Freska Mirka Šubica v varstvu OŠ Šmarje-Sap
V srcdo, 25. 10. 1989 jc bila v sklopu prireditev ob občinskem prazniku krajša proslava in slovcsen prevzem freske akademskega slikarja Mirka Subica »Alegorič-nc tcmc«. ki jo jc Osnovni šoli Šmarje Sap podaril Ivan Marn. Freskaje prej bila na njcgovi hiši, ki bo /aradi gradnjc avtoceste porušena. Omenjena hiša je prej pripada-la pisatclju, publicistu in prevajalcu Ivanu Lahu,slikar MirkoŠubicpaje bil njegov uscbni prijalclj. Priložnostnesvečanostisoseobpredslavnikihdružbenopolitičnega življcnja občine udelcžili tudi hčerka MirkaSubica, žena pokojnega pisatelja lvana Laha in dircktor Loškega muzeja, ki je navzočim spregovoril o freski. Pisateljev sin Andrijan Lah pa je šoli podaril nekaj originalnih pisateljevih del, s pomočjo katerih so polem lahko učenci in učitelji pripravili priložnostno razstavo nekaterih del pro-fesorja Ivana Laha. Na prireditvi so učenci brali odlomke iz njegovih del, zlasti iz tisiih, ki opisujejo pisateljev domači kraj in Ijudi. V pisateljevi hiši so se zbirali kul-turniki in domoljubi, saj je bil profesor Ivan Lah pisatelj, prevajalec, publicisl in tudi velik domoljub. Nekaj del naših avtorjev je prevedel v češčino. Ker je profesor Ivan Lah kljub tcmu, da je večino svojega življenja preživel v naši občini, širši javnosti precej nepoznan, objavljamo nekaj podatkov o njegovem življenju in delu.
IVAN LAH
je bil rojen 1881 dacarju v Trnovem pri llirski Bistrici. toda na rojstni kraj ga čus-
ivcno ni nič vezalo^ Večino otroških let je namreč preživel v Šmarju pri Grosupljem (od tam sta bila doma ludi slovenist Janez Nep. Primic in Ijudski pevec Matevž Kračman). Ta dolenjska vas mu je ostala za vedno v loplem spominu. njena pokra-jina, Ijudje in zgodovina soga kot pisatelja ncnchno oplajali. Gimnazijo jc obuskoval v Ljubljani, dlje časa je bil gojenec Alojii-jevišča, in se v zadnjih razredih zasebno wL\\ ruščine (dr. Jenkov Ruski kružok). Po maturi (1903)jeodšel v Prago,študiral pri profesorjih Machalu, Masaryku, Drtini in drugih slavisliko, klasično filologijo, filo-zofijo in pedagogiko, izoblikoval svoj na-zor v smislu nacionalizma in Iiberalizma ler vneto sodeloval pri Omladini in Svo-bodni misli, ki sta izjajali v Pragi. Po di-plomi je bil nekaj let dotnači učitelj v ofi-cirski družini ob romanličnem Gardskem jczeru, vmes doscgel na praški univer/i doklorskočast, nato pa se odpravi! na po-tovanje po slovenskih dcželah Poljski, Ru-siji, Bolgariji in Srbiji. Potem je (v letih 1911 do 1914) urejeval časopisa Jutro in Dan ler kot časnikar pogumno širil jugos-lovansko idejo, ki se je v njem v času bal-kanskih vojn dokončno irablikovala. Kot
politični osumljenec je prvo vojno prebil pojcčah in laburiščih, natosoga poslali na romunsko fronto. kjer je bil ranjen, tako daje osvobojenje pričakal v praški bolniš-nici. Po kraj.5em bivanju v Mariboru, kjer je pomagal organizirati kulturne uslanove, sc jc nazadnje ustalil v Ljubljani: tu je bil (od 1920) profesor na mestni ženskigim-naziji in umrl leta 1938.
Lah jc bil brez dvoma dovolj nadarjen ustvarjalec, toda v leposlovju je bil preveč plodovit in se ukvarjal še s časnikarstvom in publicistiko, tako da se v svoja dela ni utegnil dovolj poglobiti in doseči večjo kvaliteto. Od začetka stoletja do prve voj-ne jc objavljal po revijah krajšo prozo, čr-tice in novele. Prispcvki v Domu in svetu v romantično realistični smeri ter deloma pod vplivom Gogolja in Turgenjeva pri-kazujejo bedno in samotno življcnje »do-brih izgubljenih duš« ter slikajo dolenjsko pokrajino in barjansko ravnino. V lcm pr-vem obdobju Lahovega pisanja jc nastalo tudi nckaj boljših sivari, ki psiho našcga podeželskega človeka in socialnc razmere za agrarnc krize prikazujejo doccla rcali-
stično. Leposlovna prozii, ki je nato izhaja-la v Slovanu in Ljubljanskem zvonu, je bistveno drugačna, po zgledu moderne, Neiiz.scheja in mladega Cankarja bolj kozmopolitska, individualistična in arti-stična. Impresionistično slika pokrajino, ppslužuje se filozofskega dialoga, i/pove-duje življcnjsko melanholijo, izraža mi-sclni upor proti tradiciji in poveličuje uži-vanje življenja, in sicer v lirsko ritmizira-ncm slogu. Vse življenje pa je pisal Lah še obsežnejša dela z zgodovinsko snovjo — najbolj znanje roman Brambovci — kise spet dogajajo največ na Dolcnjskem in so pisana pretežno romamično. Za mnoga od teh del je značilno. da jim je določena zgodovinska doba samo lupina, jcdro pa domišijijsko bujnc Ijubezenske in junaške zgodbe, marsikjc pa se tudi objektivno ep-ska forma teh del subjektivizira in lirizira.
Bistveni sestavini Lahove osebnosii sia končno njegova kulturnopolitična publi-cistka, posvečenajugoslovanski nacional-ni ideji, ter vloga zavzctega posredovavca češke književnosti in kulturc Slovcnccm.