@elodec 	
	 Nastanek	raka 	
4	 Dejavniki	tveganja 	
6	 Znaki	in	simptomi	–	 	
	 pomen	pravo~asnega	 	
	 odkrivanja	bolezni 	
	
7	 Diagnosti~ne	preiskave 	
9	 Stadiji	bolezni 	
0	 Zdravljenje 	
	 Operacija – lokalno zdravljenje 	 	
	 	 Mo`ni zapleti po operaciji 	
	 Radioterapija – lokalno zdravljenje  
 z obsevanjem 	 	 	 	
	 	 Mo`ni ne`eleni u~inki in posledice  
  obsevanja 
4	 Sistemsko	zdravljenje z	zdravili 	
	 	 Mo`ni ne`eleni u~inki kemoterapije 	
5 	 Spremljanje	bolnikov	 	
6	 Vpra{anja,	ki	jih	lahko	zastavite		 	
	 zdravniku	(gastroenterologu,		 	
	 kirurgu,	internistu	onkologu,		 	
	 radioterapevtu	onkologu) 	
9	 Kam	po	pomo~,	ko	se	znajdemo	 	
	 v	du{evni	stiski?
Kazalo

4 5
Celice, ki sestavljajo tkiva in 
organe, se v normalnih razmerah 
delijo v skladu s potrebo 
organizma. Ko se postarajo, 
odmrejo in nadomestijo jih 
nove celice. V~asih ta proces ne 
poteka po ustaljeni poti. Celice 
se lahko spremenijo, se pri~nejo 
nenadzorovano deliti in s staranjem 
ne odmrejo. Te »nesmrtne« celice 
tvorijo ra{~o, ki jo imenujemo 
tumor. Tumorji `elodca so lahko 
benigni ali maligni. Benigni	tumorji 
rastejo lokalno, so obi~ajno 
nenevarni in se po odstranitvi ne 
ponovijo. Maligni	tumorji 	(rakavi 
tumorji) `elodca lahko prerastejo 
steno `elodca in se {irijo v sosednje 
organe (po`iralnik, trebu{no 
slinavko, jetra ali ~revo) ter ovirajo 
njihovo delovanje. Rakave celice 
se lahko odcepijo od primarnega 
tumorja in po limfnem sistemu ali 
krvi potujejo v druge organe telesa 
(bezgavke, jetra, plju~a ali kosti), 
kjer tvorijo zasevke (metastaze).  
Nastanek	raka @elodec
@elodec je del	prebavnega	
sistema. Hrana potuje od ust skozi 
po`iralnik v `elodec. V `elodcu se 
uteko~ini in potuje v tanko ~revo, 
kjer razgradnja poteka naprej. 
Stena tega votlega organa, ki le`i 
v zgornjem delu trebu{ne votline, 
pod rebri levo, je sestavljena iz 
petih	plasti. Notranja plast vsebuje 
razli~ne `leze, ki proizvajajo 
`elod~ne sokove, ti pa pomagajo 
pri prebavi hrane. Mi{i~na plast 
omogo~a gibanje `elodca. Zunanja 
plast dr`i `elodec na mestu. Dve 
vmesni plasti dajeta `elodcu oporo.
po`iralnik
`elodec
vranica
tanko	~revo
debelo	~revo

6 7
Dejavniki	tveganja
•
•
•
•
Dejavniki tveganja so tisti 
dejavniki, ki pove~ajo mo`nost  
za nastanek raka `elodca.  
 
Ne vemo {e, zakaj se pri nekaterih 
ljudeh razvije rak `elodca, pri 
drugih pa ne. Raziskave so 
pokazale, da je pri ljudeh, ki 
so bolj	izpostavljeni dolo~enim 
dejavnikom tveganja, ve~ja 
mo`nost zbolevanja za  
rakom `elodca, ni pa to pravilo. 
Veliko ljudi kljub dejavnikom 
tveganja ne zboli za rakom 
`elodca.  
 
Dejavniki tveganja za razvoj raka 
`elodca so: 
Starost; ve~ina bolnikov z rakom 
`elodca je starej{ih. 
Spol; bolezen je pogostej{a pri 
mo{kih. 
Prehrana; raziskave ka`ejo, da 
dimljena, slana hrana lahko pove~a 
nevarnost za razvoj raka `elodca. 
Veliko sve`ega sadja in zelenjave 
varuje pred boleznijo.  
Oku`ba	z	bakterijo	Helicobacter	
pylori; H. pylori je bakterija, ki 
lahko v sluznici `elodca povzro~a 
nastanek vnetja in razjed na 
`elodcu. Zaradi oku`be z bakterijo 
se pove~a tveganje za nastanek 
raka `elodca. ^eprav oku`ba 
z bakterijo pove~a tveganje za 
nastanek raka `elodca, rak ni 
nalezljiv.  
Kajenje; pri kadilcih je ve~je 
tveganje za razvoj raka `elodca. 
^ezmerna	telesna	te`a; 
Drugi	zdravstveni	dejavniki, 
kot npr. operacija na `elodcu 
v preteklosti, dolgotrajno 
vnetje `elod~ne sluznice 
(gastroezofagealni refluks (GER), 
kroni~ni gastritis) in perniciozna 
anemija. 
Dru`inska	obremenjenost; 
nagnjenost k raku `elodca lahko 
podedujemo, vendar to ni zelo 
pogosto. 
•
•
•
•
^e mislite, da ste izpostavljeni ve~ 
dejavnikom tveganja, se pogovorite  
s svojim zdravnikom. Ta vam bo 
svetoval, kako zmanj{ati tveganje,  
da zbolite za rakom `elodca. Skupaj 
lahko dolo~ita tudi na~rt rednih 
pregledov. 
Dejavniki	tveganja

 9
^e opazite katere od na{tetih znakov 
ali simptomov, ki so zna~ilni za 
obolenje `elodca, obi{~ite svojega 
osebnega zdravnika. Ta bo najprej 
s	pogovorom	in	pregledom poskusil 
ugotoviti, za kak{no obolenje gre. 
Opravil bo tudi: 
Krvne	preiskave (slabokrvnost, 
delovanje jeter in ledvic ...); 
T est	prisotnosti	krvi	v	blatu (test 
okultne krvavitve ali hematest).  
Z njim v vzorcu blata ugotovi 
prisotnost krvi, ki sicer ni vidna 
s prostim o~esom. Test ni 
specifi~en, saj kri lahko izvira tudi 
iz benignega tumorja ali pa je 
posledica drugih obolenj prebavil. 
P o	potrebi vas bo osebni zdravnik 
napotil na nadaljnje diagnosti~ne 
preiskave: 
Rentgensko	slikanje po`iralnika	 	
in	`elodca	s	kontrastom.  
Pred rentgenskim slikanjem 
`elodec napolnijo s posebnim 
kontrastnim sredstvom. Tako 
postanejo spremembe na `elod~ni 
sluznici vidne na rentgenski sliki.  
E n d o s k o p s k i 	 p r e g l e d (gastroskopija) 
je preiskava z gastroskopom, 
upogljivo cevko, sestavljeno 
iz {tevilnih opti~nih vlaken, 
prek katerih se slika notranjosti 
`elodca prena{a na televizijski 
monitor, ki omogo~a pregled 
sluznice `elodca. Pred pregledom 
zdravnik gastroenterolog s pr{ilom, 
ki vsebuje anestetik, omrtvi~i 
po`iralnik, tako da preiskovanec 
Zgodnja oblika raka `elodca 
pogosto ne povzro~a jasnih znakov 
in simptomov bolezni. Z rastjo 
tumorja se lahko pojavijo naslednji 
bolezenski znaki in simptomi: 
nelagodje v predelu `li~ke, 
te`ave pri po`iranju, zatikanje 
hrane, 
ob~utek sitosti in napihnjenosti 
trebuha `e po manj{em obroku, 
bole~ina, 
slabost in bruhanje, 
izguba telesne te`e, 
~rno blato, 
ob~utek utrujenosti (najve~krat 
nastane zaradi slabokrvnosti).
Ti znaki in simptomi niso zna~ilni 
le za raka `elodca. Lahko so 
posledica	drugih	obolenj, kot 
so `elod~na razjeda, vnetje ali 
odziv na dolo~eno hrano. Zaradi 
nespecifi~nih bolezenskih znakov 
in simptomov ljudje pogosto 
nanje niso pozorni. Zdravni{ko 
pomo~ poi{~ejo {ele, ko postanejo 
pogostej{i in intenzivnej{i, kar 
je posledica napredovanja same 
bolezni. 
^e omenjene te`ave trajajo dalj ~asa, 
je zelo pomembno, da se oglasite pri 
osebnem zdravniku!
Diagnosti~ne	preiskave
•
•
•
•
Znaki	in	simptomi	–	 	
pomen	pravo~asnega	
odkrivanja	bolezni
•
•
•
•
•
•
•
•

0 
^e patohistolo{ki izvid biopsije 
potrdi rakavo obolenje, so 
potrebne nadaljnje diagnosti~ne 
preiskave za ugotavljanje 
raz{irjenosti	bolezni:  
Rentgensko	slikanje	plju~ prika`e 
morebitno raz{irjenost bolezni  
v plju~a.  
Rentgensko	slikanje	po`iralnika	
in	`elodca s	kontrastom prika`e 
motnje v prehodu kontrasta skozi 
po`iralnik in `elodec.  
Ra~unalni{ka	tomograf ija (CT)	
je vrsta rentgenskega slikanja, 
pri katerem je rentgenski aparat 
direktno povezan z ra~unalnikom 
in posname niz podrobnih slik 
notranjih organov. V~asih je za 
bolj{e razlikovanje struktur treba 
uporabiti kontrastno sredstvo.  
Ultrazvok (UZ) je izredno hitro 
mehansko nihanje, ki potuje  
v telo v obliki zelo kratkih valov. 
Zdravo tkivo absorbira in odbija 
valove druga~e kot tumor. Odbito 
valovanje sprejema pretvornik. 
Zdravniki opravljajo 	ultrazvok	
trebuha za prikaz morebitnih 
zasevkov.  
Endoskopski	ultrazvok pa je 
metoda, pri kateri vstavijo skozi 
po`iralnik v `elodec cevko ter z 
ultrazvo~nimi valovi preiskujejo 
`elodec in njegovo neposredno 
okolico. Omogo~i dolo~itev 
globine prodora tumorja v steno 
`elodca, sosednje organe in 
podro~ne bezgavke.
cevko la`je pogoltne. Med 
gastroskopijo odvzame del~ek 
tkiva za preiskavo – pravimo, da 
je opravil biopsijo. Odvzeto tkivo 
zdravniki patologi pregledajo pod 
mikroskopom in ugotovijo, ali je 
sprememba rakava. Gastroskopijo 
opravijo v bolni{nici ali 
specialisti~nih gastroenterolo{kih 
ambulantah ter diagnosti~nih 
centrih. Velja za najbolj zanesljivo 
diagnosti~no metodo v zgodnjem 
odkrivanju raka `elodca. 
Stadiji	bolezni
•
•
•
•
•
Diagnosti~ne	preiskave

 
Sodelovanje	z	zdravnikom	 	
je	izredno	pomembno.
Pred vami je veliko odlo~itev, ki 
jih boste morali sprejeti. Navajamo 
nekaj priporo~il, ki vam bodo pri 
tem pomagale: 
Zapisujte	si informacije, ki jih 
prejemate, in vpra{anja, ki se 
vam 	porodijo in jih `elite zastaviti 
zdravniku. 
Bodite	informirani. Pou~ite se  
o preiskavah, posegih in zdravilih, 
ki jih dobivate. 
Opazujte	svoje	telo, redno 
kontrolirajte telesno te`o. 
P oi{~ite	organizacije	–	dru{tva,  
v katerih se zdru`ujejo bolniki  
z rakom. 
Na obisk k zdravniku pripeljite	
prijatelja	ali	sorodnika, ki vam bo 
pomagal zabele`iti podatke, ki jih 
boste dobili od zdravnika. 
Vpra{ajte	zdravnika	o vsem, kar 
`elite vedeti.
Po opravljenih preiskavah se dolo~i 
klini~ni	stadij rakave bolezni, ki 
ozna~uje raz{irjenost raka.
Na podlagi klini~nega stadija 
bolezni, starosti bolnika, njegovega 
splo{nega zdravstvenega stanja in 
pridru`enih so~asnih bolezni se 
multidisciplinarni konzilij (kirurg, 
internist onkolog in onkolog 
radioterapevt) odlo~i o na~inu 
zdravljenja za posameznega 
bolnika.  
 
Operacija 
– lokalno 
zdravljenje 	
Zdravljenje je lahko lokalno in/ali 
sistemsko. Operacija	in	obsevanje 
sta lokalni zdravljenji, s katerima 
odstranijo oziroma zmanj{ajo 
tumor v `elodcu in njegovi 
bli`ini. Zdravljenje s kemoterapijo 
(citostatiki) je sistemsko zdravljenje, 
saj omogo~a tudi uni~evanje 
zasevkov.  
Namen kirur{kega zdravljenja 
je popolna odstranitev tumorja 
in podro~nih bezgavk. Za vrsto 
operacije se odlo~ijo glede na 
klini~ni stadij bolezni, lego, 
velikost tumorja in histolo{ki 
izvid. Odstranijo lahko del 
obolelega `elodca (subtotalna 
gastrektomija) ali ves `elodec 
(totalna gastrektomija). Kirurg 
pri popolni odstranitvi `elodca 
pove`e po`iralnik direktno s 
tankim ~revesom, pri subtotalni 
gastrektomiji pa ostanek `elodca 
s tankim ~revesom. ^e tumor 
vra{~a v sosednje organe, je treba 
odstraniti del ali celoten organ 
(multivisceralna resekcija). Pri 
raku zgornje tretjine `elodca je 
potrebna odstranitev spodnjega 
dela po`iralnika. Kirurg pri operaciji 
vedno odstrani tudi podro~ne 
bezgavke.
•
•
•
•
•
•
Zdravljenje Zdravljenje
operacija
Zdravnik (kirurg, 
internist onkolog 
ali onkolog 
radioterapevt), 
ki bo vodil 
va{e nadaljnje 
zdravljenje, 
vam bo opisal 
razli~ne mo`nosti 
zdravljenja in 
pri~akovane 
rezultate. Skupaj 
bosta oblikovala 
najustreznej{i na~rt 
zdravljenja. 

4 5
ponovitev obolenja in uni~iti 
morebitne mikrozasevke v telesu.
Za predoperativno obsevanje in 
kemoterapijo se zdravniki odlo~ajo 
v primerih, ko je bolezen lokalno 
napredovala in/ali je neoperabilna. 
Dose~i `elijo zmanj{anje in tako 
popolno operativno odstranitev 
tumorja, so~asno pa uni~enje 
oddaljenih mikrozasevkov. 
Obsevanje je lahko del paliativnega 
zdravljenja, katerega namen je 
laj{anje te`av, ki jih povzro~ajo 
tumor ali zasevki.
Pojav in jakost ne`elenih 
u~inkov sta odvisna od velikosti 
obsevanega podro~ja in trajanja 
obsevanja. Ne`eleni u~inki so pri 
razli~nih ljudeh lahko razli~no 
izra`eni, njihova intenzivnost pa se 
lahko med zdravljenjem spreminja. 
Med samim obsevanjem se lahko 
pojavijo vnetje ko`e v obsevalnem 
polju, utrujenost, izguba teka, 
huj{anje, peko~ ob~utek v `li~ki 
ali po`iralniku, te`je po`iranje, 
slabost in bruhanje. Zdravnik vam 
bo svetoval, kako premagovati 
mo`ne ne`elene u~inke obsevanja, 
ki po koncu zdravljenja ponavadi 
izzvenijo. 
Odstranjeni tumor in podro~ne 
bezgavke pregleda patolog, oceni 
tudi uspe{nost operacije in dolo~i 
patohistolo{ki	stadij	bolezni. 
Multidisciplinarni konzilij se na 
osnovi teh podatkov odlo~i o 
morebitnem dodatnem zdravljenju 
(kemoterapija ali kemoterapija in 
obsevanje).
Kadar tumorja ni mogo~e odstraniti 
v celoti in/ali obstajajo oddaljeni 
zasevki, je kirur{ko zdravljenje 
paliativno, namenjeno laj{anju 
bolnikovih te`av. 
Mo`ni zapleti po kirur{kem posegu 
so lahko razprtje operativne 
rane, vnetje, krvavitve, motnje v 
odvajanju blata (zaprtje ali driska), 
motnje prehranjevanja, utrujenost. 
Obdobje okrevanja lahko traja tudi 
ve~ tednov.
Radioterapija je obsevanje raka 
z visoko-energijskimi	`arki, ki jih 
tvorijo linearni pospe{evalniki.  
V obsevalno polje je delno zajeto 
tudi okolnje zdravo tkivo, zaradi 
~esar se lahko pri bolnikih pojavijo 
ne`eleni u~inki zdravljenja. 
So~asno z obsevanjem bolniki 
praviloma dobivajo kemoterapijo, 
saj ta stopnjuje njegov u~inek, 
obenem pa z zdravili uni~uje 
mikrozasevke. 
Zdravljenje z obsevanjem 
in kemoterapijo je obi~ajno 
p o o p e r a t i v n o. Z njim `elijo 
prepre~iti lokalno in podro~no 
Mo`ni zapleti  
po operaciji
Mo`ni ne`eleni 
u~inki in 
posledice 
obsevanja
Radioterapija 	
– lokalno  
zdravljenje  
z obsevanjem
Zdravljenje
operacija
radioterapija
Zdravljenje
radioterapija

6 7
Zdravljenje s kemoterapijo 
pomeni uni~evanje rakavih celic 
z zdravili - citostatiki, ki zavirajo	
delitev	rakavih	celic. Razlika 
med operativnim posegom ali 
obsevanjem in kemoterapijo je v 
tem, da citostatiki potujejo po krvi 
in tako dose`ejo tudi 	oddaljene	
organe, kjer se lahko nahajajo 
zasevki. Zato tak{no zdravljenje 
imenujemo sistemsko zdravljenje.  
@al pa ve~ina citostatikov deluje 
tudi na zdrave celice in tako 
povzro~a ne`elene u~inke. 
Zdravljenje s kemoterapijo je lahko 
pooperativno, predoperativno ali 
kot samostojno zdravljenje pri 
metastatski bolezni.
Citostatiki se obi~ajno uporabljajo 
v razli~nih	kombinacijah (shemah 
zdravljenja). Zdravljenje poteka v 
ciklusih. Odmerku zdravila sledi ~as 
po~itka, po treh do {tirih tednih 
pa sledi nov ciklus zdravljenja. 
Bolnik lahko dobiva kemoterapijo 
v bolni{nici ali ambulantno.
Pojav in jakost ne`elenih u~inkov 
sta odvisna od izbrane kombinacije 
zdravil in trajanja zdravljenja. 
Ne`eleni u~inki so pri razli~nih 
ljudeh lahko razli~no izra`eni, 
njihova intenzivnost pa se lahko 
med zdravljenjem spreminja. 
Med kemoterapijo se lahko pojavijo 
utrujenost, slabokrvnost, slabost in 
bruhanje, izpadanje las, oku`be, 
ranice v ustih, driska, rde~ina dlani 
in podplatov.  
Sistemsko 
zdravljenje  
z zdravili 		
	
Pred za~etkom zdravljenja se boste 
z zdravnikom pogovorili o mo`nih 
ne`elenih u~inkih in predlaganih 
na~inih, kako jih premagovati.
Po kon~anem zdravljenju so 
potrebni redni kontrolni pregledi in 
kontrolne preiskave, praviloma do 
pet let po zaklju~enem zdravljenju. 
Prvi dve leti so kontrolni pregledi 
na vsake tri mesece, nato na 
pol leta. Vsakokrat se opravijo 
klini~ni pregled, osnovne krvne in 
biokemi~ne preiskave ter preiskava 
tumorskih markerjev (CEA in Ca 
19-9). Vsaj enkrat letno mora 
bolnik opraviti UZ/CT trebuha, 
rentgen plju~ ter po potrebi 
gastroskopijo. Po petih letih 
prevzame sledenje bolnika osebni 
zdravnik.
Mo`ni 
ne`eleni u~inki 
kemoterapije
Zdravljenje
kemoterapija
Zdravljenje
kemoterapija
spremljanje bolnikov
Spremljanje 
bolnikov

 9
Kako bo izvedena gastroskopija/
biopsija?
Ali bom moral/-a iti v bolni{nico?
Ali se bom moral/-a na 
endoskopsko preiskavo pripraviti?
Koliko dolgo bo preiskava trajala? 
Ali bom med preiskavo buden/-
na?
Koliko dolgo bom okreval/-a po 
preiskavi? 
Kdaj lahko za~nem normalno 
jesti?
Kdaj bom dobil/-a rezultate? Kdo 
od zdravnikov mi jih bo pojasnil? 
Kak{en tip operacije je primeren 
zame in za mojo bolezen?
Kako obse`na je taka operacija?
Kak{no bo moje po~utje po 
operaciji?
Koliko dolgo bom predvidoma 
ostal/-a v bolni{nici?
Ali bom moral/-a pred operacijo 
na posebno dieto?
Kak{no hrano naj u`ivam takoj po 
operaciji?
Kak{ni hrani se moram posebej 
izogibati?
Bom imel/-a po operaciji te`ave 
s prehranjevanjem? Koga naj 
pokli~em, ~e se pojavijo te`ave?
Vpra{anja,	ki	jih	lahko	
zastavite	zdravniku	
Vpra{anja za 
gastroenterologa 
 
Zdravniku,	ki	
vam	bo	opravil	
gastroskopijo	
in	mogo~e	tudi	
biopsijo	`elodca,	
lahko	zastavite	
naslednja	
vpra{anja:
Vpra{anja za 
kirurga
 
Zdravniku,	ki	vas	
bo	operiral,	lahko	
zastavite	naslednja	
vpra{anja:
Vpra{anja za 
radioterapevta 
onkologa
 
Zdravniku,	ki	vas	
bo	obseval,	lahko	
zastavite	naslednja	
vpra{anja:
Ali bo operacija imela kak{ne 
dolgotrajne ne`elene u~inke, 
posledice?
Kak{ne mo`nosti zdravljenja so 
primerne zame? Katere predlagate 
vi in zakaj? 
Kdaj se bo obsevanje za~elo? Kdaj 
predvidoma kon~alo?
Kak{no bo moje po~utje med 
obsevanjem in po njem?
Koliko dolgo bom predvidoma 
ostal/-a v bolni{nici?
Ali je mogo~e na obsevanje hoditi 
od doma?
Kak{ne so koristi in kak{ni mo`ni 
ne`eleni u~inki zdravljenja, ki ga 
bom dele`en/-na?
Kako naj ubla`im ne`elene u~inke? 
Kako naj sicer skrbim zase med 
zdravljenjem?
Ali bo obsevanje imelo kak{ne 
dolgotrajne ne`elene u~inke, 
posledice?
Kako bo zdravljenje vplivalo 
na moje vsakodnevno `ivljenje? 
Ali bom imel/-a te`ave s 
prehranjevanjem?
Kak{no hrano naj u`ivam med 
zdravljenjem?
Kak{ni hrani se moram posebej 
izogibati?
Kako pogosti bodo redni pregledi?
Vpra{anja,	ki	jih	lahko	
zastavite	zdravniku	

0 
V du{evni stiski se je `e zna{el 
vsakdo izmed nas. Nekaterim, ne 
tako redkim, pa se du{evna stiska 
s~asoma razvije v bla`jo, v~asih tudi 
te`jo du{evno motnjo. Najpogostej{i 
med njimi sta depresivna motnja in 
generalizirana anksiozna motnja - 
ali z drugima besedama - depresija	
in	tesnobnost. V danem trenutku 
ima eno izmed omenjenih du{evnih 
motenj vsak dvajseti dr`avljan 
Slovenije, kar bi v stanovanjskem 
bloku s petindvajsetimi stanovanji 
s povpre~no {tirimi stanovalci na 
stanovanje pomenilo kar pet oseb  
z depresivno motnjo.
Nekateri ljudje so k razvoju du{evne 
motnje bolj nagnjeni kot drugi. 
Depresivna motnja je pogostej{a 
med `enskami, brezposelnimi, 
osamljenimi in, kar je najbolj 
pogosto spregledano, med osebami 
s telesnimi boleznimi - {e posebno 
med tistimi s telesnimi boleznimi, 
ki so povezane z dolgotrajnimi 
bole~inami, te`avnej{im zdravljenjem 
in groze~imi dolgoro~nimi 
posledicami, denimo z invalidnostjo. 
Med slednjimi se bo du{evna 
motnja pogosteje zapletla, tako da 
bo samopomo~ premalo in se bo 
treba obrniti po ustrezno strokovno 
pomo~.
Rak je gotovo ena izmed telesnih 
bolezni, ki zaradi svojih simptomov, 
zahtevnega zdravljenja in v~asih 
zaskrbljujo~e prognoze pomeni za 
posameznika hud izziv in ga temu 
primerno spravlja v du{evno stisko. 
Neprimeren odziv nanjo lahko 
pomeni tudi razvoj du{evne motnje, 
Kam	po	pomo~,	ko	se	
znajdemo	v	du{evni	stiski?
Andrej Maru{i~ *
* Doc. dr. Andrej 
Maru{i~, zdravnik 
psihiater in psiholog, 
nacionalni  
koordinator za 
du{evno zdravje pri 
Svetovni zdravstveni 
organizaciji;  
e-po{ta: andrej.
marusic@upr.si
Koga naj pokli~em, ~e se pojavijo 
te`ave med zdravljenjem?
Kak{ne mo`nosti zdravljenja so 
primerne zame? Katere predlagate 
vi in zakaj? 
Kdaj se bo zdravljenje za~elo? Kdaj 
predvidoma kon~alo?
Katera zdravila bom dobil/-a med 
zdravljenjem? Kako delujejo ta 
zdravila?
Kak{ne so koristi in kak{ni mo`ni 
ne`eleni u~inki zdravljenja, ki ga 
bom dele`en/-na?
Kako naj ubla`im ne`elene u~inke? 
Kako naj sicer skrbim zase med 
zdravljenjem?
Kako bo zdravljenje vplivalo 
na moje vsakodnevno `ivljenje? 
Ali bom imel/-a te`ave s 
prehranjevanjem?
Kak{no hrano naj u`ivam med 
zdravljenjem?
Kak{ni hrani se moram posebej 
izogibati?
Kako pogosto bodo potekali redni 
pregledi?
Koga naj pokli~em, ~e se pojavijo 
te`ave med zdravljenjem?
Ali bi bilo mo`no, da se vklju~im 
v katero od razpolo`ljivih klini~nih 
raziskav?
Vpra{anja 
za internista 
onkologa
Zdravniku,	ki	
vam	bo	dolo~il	
shemo	zdravljenja	
z	zdravili	
(kemoterapija),	
lahko	zastavite	
naslednja	
vpra{anja:
Vpra{anja,	ki	jih	lahko	
zastavite	zdravniku	

 
zato pomo~	strokovnjaka ne bo 
odve~. Nasprotno, prepre~ila bo 
napredovanje same du{evne motnje 
in, kakor ka`ejo zadnje raziskave, 
du{evno zdravi se bodo zaradi 
u~inkovitej{ega	imunskega	sistema 
la`je soo~ali in spopadali s svojo 
telesno boleznijo.
Nekateri ljudje v du{evni stiski in 
z drugimi te`avami v du{evnem 
zdravju se raje kot na zdravstvene 
organizacije obrnejo po pomo~ na 
druge osebe, denimo duhovnike, 
razli~ne svetovalce in zdravilce. 
Nemogo~e bi bilo trditi, da taka 
odlo~itev ni primerna, saj marsikdo 
potrebuje le pogovor ali nasvet. @al 
pa je zelo veliko takih, ki bi zaradi 
nevarne ali huj{e du{evne motnje 
potrebovali strokovno pomo~, a jo 
zaradi vztrajanja pri drugih oblikah 
pomo~i nekako zamudijo. Tako 
poslab{ajo prognozo svoje du{evne 
motnje in telesnih bolezni, ki se z 
du{evno motnjo sopojavljajo.
In kam se lahko ~lovek v du{evni 
stiski ali z `e razvito ali celo 
napredovalo du{evno motnjo obrne 
po strokovno pomo~? Za~nimo tam, 
kjer navadno dobite najve~ pomo~i, 
~e imate telesno bolezen, v du{evni 
stiski pa nasvetov navadno zmanjka: 
med svojci,	prijatelji	in	sodelavci. 
Med slednjimi se kaj hitro znajde 
kak{en strokovnjak s podro~ja 
zdravstva: zdravnik, psiholog, 
medicinska sestra, socialni delavec, 
delovni terapevt in tako dalje. Tudi 
sicer je dobro prisluhniti najbli`jim. 
^e so opazili, da je va{e razpolo`enje 
Kam	po	pomo~,	ko	se	
znajdemo	v	du{evni	stiski?
`e nekaj ~asa slab{e kot sicer, jim 
ka`e zaupati, saj vas najbolje poznajo 
in najla`je opazijo spremembe 
v obna{anju, energiji in volji ter 
zadovoljstvu z `ivljenjem. Nikakor se 
na njihova opozorila ne ka`e odzvati, 
~e{, jasno je, da sem depresiven, ~e 
pa imam raka. Ve~ina ljudi z rakom 
namre~ ne razvije depresije in med 
temi so navadno tisti, ki rak vzamejo 
za `ivljenjski izziv, ne kot nere{ljiv 
problem.
Naslednje na potezi so razli~ne 
organizacije, ki ne spadajo na 
podro~je zdravstva, so pa zagotovo 
pomemben vir informacij in nasvetov 
ob du{evni stiski ali motnji. Sem 
spadajo krizne	telefonske	linije 	
(med njimi Klic v du{evni stiski, ki 
obstaja `e ve~ kot ~etrt stoletja, SOS-
telefon, SAMARIJAN, TOM, TIN in 
TVOJ TELEFON). V zadnjem ~asu 
jih vse hitreje spodrivajo spletne	
strani	in	klepetalnice 	na medmre`ju, 
ki so vse bolj raz{irjene oblike 
sporazumevanja v sodobnem svetu. 
Med njimi je zelo obiskana in polna 
uporabnih informacij stran www.
nebojse.si, spletna stran dru{tva 
DAM, to je Dru{tva za pomo~ 
osebam z depresijo in anksioznimi 
motnjami. Za osebe s kroni~nimi 
du{evnimi motnjami se je v zadnjih 
ve~ kot desetih letih razvila zelo 
pestra mre`a	nevladnih	organizacij	
(Dru{tvo Altra, Novi Paradoks, Ozara, 
[ent, Vezi, Humana in druge), ki 
ponujajo usluge prek stanovanjskih 
skupin, dnevnih centrov, svetovalnih 
pisarn, skupin za samopomo~, 
Kam	po	pomo~,	ko	se	
znajdemo	v	du{evni	stiski?

4 5
programa socialne mre`e, 
prostovoljcev in zelo pomembne 
skupine svojcev oseb z du{evnimi 
motnjami. Omenjeni naslovi so 
lahko tudi pomemben vir informacij, 
kam se lahko obrnete, ~e vam 
samopomo~ in tovrstni nasveti ne 
zado{~ajo in potrebujete strokovnjaka 
s podro~ja zdravstva.
Tedaj ka`e za~eti pri svojem 
izbranem	zdravniku	in	njegovem	
ali	njenem	timu: medicinski sestri, 
patrona`ni slu`bi ... ^e se v hudi 
stiski znajdete sredi no~i ali ob 
koncu tedna, se boste seveda obrnili 
na slu`bo, ki va{ega izbranega 
zdravnika nadome{~a, to je na 
de`urnega splo{nega ali dru`inskega 
zdravnika. Splo{ni ali dru`inski 
zdravnik bo znal svetovati in zdraviti 
sam, ~e bo {lo za splo{nej{o obliko 
depresivne ali kak{ne druge du{evne 
motnje, ko ta ne bo pregloboka ali 
rezistentna na obi~ajno zdravljenje. 
Predpi{e vam lahko zdravila, ki so 
u~inkovita pri zdravljenu depresije 
(to je antidepresive, ki dejansko 
pomagajo pri regeneraciji »iztro{enih« 
`iv~nih vlaken in stikov, in ne 
pomirjevala, ki problem le odlagajo; 
slednja so lahko le za~asna, saj 
zasvajajo in pove~ujejo verjetnost 
samomorilnega vedenja), ali vas 
celo napoti k psihoterapevtu, ki 
bo va{o du{evno stisko obravnaval 
prek psihoterapije, to je prek 
strukturiranega pogovora, v katerem 
pa morate biti tudi sami zelo dejavni. 
Samo od sebe ne gre! Kakor vam 
kirurg za{ije rano, celite jo pa sami, 
Kam	po	pomo~,	ko	se	
znajdemo	v	du{evni	stiski?
vam tudi predpisani antidepresiv ali 
psihoterapija ne bosta pomagala, ~e si 
ne boste pripravljeni pomagati sami.
S tem smo bli`e koncu naslovov, kjer 
je mogo~e iskati strokovno pomo~. 
Izbrani zdravnik vas bo namre~, ~e 
se mu bo zdelo, da je va{a du{evna 
motnja zanj prezahtevna, napotil k 
zdravniku	-	specialistu	psihiatrije	
ali	psihologu	-	specialistu	klini~ne	
psihologije. Ti ponekod delajo v 
okviru zdravstvenega doma, navadno 
v tako imenovanih psihiatri~nih 
dispanzerjih, ponekod pa v okviru 
druga~e organizirane zunajbolni{ni~ne	
psihiatri~ne	slu`be, ki so lahko 
samostojne (tudi samopla~ni{ke, kjer 
je ~akalna doba najkraj{a), ali del 
psihiatri~ne	bolni{nice. Slednjih je v 
Sloveniji {est: Psihiatri~na klinika v 
Ljubljani (na Studencu, na Zalo{ki in 
na Poljanskem nasipu), psihiatrija kot 
del Mariborske splo{ne bolni{nice 
in {e {tiri psihiatri~ne bolni{nice 
v Idriji, na Begunjah, v Vojniku in 
Ormo`u. Ponekod je razvita tudi 
urgentna	psihiatri~na	slu`ba (denimo 
Urgentna psihiatri~na ambulanta in 
PHP - Psihiatri~na hitra pomo~, obe 
na Klini~nem oddelku za mentalno 
zdravje na Zalo{ki cesti v Ljubljani), 
kjer se lahko oglasite tudi brez 
napotnice, ~e gre za hudo du{evno 
krizo. ^e bolj intenzivno ali pogosteje 
razmi{ljate o samomoru kot edini 
re{itvi v stiski, vas va{ izbrani zdravnik 
ali psihiater lahko napotita tudi v mojo 
ambulanto za samomorilno ogro`ene 
v Polju na Studencu v Ljubljani.
Na koncu, vendar ni~ manj 
Kam	po	pomo~,	ko	se	
znajdemo	v	du{evni	stiski?

6
pomembno (kve~jemu {e bolj v danih 
primerih du{evne stiske), se lahko 
obrnete na P sihoonkolo{ki	oddelek	
na	Onkolo{kem	in{titutu 	v Ljubljani, 
kjer imajo dolgoletne izku{nje v 
diagnostiki in terapiji du{evnih stisk 
in du{evnih motenj, ki se pojavljajo 
ob malignih obolenjih. Vsi bolniki, ki 
se zdravijo ali so v redni spremljavi 
na Onkolo{kem in{titutu v Ljubljani, 
se lahko oglasijo na Oddelku za 
psihoonkologijo Onkolo{kega in{tituta 
v Ljubljani (brez dodatne napotnice, 
saj zadostuje veljavna napotnica za 
zdravljenje na Onkolo{kem in{titutu 
Ljubljana).
Tako smo pregledali primarno  
(v zdravstvenem domu), sekundarno 
(regionalna psihiatri~na dejavnost) 
in terciarno zdravstveno oskrbo, ki 
je deloma v Psihiatri~ni kliniki Polje, 
deloma pa na Psihoonkolo{kem 
oddelku na Onkolo{kem in{titutu 
v Ljubljani. Odlo~anje o prvem ali 
drugem naj temelji na samem poteku 
bolezni. ^e du{evna motnja nastopi 
pred malignim obolenjem, bo morda 
bolje, ~e se posameznik {e naprej 
zdravi pri svojem psihiatru. ^e pa 
se du{evna motnja razvije ob ali 
po malignem obolenju, potem bo 
Psihoonkolo{ki oddelek pravi naslov.
Pri tem ne smemo pozabiti, da vse te 
slu`be lahko dobro sodelujejo med 
seboj in da postajajo neodvisna	druga	
mnenja	pri	nas	in	po	svetu 	vse bolj 
cenjena ne samo med bolniki, ampak 
tudi med zdravniki, saj jim pomagajo 
usmerjati odlo~itve v pravo smer.
Kam	po	pomo~,	ko	se	
znajdemo	v	du{evni	stiski?