vzeli, Žalostno ljudem zapela:Vsi so radi jo imeli; Oj, kak' budo zcibe me,Ko pa je vzpomlad prišla, Vsmilite se ptičice!V gozd je ptica zopet šla. Petje. Lačni ptiček. Na 1. Ti drob - ni, lju - bi 2. Pri - le - ti k me - ni pti - ček moj! Na mra-zu kak mesim na tla, Ni - kar se me ne 1. 2. dliS! boj! Po - Po - vej, be- kje ¦ ri spa-val vsa ta bos zr- no ni -coj? - ca! Al' Na je- sti kaj do - biš? pol-ni že-pek svoj! Yrabec. Vrabec je sicer pevec; a ne poje posebno lepo. Živi najraje v družbi na vasi in na polji. Rad je pri človekovem stanovanji, zato, ker tu vedno kaj živeža dobiva. Vrabec iraa debel, močan kljun. Glavo ima okroglo. Siiknjico ima rujavo, kostanjevo, sivo in belo pisano. Na nogah ima štiri prste, tri spredaj in enega zadaj. Vrabec pobira zrnje, seme in črve. Na polji rad kaj ukrade, na vrtu pa koristi. Vrabec je čvrst, predrzen in zvit ptič. Učenje na pamet. Yrabec in konj. Vrabec: Konjiček, jasli polne imaš, Al' meni kaj od tega daš? Vsaj eno zrn'ce ali dve, — Lehko se boš najedel še! K o n j : Predrzni ptič, pobiraj le, Obema dost' je krme te. In skupaj jesta kar oba, Potrebe nič ne trpita. In vroče leto je prišlo, Se hudih muh ni manjkalo: Pa vrabec pridno jih lovf, Da konj nadlege ne trpl. Yrana. Vrana ni selilna ptica. Vso zimo je pri nas. Kadar sneg pokriva polje in gozde, nima živeža in je včasi zelo lačna. Pride k hišam in na ceste, da dobi kaj živeža. Pripovedovanje. Ke odlagaj molitvel nZaplataa je gora na Gorenjskera. Velik kos gore je obrasten s travo. Kmetje jeseni travo pokose in v stoge spravijo do zime; po zimi pa jo z gore vlačijo. Bil je lep zimski dan. Torej je neki posestnik (tako pripovedujejo stari ljudje) ukazal svojiin ljudem na goro iti po seno. Uže so senarili precej časa, kar zazvoni poludne po cerkvah, in ker se je tudi slišalo v goro, djali so nekateri: »Poludne zvonf, molimo, da se nam ne primeri kaka nesreča". — Odkrijejo se ter molijo vsi drugi, le trije ne, ki so svoj pot dalje delali, rekoč: nNi časa, da bi zdaj molili, kar bodemo prej delo dokončali, toliko bodemo prej z mraza". Kaj se zgodi ? Komaj ti delavci to izgovore, utrga se nad njimi plaz snega, ki ga je solnce ogrelo, in zasuje vse tri, kjer so žalostno poginili. ^S^E^ H =Ł=? ^ m