Andrej Vovko Udje Družbe sv. Mohorja v videmski nadškofiji do leta 1900 Ljudska knjižna založba Družba sv. Mohorja, ki je pospeševala narodno osveščanje, izobraževanje in kulturni napredek med Slovenci na podlagi krščanskih načel, je bila prisotna tudi med Beneškimi Slovenci in Rezijani v videmski nadškofiji. Avtor na podlagi seznamov Mohorjanov v Družbinih koledarjih predstavlja celovit popis vseh njenih udov v videmski nadškofiji do leta 1900. Družba sv. Mohorja, a publishing company which supported national awareness, education and cultural progress among Slovenes on the basis of Christian principles, was equally active among the Slovenes living in Slavia Veneta and Resia in the Udine archdiocese. Based on the roster of St. Molior’s Association (Družba sv. Mohorja) listed in the association’s calendars the author gives a complete survey of all its members in the Udine archdiocese prior to 1900. Ljudska knjižna založba Družba sv. Mohorja je nastala v Celovcu na pobudo Antona Martina Slomška z namenom pospeševati narodno osveščanje, izobraževanje in kulturni napredek med Slovenci na podlagi krščanskih načel. Svoje prve knjige je izdala leta 1852 kot Društvo sv. Mohorja, njen pravi vzpon pa se je začel šele potem, ko se je leta I860 preoblikovala v cerkveno bratovščino Družbo sv. Mohorja. Do I. svetovne vojne je doživljala silovit razcvet, po njenem koncu pa se je morala umakniti v tedanjo Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, najprej na Prevalje in nato v Celje. Ker so fašistične oblasti preprečevale prihajanje mohorskih knjig preko meje, je goriški nadškof Frančišek B. Sedej leta 1924 ustanovil Goriško Mohorjevo družbo. Po koncu II. svetovne vojne je Družba sv. Mohorja spet začela delovali in izdajati knjige tudi v Celovcu kot posebna, »tretja sestra« in poleg koroških Slovencev povezala tudi povojne politične begunce po vsem svetu. Družbo sv. Mohorja v Sloveniji pa so leta 1955 v duhu takratne vladajoče totalitarne ideologije preimenovali v Mohorjevo družbo, ki ni bila več bratovščina, ampak »skupina državljanov.« V novejšem času, posebno po osamosvojitvi Slovenije, se stiki in sodelovanje med tremi družbami sv. Mohorja postop- no krepijo. Družba sv. Mohorja je tako enotna ali v troje v več kot 140 letih svojega delovanja opravljala in še opravlja svoje dragoceno versko-vzgojno, narodno-prebud-no, kulturno in izobraževalno delovanje tako v slovenskih matičnih deželah, kot tudi med Slovenci v zamejstvu in izseljenstvu.1 Pravila Družbe sv. Mohorja so v času, ki ga obravnavamo, določala, da je njen namen podpirati «pobožno, lepo obnašanje in ohranjevati katoliško vero med slovenskim ljudstvom, v ta namen se bodo na svetlo dajale in razširjale med Slovenci dobre katoliške bukve«. V Družbo lahko vstopi »vsak katoliški kristijan obojega spola, vsakega stanu in vsake starosti«. Dolžnosti članov so, da molijo, da bi se ohranjala in razširjala katoliška vera nasploh, in še posebej med slovenskim narodom in da plačajo predpisano članarino, *dobički družbenikov«pa so poleg prejema popolnih in delnih odpustkov tudi pravica, da dobijo «od vsakih knjig, ki jih izda družba ... po jeden iztis za svoje plačilo« in *take spise, ki se mu za slovensko ljudstvo potrebni ali koristni dozdevajo, družbenim odbornikom pripročevati, naj se na svetlo spravijo.^ Koledarji Družbe sv. Mohorja so v proučevanem obdobju vsako leto prinašali poimenski seznam članov omenjene Družbe, ki so se po njenih pravilih imenovali »družbeniki” ali »udje«. Pravila so poznala dve vrsti članov - dosmrtne in letne. V želji, da bi bile njene knjige dostopne tudi najširšemu krogu bralcev, je bila udnina zavestno postavljena kar najnižje. V avstro-ogrskem obdobju do začetka 1. svetovne vojne, ko država skoraj ni poznala in inflacije, so dosmrtni člani do uvedbe kron v razmerju 1 goldinar - 2 kroni konec 19- stoletja enkrat za vselej plačali 15 goldinarjev dosmrtnine ali dvakrat po 8 goldinarjev v enem letu, letni v tem času pa po 1 goldinar letnine, v kronah pa dvakrat več. Vodstvo Družbe sv. Mohorja je vsako leto s kako občasno manjšo spremembo svojim udom - družbenikom in še zlasti poverjenikom predpisovalo način poslovanja. Tako je naglašalo, naj se »nabira družnikov ... prične kojpo prejetih knjigah in sklene z zadnjim dnevom meseca februarja vsacega leta, vpisovalne pole z denarjem vred pa naj se ... pošljejo ... vsaj do 5. marca vsakega leta družbinemu blagajniku.« Ude so pozivali, naj svoje «letne doneske« poravnajo ob za to določenem času, novi udje naj ob pristopu to dejstvo posebej poudarijo, imena udov pa naj se »blagovole zapisati razločno ... iz vsake fare in kjer se stan pripisuje, udje jedenga in istega stanu zaporedoma, da se s tem preobširni imenik v koledarju kolokor mogoče okrajša«. Vodstvo je še poudarilo, da se tisti udje, ki so iz Družbe sv. Mohorja izstopili in se potem spet vključili vanjo ali pa so se preselili iz ene v drugo faro, ne štejejo kot novi, ampak kot stari.3 Družba sv. Mohorja je do konca 1. svetovne vojne delovala predvsem v slovenskih deželah avstrijske polovice (na Koroškem, Štajerskem, Kranjskem, Goriškem...), v manjši meri, a nič manj odločilno in koristno za verski ter kulturni dvig in prebujanje ter ohranjanje slovenske narodne zavesti, pa tudi v ogrski polovici, predvsem med Slovenci v Prekmurju in Porabju, ki so bili zelo ogroženi zaradi madžarizacijskega ' Več o Družbi sv. Mohorja v: Andrej Vovko, Marijan Smolik, Branko Marušič, Mohorjeva družba.- Enciklopedija Slovenije 7, Mladinska knjiga, Ljubljana 1993, str. 205-206, kjer je navedena tudi osnovna literatura 1 Družbe sv. Mohorja postave in vodila opravilnega reda - Koledar Družbe sv. Mohorja za navadno leto 1902, Celovec 1901, str. 133 (Dalje KDM za...) J KDM za 1890, str. 119. raznarodovalnega pritiska/ pa tudi drugje, zlasti na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini. Kar lepo število Mohorjanov zasledimo v omenjenem času tudi med slovenskimi izseljenci v ZDA, pa tudi v Vestfaliji, Egiptu, Južni Ameriki (Argentina, Brazilija) in še kje drugje, kjer so le-ti med drugim na svojevrsten način tudi kažipot do slovenskih izseljenskih naselbin.5 Bo tem zelo kratkem uvodu poglejmo, kako zakoreninjena je bila ta zaslužna ter vsega spoštovanja in priznanja vredna versko in kulturno-prosvetna ter vzgojno-izobraževalna organizacija med Slovenci v Beneški Sloveniji in Reziji, ki so od leta 1866 dalje politično pripadali kraljevini Italiji, cerkveno-upravno pa videmski nadškofiji. Ker bi bil pregled razširjenosti udov Družbe sv. Mohorja v videmski nadškofijo za vse obdobje do začetka 1. svetovne vojne preobsežen, jih na tem mestu predstavljam vključno do leta 1900. Prikaz delovanja Družbe od leta 1901 do leta 1914 bo predmet posebne bodoče raziskave. Podatke sem črpal iz že omenjenih letnih seznamov mohorjanov v Koledarjih Družbe sv. Mohorja za ustrezna leta. V matičnih slovenskih pokrajinah in še kje zunaj njih je bila temeljna organizacijska enota Družbe sv. Mohorja župnija. Pri Slovencih videmske nadškofije temu ni bilo tako, saj so imeli v tem času v videmski nadškofiji le nekaj svojih župnij (predvsem Špeter Slovenov, Svet Lenart, Dreka, Gorenji Tarbij, Rezija), zato pa znotraj njih veliko število podružnic. Glede na število udov posamezne mohorjanske postojanke v videmski nadškofiji predstavljam na tri načine. Velike mohorjanske postojanke, ki jih kot take označujem glede na število udov in dolgotrajnost njihovega delovanja, prikazujem v obliki tabel s skupnim številom udov ter številom posameznih kategorij in seznamov udov z imeni in priimki ter podatki o njihovih poklicih ali stanu, kjer so v seznamih navedeni. Gre za 11 mohorjanskih postojank, ki si glede na skupno število udov od začetka njihovega delovanja do leta 1900 sledijo takole: Dreka (63), Špeter Slovenov (6l), Mrsin (60), Topolovo (54), Videm (50), Oblica (42), Grmek (41), Svet Lenart (38), Trčmun (36), Srednje (35) in Kodermaci (31). Srednje postojanke, ki jih je 21, so predstavljene z navedbo gibanja števila njihovih udov brez tabel in s seznami posameznih kategorij udov, manjše, ki jih je 29, pa z navedbo udov po posameznih letih. Mohorjane sem v seznamih razvrstil po poklicih oz. stanu, ob začetku vsake kategorije pa sem navedel število udov, ki sodijo vanjo. Vse postojanke so urejene po abecednem redu krajevnih imen, največje in srednje skupaj, manjše pa posebej. Tisti udje iz tokratnega mejnega leta 1900, ki sem jih zasledil še naslednje leto, imajo v seznamih za letnico pomišljaj (1900—), tisti, ki jih leta 1901 ni več, pa so brez njega (1900). Na koncu pregleda je dodana še skupna tabela vseh mohorjanov v videmski nadškofiji, vzporedno z njo pa še tabela vseh udov Družbe sv. Mohorja skupaj in po posameznih kategorijah. Pogostokrat se zgodi, da so imena in priimki istih mohorjanov v različnih letih zapisani različno. Tako sem vedno najprej navedel tisto verzijo imen oz. priimkov, na 1 Več o tem v: Andrej Vovko, Udje Družbe sv. Mohorja ined Muro in Rabo v letih 1870-1892,- Časopis za zgodovino in narodopisje, Maribor 69/34/1998, št. 1, str. 133-154, Andrej Vovko, Udje Družbe sv. Mohorja med Muro in Rabo v letih 1893-1918,- Časopis za zgodovino in narodopisje, Maribor 69/34/1998, št. 2, str. 317-343. 5 Več o tem: Andrej Vovko, Udje Družbe sv. Mohorja v ZDA do leta 1900,- Dve domovini, Two Homelands, ZRC SAZU, Ljubljana 1/1990, str. 121-135 Andrej Vovko, Udje Družbe sv. Mohorja v ZDA od leta 1901 do leta 1916,-Traditiones, ZRC SAZU, Ljubljana, 26/1997, str. 117-134. katero sem naletel prvo, v oklepaju pa sem ji dodal naslednjo ali naslednje. Pri nekaterih spremembah se da dovolj upravičeno domnevati, da gre za težave pri razbiranju očitno nečitljivih zapisov v omenjenih seznamih, drugje pa je mogoče vmes zavestna sprememba priimka iz slovenske v italijansko verzijo ali obratno. V več primerih se pojavlja v posameznem kraju več Mohorjanov s povsem enakim imenom in priimkom, tako da je včasih težko določiti, kdo izmed njih je prenehal biti ud Družbe oz. se je po premoru spet vključil vanjo. Podobna težava je s priimki ženskih družbenic, ki so jih spreminjale po poroki. Pri imenih krajev sem upošteval obliko, kot jo navaja dr. Lavo Čermelj,6 ki sem v oklepaju dodal še imena, na katera sem naletel v seznamih v koledarjih Družbe sv. Mohorja. Imena, ki jih nisem mogel povsem natančno ali pa sploh ne razbrati iz omenjenega seznama, sem opremil z vprašajem. Arbeč (Erbeč, Rubeč) Dva dosmrtna uda Družbe sv. Mohorja v letih 1895-1900, poleg njiju še po 2 letna uda v letih 1893-1900, skupaj 6 do 1900 Poverjenik: Alojzij Klinjon, kaplan (1898—) Dosmrtni utlje: Jože Hvala (1895—), Jože Mučič (1895—) Letni udje: Jože Hvala (1893-94), Jože Mučič (1893-94), Ant. Hvala (1897-) Ažla En letni ud v letih 1867, 1875-76, 1882 in 1795, 2 v letih 1894 in 1996, 0 leta 1897, 4 leta 1989 ter 5 v letih 1899 in 1900, skupaj 7 do 1900 Poverjenik: Jak. Tropana, kaplan (1898—) Letni udje: duhovniki (4): Anton Pušini (Pušin) , kaplan, (1867, 1882), J. Pušini, kaplan (1875-76), Jak. Tropana (Tropina), kaplan (1894-96), Jože Venturini, duhovnik (1896, 1898-1900) Jož. Butera (Butara), kmet (1894, 1898—), brez navedbe poklica ali stanu: Josip Batajin (1898—), Alojz Venturin (1899-) Bjača Sedem letnih udov leta 1890, 6 leta 1891, 8 leta 1892, 7 v letih 1893 in 1894, 4 leta 1895 , 0 leta 1896 in 4 leta 1897, skupaj 14 do 1900 Poverjenik: Jož. Rakar (Raker), cerkovnik (1892-95, 1897) Letni udje: Jož. Rakar, cerkovnik (1890) Lavo Čermelj, Tržaško ozemlje ter Goriška in Videmska pokrajina,- Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani, 1958, str. 75-78. Jož. Zujan, krčmar (1890-92) posestnika: Anton Birtič (1890), Alojz Blankin (1890-95, 1897) Anton Puler, kamnosek (1890-94) Iv. (Janez) Šukaja, kovač (1890-93) Roža Gujon, gospdinja (1890-91) brez navedbe poklica in stanu (7): Virgil Bankič (1892-93), Katra Manzini (1892-95, 1897), Iv. Žuber (1892), Tereza Leban (1893-95), Antonija Španjut (1894), Marija Špe-konja (1894), Jož. Gujon (1897) Brišče (Brišca) Osem letnih udov leta 1890, 12 leta 1891, 5 leta 1892, 3 leta 1893, 4 leta 1894, 5 leta 1895, 10 leta 1896, 12 leta 1897, 13 leta 1898, 9 leta 1899 in 5 leta 1900, skupaj 27 do 1900 Poverjenik: Ant. Trušnik, kaplan (1890-) Letni udje: Marija Turolo, učiteljica (1890) Lucija Gorjup, kuharica (1890-) krčmarja: Mar. Manfreda, (1890-91), Jože Uršič, (1890-) Janez (Ivan) Manzini, posestnik (1890-91) Roza Cenčič, gospa (1890-91) Brez navedbe poklica ali stanu (20): Marija Berginjan (1891), Amal. Blazutič (1890), Jože Domeniš (Domeniš) (1891, 1896-99), Peter Domeniš (Domeniš) (1891, 1896), Angela Manzini (1891, 1895-96), Katra Manzini (1891), Mar. Manzini (1891), Jan. Kručil (1894, 1896-), Jan. Juretič (1895), Jan. Manzini (1896-), Miha Sirak (1896-99), Ant. Špekonja (1896-99), Virginija Bankič (1897), Neža Stergar (1897), Mar. Špekonja (1897), Ant. Birtič (1898), Štefan Domeniš (1898-99), Jožef Kosmačin (1898), Roža Manzini (1898), Ivan Žuber (1898) Čanebola (Čenebola) En letni ud leta 1886, 2 leta 1887, 1 leta 1888, 3 v letih 1891 -92, 4 leta 1893, 5 v letih 1894-1898 in 6 v letih 1899-1900, skupaj 8 do 1900 Poverjenika: Alojz Klinjon, duhovnik (1887-88), Pet. Ker, duhovnik (1891 —) Letni udje: Alojz Klinjon, duhovnik (1886) Marij. Skolc, gospodinja (1887) brez navedbe poklica ali stanu (4): Ang. Cenčič (1891—), Angelj. Trakonja (Frakonja) (1891-1900), Anton Trakonja (1893—), Ant. Čenčič (1894-1900) Družba Marijinih sester (1899—) Dolenji Barnas En dosmrtni ud leta 1896, 2 letna uda leta 1891,1 v letih 1892-93, 2 leta 1894, 1 leta 1895, 4 leta 1896, 3 leta 1897, 4 leta 1898, 5 leta 1899 in 4 leta 1900, skupaj 9 do 1900 Poverjenika: Alojzij Mulič, duhovnik (1898), Ant. Klemenčič, kaplan (1899-) Dosmrtni udje: Val. Perdih, kaplan (1896) Letni udje: Alojzij Mulič, duhovnik (1899-) Al. Becja, župan (1891) brez navedbe poklica ali stanu (5): Marija Sitar (Sitar, Sitaro) (1891-99), Roža Sitar (1894), Jože Klemenčič (1896), Alojz Špaljut (1896-), Ana Vižintin (1896-) Domeneži (Domenža, Domeniš) Pet letnih udov leta 1892, 4 leta 1893 , 3 leta 1894, 4 leta 1895, 0 v letih 1896-1899 in 2 leta 1900, skupaj 6 do leta 1900 Letni udje: brez navedbe poklica ali stanu (6): Jože Domeniš (Domeniš) (1892-95, 1900-), Peter Domeniš (Domeniš) (1892—), Štef. Domeniš (1892, 1900-), Ivan Guzola (1892), Ant. Špehonja (Špekonja) (1892-95), Miha Sirak (1893, 1895) Dreka (Drenkija) Leto Dosmrtni udje Letni udje Skupaj 1874 1 3 4 1875 1 1 1876 1 1 2 1882 11 11 1883 12 12 1884 12 12 1885 13 13 1886 17 17 1887 19 19 1888 12 12 1889 12 12 1890 11 11 1891 1 1 1892 14 14 1893 18 18 1894 21 21 1895 21 21 1896 26 26 1897 29 29 1898 20 20 1899 21 21 1900 19 19 1874-1900 63 Poverjeniki (3): Anton Gujon, kurat (1882-89), Jože Cuferli, učitelj (1890), Jožef Gožnjak, kurat, župnik (od 1896) (1892-) Dosmrtni udje: Jože Strazolini (Straculin), kurat (1874-76) Letni udje: duhovniki (4): Valentin Domeniš, kaplan (1874), Štefan Čiabej, kaplan (1874), Ivan (Janez) Manzini (Manzin), kaplan (1885-90, 1892-93), Lucijan Križetič, kaplan (1894-1900) Jože Zuferle (Cuferli, Cufferli), učitelj (1874, 1876, 1882-89), Ter. Stucco, učiteljica (1887) Ivan Bernik, cerkovnik (1889) cerkvena ključarja: Ivan Čičigoj (Cicigoj) (1882-87), Anton Krajnik (1882-90, 1893- 97) posestniki (15): Ivan Cuferli (1882-85), Jože Cuferli (Čuferli) (1882-90), Andrej Dreščik (1882-87), Ivan (Janez) Dreščik (Drešček) (1882-87, 1893-94), Miha Faletič (1882-88, 1892-97), Anton Krajnik (Crainik) (1882-87, 1889-90, 1892-95), Jožef Trin-ko (1882-88,1890, 1892—), Anton Cicigoj (1885-87, 1890, 1892), Ivan Cicigoj (1886-87), Jož. Cicigoj (1886-88, 1895-97, 1899-), Ivan (Jan.) Trinko (1886-87, 1892-93, 1895-), Ivan (Janez) Bernik (Bernjak) (1887-88, 1893—), Jož. Dreščic (Dreščik) (1888, 1897), Jože Rutar (1889-92, 1894-97), Jožef Trušnik (Tnisnik) (1890, 1892-94) kmečke žene (11): Ana Krajnik (1883-87), Marija Cuferli (Cufferli) (1886-89), Ana Faletič (Feletič) (1888-90), Ana Tomažetič (1889), Ter. Bernik (1890), Marija Dreščak (1895—), Lucija Faletič (1893—), Marijana Faletič (1892-94), Antonija Trušnik (1895-97), Ana Matelič(1898-), Alojzija Zufferli (1898-1900) Neža Stergar, služkinja (1889) brez navedbe poklica ali stanu (24): Anton Bernjak (1892—), Ant. Gerbič (Gerbec) (1892-1900), Anton Rutar (Rovtar) (1892-93, 1898-1900), J. Trinko (1892-94), Ant. Znoder (1892), Anton Bernjak (1893), Ant. Trinko (1893-97), Jožef Trinko (1893-99), AL Cicigoj (1894), Anton Gerbec (1894), Anton Matevžič (1894-97), Jan. Bernjak (1895-), Andr. Trinko (1895-), Jan. Bernjak (1896-98), Ant. Guš (1896), Jož. Guš (1896), Jan. Krajnik (1896-97), Jan. Tomažetič (1896-97), Jož. Tomažetič (1896-97), Mat. Trinko (1896-1900), Ant. Trušnik (1897—), Feter Trušnik (1897-), Jem. Guš (1898-1900), Val. Tomažetič (1899) Gorenji Bar nas Po en letni ud Družbe sv. Mohorja v letih 1892-1896, 4 leta 1898, 3 leta 1899 in 1 leta 1900, skupaj 5 do leta 1900 Poverjenik: Janez Manzini, duhovnik (I899-) Letni udje: Ant. Kosmačin, kaplan (1892-93), Iv. (Jan.) Manzini, duhovnik (1894-96, 1900-), brez navedbe poklica ali stanu (3): Anton Blažutič (1898-99), Antonija Blažutič (1898), Jož. Černoja (1898-99) Gorenji Tarbij (Tarbilj, Terbelj) Po en letni ud Družbe sv. Mohorja od 1883 do 1886, 4 v letih 1887-1888, 2 leta 1889, 4 leta 1890, 3 v letih 1891-1893, 6 leta 1894, 1 leta 1895, 2 leta 1896, 1 leta 1897, 0 leta 1898, po 2 v letih 1899 in 1900, skupaj 8 do leta 1900 Poverjenik: Jože Bernik, kaplan, župnik (1887, 1899—), (od 1895 dekan v.p., 1900 zlatomašnik) Letni uclje: Jože Bernik, kaplan (1883-86) And. Hvalica, krojač (1887-88) Ivan (Janez) Hvalica, zidar, posestnik (1887-90, 1894) posestnika: Jakob Hvalica (1887-88, 1890-94, 1896), Anton Benčar (Beučar, Bevčar) (1890-94) brez navedbe poklica ali stanu (3): Marija Benčar (1894), Štef. Štulin (1894), Peter Hvalica (1899-1900) Grmek (Garmak) Leto Dosmrtni udje Letni udje Skupaj 1882 3 3 1883 do 5 5 1886 5 5 1887 4 4 1888 5 5 1889 5 5 1890 9 9 1891 10 10 1892 15 15 1893 13 13 1894 10 10 '1895 8 8 1896 18 18 1897 15 15 1898 - - 1899 8 8 1900 1882-1900 11 11 41 Poverjenika: Anton Guš, kaplan (1882-89), Peter Černota, kaplan (1890-97, 1899-) Letni udje: Štefan Čebaj (Čibej), posestnik (1882-97, 1899-) (od 1888 župan) Val. Loščak, trgovec (1890-94) Al. Vogrič, cerkovnik (1890-91) Luka Bukovac, krojač, fant, (1882-84) gospodinji: Roza Bergnonovo (Regnonova) (1890, 1897), Jož. Bukovac (1890-91) mladeniči (5): Ivan Cuferli (1885-89, 1891-92, 1894-97) Št. Kanalec (Kanalac) (1887-92), Val. Loščak (1888-89), Jan. (Iv.) Čebej (Čebaj) (1890-97, 1899), Jož. Hlodič (Klo-dič) (1890-93, 1900-) dijaka: Ant. Trušnik (1883-86), Ivan Zdravlič, (1883-86) brez navedbe poklica ali stanu (28): Štefan Petruša (1891), Jan. Šaligoj (1891), And. Cebaj (Čebaj) (1892-97, 1899-), Iv. Florjančič (1892), A. Marinič (1892-93), Ant. Trušnik (1892—), Mat. TruSnjak (1892-97), Al. Zdravlič (1892), Ivan Zdravlič (1892-93, 1900-) Al. Bukovac (1893-94), Al. Cuferli (1893),. Jož. Čebaj (1893), Val. Vogrič (1893), Ant. Bernjak (1894), Ivan Frletič (Feletič) (1894-99), Štef. Rukli (1894), Iv. (Jan.) Beučar (Bevčar, Belčar) (1895—97, 1899-1900), Mar. Florjančič (1896-97), Mohor Florjančič (1896-97, 1899-1900), Viktor Hlodič (1896) Ivan Jurman (1896-97), Mar. Kanalec (1896), Alojz Peternel (1896-97, 1899—), Filip Trušnjak (1896-97, 1899—), Viktorija Zdravlič (1896), Ant. Bukovac (1897), Marija Feletič (1900—), Fija Feletič (1900-) Hrastovje (Hrastje, Hrastovlje) Trije letni udje leta 1887, 2 leta 1888, po 3 v letih 1889-1892, skupaj 4 do leta 1900 Poverjenik: Jožef Rukin, posestnik (1887-89) Letni uclje: Jožef Rukin, trgovec (1890-92), Jožef Skavnik (Slavnik), fant (1887-92), Miha Obid, fant (1889-92) Roža Skavnik, dekle (1887) Kodermaci Leto Dosmrtni udje Letni udje Skupaj 1896 10 10 1897 11 11 1898 12 12 1899 25 25 1900 16 16 1896-1900 31 Poverjenik: Ant. Trušnik, kaplan (1896-) (od 1896 do 1900 2 iztiska) Letni uclje: posestniki (24): Anton Bordon (1896-97, 1899-1900), Alojz Čubac (1896-97, 1899), Alojz Durjava (1896-), Andr. Kodermac (1896-97), Josip Pavša (1896-98, 1900-) (1896, 1898 2 iztiska), Pij Pavša (1896-97), Andrej Salamant (1896, 1899-1900), Miha Breščak (1897-98), Miha Velišček (1897), Josip Bordon (1898-99), Ant. Ciubiz (Čubac) (1898— 99), Anton Kodermac (1899-1900), Ivan (Janez) Kodermac (1898-1900), Anton Kovačen-ščak (1898—99), Andrej Paravan (1898), Pij Breščak (1899), Val. Durjava (Durjavič) (1899-1900), Ivan (Janez) Floriančič (1899-1900), Jan. Kodermac (1899), Št. Lesica (1899), Kvg. Mugerli (1899), Peter Paravan (1899), Julijan Ragiano (1899-1900), Al. Velušček (1899) fantje (3): Štefan Žnidarčič (1897-1900), Ant. Kodermac (1899-1900) Ahil Breščak (1900) dekleta (3): Roza Jerončič (1899), Antonija Kodermac (1899—), Angela Zidanšček (Zelenšček)? (1899-1900) Kosiča (Kožica, Kosca) Leto Dosmrtni udje Letni udje Skupaj 1882 1 3 4 1883 1 4 5 1884 1 4 5 1885 1 7 8 1886 1 9 10 1887 1 9 10 1888 1 9 10 1889 1 12 13 1890 1 10 11 1891 1 9 10 1892 1 10 11 1893 1 9 10 1894 1 9 10 1895 1 6 7 1896 1 7 8 1897 1 8 9 1898 1 1 2 1899 1 2 3 1900 1 2 3 Poverjenika: Peter Černota, kaplan (1885-89), Ant. G uš (Gus), kaplan (1890-97, 1899-) Dosmrtni udje: Janez (Iv.) Obid, posestnik (1882-) Letni udje: Ant. Guš (Gus), kaplan (1898) Tereza Salamant, krčmarica (1885-94) Vincenc Perdih, dijak (1882-86) mizarja: Jak. Oviščak (Avi.ščak) (1882-94, 1897), Val. Taišnik (Trušnjak) (1886-93) posestniki(3): Jože Cendov (Cendol) (1882-97), Anton Tomazetič (1885-87, 1889), Miha Bledic (1886-92) Marija (Minca) Dugar (Dagar), posestnica (1883-92, 1894-97) mladeniča: Valent. De Monte (1888-92), Favštin Černota (1889-97, 1899-) dekleta (3): Marija Sitar (1887-90), Antonija Franko (1889-90), Marija Bledič (1892-96) brez navedbe poklica ali stanu (6): Jož. Oviščak (1893-94), Ivan Rukli (1893), Anton Franko (1894-97), Iv.(Jan.) Salamant (1896-97), Jan. Obid (1897), Mar. Oviščak (1897) Kravar Pet letnih udov v letih 1890-92, 4 leta 1893, 8 leta 1894, 5 leta 1895 in 3 leta 1896, skupaj 12 do leta 1900 Poverjenik: Ant. Trusnik ( Tmšnik, Trušnjak), kaplan (1890-95) Letni udje: krčmarja,- A. Kručil (1890), Jernej Terliker (Terlikar) (1890-96) posestnika: Alojzij Predan (1890-94), Ivan Predan (1890-91) brez navedbe poklica ali stanu (7): Iv. Kručil (1891-92), Alojz Hvalica (1892-96), Ant. Dugaro (1894), Evg. Hvalica (1894, 1896), Ant. Predan (1894), Felicita Predan (1894-95), Angel. Šibav (1895) Landar Leto Dosmrtni udje Letni udje Skupaj 1866 1 1 1867 1 1 1886 8 8 1894 2 2 1895 2 2 1896 7 7 1897 1 1 1898 8 8 1899 13 13 1900 13 13 Poverjenika: Jož. Jusič, kaplan (1886), Ant. Kosmačin, kaplan (1896, 1898-) Letni udje: Jož. Jušič, kaplan (1866-67), Ant. Kosmačini, kaplan (1894-95, 1897) Virgin. Bankič, cerkovnik (1894-96) Jož. Zujani, župan (1886) brez navedbe poklica ali stanu (20): Alojz Blankini (Blankin) (1886, 1896, 1898-99), Ivan Gubana (1886), Ant. Plata (1886), Ivan Rakar (1886), Jožef Rakar (Raker, Rakaro) (1886, 1896, 1898-), Ivan Žuber (Žubar) (1886, 1899-1900), Jože Gujon (1896), Katra Manzini (1896, 1898-1900), Marija Špekonja (1896, 1898-99), Ivan Bjankin (Blankin) (1898—), Jož. Cujan (Gujon?) (1898), Evg. Bankič (1898), Virgin Bankič (1899-), Anton Birtič (1899-), Roza Manzini (1899-), Jože Kosmačini (Kosmačin) (1899—), Anton Štrukelj (1899—), Antonija Teon (1899-1900), Emilij. Flo-ran (1900-), Ivan Sukaja (1900-) Laze Po en letni ud v letih 1883-1894, 2 leta 1885, 1 leta 1886, 0 leta 1887, 4 leta 1888, 3 leta 1889, 2 leta 1890, 0 v letih 1891-92, 1 v letih 1893-94, 0 leta 1895, 1 leta 1896-98, 2 v letih 1899-1900, skupaj 7 do leta 1900 Letni udje: Jan. Domeniš, kaplan (1896-) Anton Plata, cerkovnik (1883-85, 1888-90) Ivan Gubana, ključar (1885, 1888) posestnika: Ivan (Jan.) Rakar (Raker) (1888-90), Ivan Korenič (1888) Jan. Guzuja, fant (1889) brez navedbe poklica ali stanu: Marija Plata (1893-94, 1899—) Matajur En letni ud leta 1876, 3 leta 1888, 8 leta 1889, 7 leta 1890, 6 leta 1894, 4 leta 1895, 5 leta 1896, 7 leta 1897, 8 leta 1898, 11 leta 1899 in 9 leta 1900, skupaj 27 do leta 1900 Poverjenika: Alojz Povila, kaplan (1888-90), Ant. Vižintin (Vižintini), kaplan (1896-) Letni udje: Janez Bezzia, kaplan (1876), Ant. Vižintin, kaplan (1894-95) brez navedbe poklica ali stanu (24): Anton Franc (1888-89, 1897-99), Evgen Gožnjak (1888-89), Andr. Franc (1889-90), Ant. Gožnjak (1889-90, 1894, 1897, 1900), Mat. Gožnjak (1889-90), Mar. Medveš (1889-90), Mar. Medveš (1889-90), Al. Golež (1890), Jan. Franc (1894), Marija Franc (1894), Marija Manzini (1894), Luka Medveš (1894-), Anton Goleš (1895-97, 1899—), Ter. Medveš (1895-1899), Jože Goleš (1896—98), Angelina Gožnjak (1898), Andrej Gožnjak (1898-), Al. Franc (1898), Ant. Golež (1899—), Jan. Loščak (1899—), Miha Loščak (1899—), Mar. Franc (1899), Jan. Zvanela (1899—), Jož. Medveš (1900—) Mažerole (Mažarola) Po en letni ud v letih 1892-96, 0 1897, 2 leta 1898, 4 leta 1899, 6 leta 1900, skupaj 8 do leta 1900 Poverjenika: Ivan Zdravljic, kaplan (1899), Valent. Pinoza, kaplan (1900-) Letni udje: Ivan (Janez) Domeniš (Domeniš), kaplan (1892-95), Ivan Zdravljič, kaplan (1896, 1898) Družba Marijinih sester (1898-1900) And. Kadalin, cerkovnik (1899-1900) Mar. Klinjon, pos. (1899-1900) brez navedbe poklica ali stanu: Tekla Borjanec (1900), Roža Špelat (1900) Mrsin (Mersin, Marsin) Leto Dosmrtni udje Letni udje Skupaj 1888 1 1 1890 7 7 1891 1 21 22 1892 1 21 22 1893 1 27 28 1894 1 38 39 1895 9 9 1896 10 10 1897 8 8 1898 7 7 1899 8 8 1900 7 7 1888-1900 60 Poverjenika: Vinc Ferdih, kaplan (1890—94), Miha Zaberščak, kaplan (1896-) Dosmrtni udje: Vinc.Ferdih, kaplan (1891-94) Letni udje: Ivan (J.) Oballa (Obalo) , župn. v.p. (1891, 1893) Jan. Juretič, župan, sod. spravn. (1890-92,1894) Andrej Obala (Obola), ključar (1890-92) Jan. (Iv.) Savli (Šavli, Saul), mizar (1890-) posestniki (3): Št. Gorenšak (Gorenšak (1888, 1890-), Anton Gožnjak (Gošnjak) (1890-92, 1894, 1896) Val. Zorza (1890, 1892, 1894-) Judita Medveš, gospa (1893) brez navedbe poklica ali stanu (50): Val. Batistič (1891-93), Andrej Jereb (Jerep) (1891, 1893—), Štef. Juretič (1891), Štef. Juretič (1891), Jože Birtič (1892-93), Marija Birtič (1892-95, 1897), Anton Gošnjak (1891-92, 1894), Matija Koren (1891), Filip Maršev (1891, 1894), Ivan (Janez) Medveš (1891-94), Marija Medveš (1891-92, 1894), Val. Medveš (1891-96), Jak. Obola (1891-93), Jožefa Spehonja (1891), Jan. Jereb (1892), Marija Juretič (1892, 1894), Valentin Juretič (1892-95, 1898), And. Markič (1892), Jak. Medveš (1892-93), J. Rukavac (1892), Lucija (Lojza?) Zorza (1892-94), Matija Juretič (1893-94), Štefan Koren (1893), Al. Kukovac (1893-94), Ant. Kukovac (1893-94), Anton Maršev (1893-94), Al. Maršev (1893), Ant. Medveš (1893-94), Jožefa Medveš (1893-94), Judita Medveš (1893-94), Štef. Obala (1893), Alojz Zorza (1893), Jož. Zorza (1893—), Roza Birtič (1894, 1899-1900), Anton. Juretič, (1894), Jožefa Juretič (1894), Ter. Gorenšek (1894), Lojza Koren (1894), Lojza Kukovac (1894), Marija Macuola (1894), Antonija Maršev (1894), Mar. Maršev (1894), Terezija Maršev (1894), Amal. Medveš (1894), Lovr. Medveš (1894), Terez. Medveš (1894), Angel. Zorza (1894), Alojzija Medveš (1896), Št. Medveš (1896), Angela Medveš (1897, 1899) Oblica Leto Dosmrtni udje Letni udje Skupaj 1882 7 7 1883 6 6 1884 6 6 1885 7 7 1886 4 4 1887 4 4 1888 1 1 1889 8 8 1890 3 3 1891 3 3 1892 6 6 1893 8 8 1894 9 9 1895 7 7 1896 15 15 1897 10 10 1898 - - 1899 1900 1882-1900 7 7 42 1 7 Poverjeniki (6): Anton Trušnik, kaplan (1882-85), Miha Šalguj, posestnik (1886), Val. Kufol, kaplan (1887), Iv. Krstnik Kruder, kaplan (1889-91), Iv. Zdravljic (Zdraulič), kaplan (1892—95), Ant. Domeniš (Domeniš), kaplan (1896-97, 1899-) Letni udje: Štefan Hvalica, zidar (1882-87) posestniki (9): Jožef Dugar (1882-97), Janez Florijančič (1882), Štefan Florijančič (1882-85, 1896), Miha Šalguj (1882-85), Štefan Hvalica (1889), Peter Krajnik (1889-90, 1897, 1899-), Ivan (J.) Predan (1889, 1893-94, 1899—), Iv. Borgu (1889, 1894), Ivan Saligoj (Šaligoj) (1889, 1891-97, 1899-) Peter Krajnik, fant (1885-87) Lucija Gorjup, kuharica, služkinja (1882-85) brez navedbe poklica ali stanu (24): Ter. Predan (1892), Marj. Kanalec (1892), Roža Borgu (1892), Miha Bledic (1893), Marijana Bergu (Borgu) (1893,1899—), Miha Florjančič (1893), Miha Predan (1893-94), Mar. Florjančič (1894), Andrej Hvalica (1894, 1896-97, 1899), Marija Pjerih (1894), Roža Predan (1894, 1896), Jože Dugar (1895-96), Al. Trušnjak (1895-97), Jož. Perdan (1895-97), Mar. Perdan (1895-97), Anton Dreščak (1896), Jože Dugar (1896), Jože Dugar (Dugaro) (1896, 1899—), Štef. Dugar (1896-97), Ivan Florjančič (1896-97), Roža Predan (1896), Mar. Borgič (1897), Alojzija Predan (1897), Marijana Borgu (1900) En letni ud leta 1887, 2 leta 1889, 3 v letih 1890-91, 4 leta 1892, 3 v letih 1894 -95, skupaj 5 do leta 1900 Poverjenika: Ant. Pauša, duhovnik (1892), Alojz PlavSa (Plauša), kaplan (1893-94) Letni udje: Alojz Pavša, kaplan (1887, 1891-92) brez navedbe poklica ali stanu (3): Jožef Pavša (1887,1889-94), Evg.Pavša (1889— 92), Pij (Pio) Pavša (1890, 1893-94) Štirje letni udje v letih 1883-1885, 6 leta 1886. 4 v letih 1887-1890, 3 v letih 1891-92, 4 leta 1893, 5 v letih 1894-95, 2 leta 1896, 3 leta 1897-98. 4 v letih 1899-1900, skupaj 9 do leta 1900 Poverjenika: Peter Ker, duhovnik (1883-90), Jos.Pelico (Pelizzo), kaplan (1894-95, 1897-) Letni udje: bogoslovca: Alojz Krater (1886), Alojz Zlobe (1886) Ivan Miheliča, obhodnik (1883-) posestnika: Andrej Moderjano (Modrjano, Modrjanc) (1883—), Jože Kormons (1883-95), brez navedbe poklica ali stanu: Valentin Miheliča (1893), Valentin Sedula (1894-95) Oborča Platišče Prosnid (Proscnik) Po on letni ud v letih 1874-75, 5 v letih 1883-84, 4 leta 1885, 3 v letih 1886-87, 6 leta 1888, 3 leta 1889, 6 leta 1890, 4 leta 1891, po 1 v letih 1892-93, 2 leta 1894, 7 leta 1895, 4 leta 1896, po 2 v letih 1897-99, 3 leta 1900, skupaj 22 do leta 1900 Poverjenika: Anton Pav.ša, duhovnik (1883-91), (1887 2 iztiska), Jan. Kruder, kaplan (1896-) Letni udje: Angelo Veviaqua (Bevil’aqua), duhovnik (1874-75), Iv. (Jan) Kruder, kaplan (1891— 95) Alojzij Pav.ša, bogoslovec (1883-84) Družba Marijinih hčera (1900—) posestnika: Ivan Miškorija (1883-86, 1888), Matija Budulič (1885-89) Marina Budala, šivilja (1883-85) Jože Pavša, mladenič (1883-84) brez navedbe poklica ali stanu (13): J Filipič (1888), Alojzij Mokorič (Makorič) (1888-89,1890, A. Budulič (1890), I. Černetič (1890), Len. Filipič (1890-91), Inocenc Miškorja (1890), Bernard Miškorja (1890-91), Anton Miškorija (1894), Ana Miheliča (1895-1900), Jan. Miškorija (1895-96), Mat. Šimic (1895), Jože Škur (1895), Jože Špelat (1895-96) Rezija Po en letni ud v letih 1874-76, 2 v letih 1881-82 , po 1 v letih 1886-89, skupaj 4 do leta 1900 Letni udje: Štefan Valente, duhovnik in učitelj (1874-76) Ivan Rukin, župnik (1881-82), Peter Černota, duhovnik (1881-82) Ana Foladore, krčmarica (1886-89) (od 1889 Ana Foladore-Barbet) Ronce (Ronac, Ronec) Po en letni ud v letih 1886-87, 6 leta 1890, 10 leta 1891, po 8 v letih 1892-93, 4 leta 1894, 2 leta 1895, 1 leta 1896, 0 leta 1897, 1 leta 1898, 0 leta 1899 in 2 leta 1900, skupaj 21 do leta 1900 Poverjenik: Jož. Kormons, kaplan (1890-93, 1898, 1900—) Letni udje: Jože Kormons, kaplan (1894-96) Ivan Tuomac, cerkovnik (1894) Miha Sirk (Sirak), posestnik (1886-87, 1891, 1894) Marijana Berginjan, posestnica (1890, 1892-93) brez navedbe poklica ali stanu (17): Jože Domeniš (1890), Pel. Domeniš (1890), Ivan Šturam (1890), Vinjuda Berginjan (1891), Alojzij Domeniš (1891), Jožef Kukovac (1891), Ter. Maršev (1891-93), Mar. Medveš (1891-92), J. Sakič (1891), Jan. (Ivan) Sirak (1891- 93), Anton Tonac (Toumac) (1891-93), Valent Biitič (1892-93), Marijana (Morelac Mor-jelac) (1892-94), Ivan Pokovac (1893), Janez Mancini (1895), Val. Domeniš (1900-) Srednje Leto Dosmrtni udje Letni udje Skupaj 1882 5 5 1883 4 4 do 1886 4 4 1887 8 8 1888 8 8 1889 7 7 1890 4 4 1891 5 5 1892 10 10 1893 5 5 1894 2 2 1895 12 12 1896 6 6 1897 4 4 1898 - - 1899 - - 1900 7 7 1882-1900 35 Poverjeniki (4): Filip Simončič, cerkovnik (1882), Fr. Skavnik, kaplan (1883-88), Alojz Želobbe, kaplan (1889), Al. Blažutič, kaplan (1890-97) (1893 4 iztisi) Letni udje: Filip Simončič, cerkovnik (1883-90,1892-94) Jož. Durjavič, mizar, ključar (1886-90) posestniki (8): Janez Tomažetič (1882-89, 1895), Anton Hvalica (1882), Jože Kržetič (1882), Janez Podstrenja (1882), Jože Hvalica (1887-89, 1895), Štefan Hvalica (1887-89, 1891 (?), 1895-97), Ant. Kržetič (Križetič) (1887-89, 1892), Štefan Hvalica (1888, 1891 (?)) fanta: Anton Hvalica, (1883-85), Peter Tomažetič, (1889-91) brez navedbe poklica ali stanu (20): Janez Hvalica (1887), Matevž Černetič (1891, 1895-97, 1900—), Jože. Simončič (Simončič) (1891, 1895-97), J. Blažutič (1892), Andr. Durjava (1892, 1900-), Miha Hvalica (1892), Ant. Jerončič (1892, 1895), Mat. Križetič (1892), Andr. Močjunjak (Močivnjak) (1892, 1895), J. Predan (1892), Ter. Černetič (1895-96), Anton Drekonja (1895), Ant. Hoščak (1895), Andrej Jurman (1895), Mar. Jurman (1896), Terezija Gorjup (1900—), Jak. Lovo (1900), Jak. Kuleto (1900), Peter Pinoža (1900), Valentin Pinoža (1900) Svet Lenart (Sv. Lenart, Sv. Lenart na Beneškem) Leto Dosmrtni udje Letni udje Skupaj 1882 1 1 1883 3 3 1884 3 3 1885 3 3 1886 5 5 1887 4 4 1888 7 7 1889 12 12 1890 9 9 1891 9 9 1892 7 7 1893 10 10 1894 11 11 1895 11 11 1896 15 15 1897 19 19 1898 18 18 1899 18 18 1900 17 17 1882-1900 38 Poverjeniki (3): Anton Bankič, župnik (1883-87), Peter Podreka, kaplan (1888), Fr. Skavnik, župnik (1889-) Letni udje: duhovniki (5): Anton Bankič, župnik (1882), Peter Podrieka (Podreka), kaplan (1883-87, 1889-98), Val. Bledic, duhovnik (1889-91), Val. Pinoža, kaplan (1897-99), Jožef Du rjava, kaplan (1898-1900) Vinc. Predan, občinski tajnik (1888-89) Alojz Hvalica, občin, obhodnik (1888-91, 1896-) Peter Obid, mizar (1883-84) posestniki (5): Jože Dorenjak (Dornjak), (1885-87), Mohor Dornjak (Dornik), (1888-), Jarnej (Jernej) Terliker, (1889, 1897—), Jan. Barbarino (1888-91), Št. Pik (1889-91) fantje, mladeniči (4): Jožef Rukin (1886), Alojz Podreka (1888-), Anton Dornjak (Dornik) (1889-97), Ivan Rukin (1889) dekleti: Roža Skavnik (1886), Lucija Paravan, (1887-90) brez navedbe poklica ali stana (19): Roža Gambužič (Gambožič) (1891—) Henr. Barbarino (1892, 1894-98), Filip Bevčar (Bevcer) (1893-95), Jožef Fon (1893—), Jožef Rukin (1893—), Peter Skavnik (1893—), Ivan Bledič (1896-98), Karla (Karola) Hvalica (1896-), Marija Komešič (1896-99), Emerencijana Regnonovo-Feletič (1896-98), Mar. Bledič (1897), Anton Predan (1897), Ant. Ciačič (Gačič) (1898-), Antonija 1’erdik (1898), Alojz Cjuk (Čuk) (1899—), Jak. Oviščak (1899—), Mar. Oviščak (1899), Jož. Simončič (1899-), Marija Tomazetič (1900—) Špeter Slovenov (Sv. Peter Slovenov, Sv. Peter slovenski) Leto Dosmrtni udje Letni udje Skupaj 1866 2 2 1867 3 3 1870 9 9 1871 9 9 1872 10 10 1873 9 9 1874 11 11 1875 16 16 1876 13 13 1877 17 17 1878 14 14 1879 11 11 1880 12 12 1881 10 10 1882 11 11 1883 10 10 1884 10 10 1885 9 9 1886 4 4 1887 14 14 1888 8 8 1889 19 19 1890 3 3 1891 3 3 1892 3 3 1893 3 3 1894 3 3 1895 4 4 1896 5 5 1897 5 5 1898 4 4 1899 5 5 1900 4 4 1866-1900 Poverjeniki (4): 61 Miha Mucič (Mucič, Mučič, Mužič), župnik (1870-87), Jož. Jusič, kaplan (1888), Peter Podreka, kaplan (1889), Anton Gujon, župnik (1890-) Letni udje: kaplani (15): Jožef Jušič (Južič) (1866-67, 1870-85, 1887), Peter Podrieka (1866-67, 1870-88), Anton Pušini (Pusini) (1867, 1870-74), Ivan (Janez) Becia (Bečja, Becija (1870-75, 1877-81), Jož. Bernik ml. (1870), Jožef Blankin (1870-74), Ivan (Janez) Klemenčič (1870-75), Evgenij (Evžen) Quarina (Kvarina) (1870-82, 1890—), Ivan (Janez) Domeniš (Domeniš) (1871-78), Janez Pusini (1872-75), Tone (Anton) Podrieka (1874-75), Janez Mancini (1878), Jože Cormons (1880-81) Anton Tružnik (1889), Jak. Tropina (Tropana) (1897-) bogoslovci: Janez Domeniš (1875-77), Jože Gožnjak (1875) Angelina Zujani (od 1879 Belida), učiteljica (1877-80, 1882) Jože Zujani, župan (1885), obrtnik (1887), trgovec (1888) Jan. Žuber, občinski zastopnik (1885) Jože Rakar, cerkovnik, posestnik (1875-85, 1887-89) Anton Puler, kamnosek (1887-89) Ivan Šukaja, kovač (1889) Lucija Gorjup, kuharica (1889) Mar. Manfreda, krčmar (1889) cerkvena ključarja, posestnika: Janez (Ivan) Gubana (Gabana) (1877-82, 1887), Janez Mancini (Manzini) (1876-77, 1879-86) posestniki (14): Štefan Gorenščik (Gorenščak) (1874-76, 1878-87, 1889), Jože Domeniš, (1875-77), Andrej Maršev (1875), Velantin Domeniš (1876-77), Miha Sirak (1876-77), Tone Kjabatin (1878), Jože Klinjon (1882), Alojz Blankin (1883-85, 1887-89), Ant. Gožnjak (1883-84), Jože Zujani (Zujan) (1883-84, 1889), Ivan (Janez) Žuber (1883-84, 1887-89), Anton Becja (1887-89), Janez Mancini (1889), Anton Birtič (1889) fantje (5): J. Sturam (1877), Jože Medveš (1877), Tone Markič (1877), Anton Kromac (1878), A. Urbančič (1889) dekleta (3): Roza Mancini, dekle (1877-80, 1882), Mar. Mancini, dekle (1889), Amal. Blažutič (1889), gospodinji: Roza Gujon (1887-89), Roza Cenčič (1889) Neža Stergar (Stargar), kuharica (1890-96, 1898-1900) brez navedbe poklica ali stanu (6): Tone Plata (1887), Ivan Rakar (1887), Jože Butera (1895-96), Ant. Podreka (1896-), Jože Batajin (1897), Jož. Tomažetič (1899) Topolovo (Topole) Leto Dosmrtni udje Letni udje Skupaj 1876 1 1 1882 3 3 1883 8 8 1884 8 8 1885 8 8 1886 16 16 1887 17 17 1888 13 13 1889 8 8 1890 2 2 1892 6 6 1893 19 19 1894 4 4 1895 1 2 3 1896 1 9 10 1897 1 7 8 1898 1 7 8 1899 1 3 4 1900 1 3 4 1876-1900 54 Poverjeniki (7) : Peter Černota (Cernota), kaplan (1882-84), Val. Skok, posestnik (1885), Anton Trušnik, kaplan (1886-88), Al. Blažutič, kaplan (1889), Lucijan Križetič, duhovnik (1892-93), Jak. Lovo, kaplan (1896-99), Andr. Čačič, kaplan (1900-) Dosmrtni udje: Ant. Trušnjak (Trušnik) (1895—) Letni udje: kaplana : Anton Frušnik (1876), Jožef Blažutič (1888) krojača: Janez Gorjup (1882-88), Anton Faletič (1886) trgovca: Janez Gorjup (1883-90), Andrej Bukovec (1886-87) posestniki (8): Anton Bernik (1882-86), Anton Filipič (1883-88, 1893), Matevž Gorjup (1883-88), Miha Rukli (1886), Val. Skok (1886-88, 1893), Val. Bernik (Bernjak) (1887-88, 1892-98, 1900), Št. Rukli (1887-88), A. Bukovac (1888) Antonija Cenčič, posestnica (1886-87) Lucija Gorjup, služkinja (1886-88) fantje (6): Aleks. Bukovac, (1883-84, 1893), Miha Rukelj (1883-85), Jan. Trušnik (1887-88), Anton Filipič, (1889), Štefan Rukli (1889, 1896-), V. Bernik (1890) dekleta (7): Angela Trušnik (1885-88), Marija Faletič (Falatič) (1886-87, 1889, 1892-93, 1896), Katarina Rukli (1886-87), Antonija Skok (1886-89), Antonija Cenčič (1889), Marija Skok (1889), Julija Gorjup (1896) brez navedbe poklica ali stanu (18): Ana Kundrič (1887-88), Ana Gorjup (1893), A. Gorjup (1893), Jožef Gorjup (1892-94), Štefan Gorjup (1892-93, 1896), Valentin Trušnjak (1892-1900), Anton Filipič (1893, 1897-98), Janez Filipič (1893), Andrej Rukli (1893), Anton Rukli (1893), Marija Rukli (1893), Miha Rukli (1893), Mohor Rukli (1893), Št. Trušnjak (1893—94), Ivan (Janez) Gorjup (1896-98), Jož. Kromec (1896), Antonija Rukli (1897-98), Jož. Cendol (1899) Trčmun (Tarčmun) Leto Dosmrtni udje Letni udje Skupaj 1882 11 11 1883 19 19 1884 19 19 1885 1 17 18 1886 1 13 14 1887 1 12 13 1888 1 14 15 1889 1 16 17 1890 1 16 17 1891 1 12 13 1892 1 11 12 1893 1 11 12 1894 1 7 8 1895 1 7 8 1896 1 9 10 1897 1 9 10 1898 1 9 10 1899 1 2 3 1900 1 7 8 1882- -1900 36 Poverjenik: Valentin Domeniš, duhovnik (1882-) Dosmrtni udje: Jožef Mašera, posestnik (1885-) Letni udje: Valentin Domeniš, kaplan (1875-76) Ivan Trinko, bogoslovec (1882-85) Ivan (Janez) Leban, cerkovnik (1882-89) Blaž Franc, mizar, posestnik (1882-85, '1886, 1900-) posestniki (16): Alojzij Loščak (1882-91), Val. Petričič (1882-85), Andrej Polavščak (Poljavšček) (1882-84,1894-98, 1900-), Matija Trušnjak (1882), Štefan Trušnjak (1882), Šimon Cendau (Cendol) (1883-91, 1896-98,1900-), Jožef Duš (1883-84, 1891, 1894- 98), Štefan Duš (1883-86, 1889-93), Ivan (Janez) Polavšček (Polanšček) (1883-85), Miha Sirk (1883-85), Ivan Trinko (1883-85, 1890), Matija Velikac (1883-93), Miha Vogrič (1883-85, 1892-93), Janez Mašera (1885-91), Janez Martinič (1889), Štefan Trinko (1889-98, 1900-) kmečke žene (3): Marija Jelina (1882), Roza Jelina (1882), Marijana Kudrič (1886-90) fantje (4): Jožef Duš (1886-88), Iv. Trinko (1886-88), Janez (Ivan) Zaberščak (1887-1900), Blaž Franc (1888) dekleta (4): Marija Jelina (1883-85, 1888-89), Marijana Kudrič (1883-85), Marija Mašera (1883-85, 1887-91, 1893-98, 1900-), Marijana Žlunder (1883-90, 1892-93) brez navedbe poklica ali stanu (4): Kat. Petričič (1890), Jož. Šekel (Šekli) (1890-93, 1896-98), Ivana Duš (1892), Janez Šekli (1892-93) Videm Leto Dosmrtni udje Letni udje Skupaj 1886 5 5 1887 17 17 1888 14 14 1889 14 14 1890 4 4 1891 10 10 1892 7 7 1893 11 11 1894 13 13 1895 16 16 1896 15 15 1897 18 18 1898 21 21 1899 19 19 1900 1886-1900 13 13 50 Poverjenik: Iv. Trinko, bogoslovec (1886-) (od 1887 profesor in katehet) Letni udje: duhovniki (3): dr. J. Pavlica (1889 2 iztiska), dr. Al. Pelizzo, profesor cerkv. prava, vicerektor semenišča C1893—), Jos. Jušič, ekonom (1899) bogoslovci (24): Anton Bankič (1886-88), Andr. Florijančič (1886-87), Alojz Hobbe (1886), Anton Vižentini (1886-89), Bogoslovci in dijaki v nadškof, semenišču (1886), Lucijan Križetič (1887-91), Vinc. Perdih (1887-89), Ant. Trušnik (1887-89), Ivan Zdrav-lič (1887-91), Jož. Venturini (1889, 1891), Miha Zabreščak (1893-97), Ant. Domeniš (1894-97), Ant. Klemenčič (1895-98), And. Čjačič (Čačič) (1896-99), Jožef Jušič (1896- 99), Iv. Petričič (1896—99), Natan. Zufferli (Cuferli) (1897-1900), Evgen Dobrolo (1897- 1900), Iv. Šinik (1897-98), Iv. Zlobe (1897), Ant. Gujon (1898), Iv. Gujon (1899—), Iv. Šturam (1899-1900), Nat. Monkar (1900-) dijaki semenišča (27): Ant. Klemenčič (1887-88, 1891-94), Pij Kručil (1887-88, 1894), Ant. Tomažetič (1887-89), Miha Zaberščak (1887-89,1891-92), And. Cjačič (Čjačič, Čačič) (1888-89, 1893-95), Jož. Durjava (1888-89, 1891-93), Evgen Dobrolo (1889- 96), Srečko Praprotnik (1889), Natan. Zufferli (Cuferli) (1889, 1891-96), Iv. Petričič (1891, 1895), Jož. Venturini (1892), Ant. Medveš (1893-95), Ivan Obid (1893-1900), Ivan Šturam (1893-98), Jožef Jušič (1894-95), Pavel Kručil (1895-97, 1899), Iv. Gujon (1895-97), Natal Monkero (Monchero, Monkar) (1895-99), Avg. Blažutič (1896-97), Jož. Domeniš (Domeniš) (1896-), Ugon Komarin (1897-98), Ambr. Gujon (1898-), Jožef Saligoj (1898-1900), Peter Sitar (1898), Al. Simonič (Simončič) (1898-1900), Jožef Škur (1898-), Aleks. Tomažetič (1898-) brez navedbe poklica ali stanu (5): Al. Blažutič (1887), Ivan Kodermac (1887), Ivan Kruder (1887), Evgen Pavša (1887-88), Al. Zlobe (1887) Berca (Brce, Brca) Štefan Zakrajšek (Zabrščak), posestnik (1886-87) Brezje Januarij Lorio, duhovnik (1885-88), Anton Trušnik, duhovnik (1889 2 iztisa), Al. Žlobe, kaplan (1894) Cavazzo (Karnija) Al. Žlobe, vikar (1895-96) Čela (Čigla) Jan Guzula (1894-97), Ant. Guzula (1896), Mar. Klinjon (1896), Avgusta Klinjon (1897) Čedad Jože Straculin, župnik (1882-89) (dosmrtni) Črneja Alojzij Pikonja, posestnik (1888) Fojda Jože Kavčič, duhovnik (1885-86) Grljan (Galijan) Iv. (Jan.) Trušnik, župnik (1892—), (od 1897 kanonik), Pet. Domeniš (1898-) Gorenja vas Anton Hvala (1896) Hlasta Jožef Fon, posestnik (1889-1892) Kras Ant. Pater (1895), Marija Špekonja (1895) Lesa (Lese, Liesa) Štefan Čiabej (Čiabaj), kaplan (1875-76) Medveži (?) (Mediuza (?)) V. Pedrih, duhovnik (dosmrtni) (1895) Petjah Jožef Jula (1900—) Podcerkev Jož. Vicuti, duhovnik (1892—), Ant. Beligoj (1897-) Podutana (?) Anton Trušnak, kaplan (1875) Pontc di Pieris Iv. Klun, mitničar (1889) Podvrata (Potrata (?)) And. Florjančič, duhovnik (1891) Prlešnje (?) Jan. Dreščak, kaplan (1895-96) Sarženta (Serženta) Marijana Štruco (1897), Jože Tomažetič (1897-98, 1900-) Sovodnje Roža Birtič (1898), Antonija Loščak (1898), Mih. Matelič (1898) Skorša (?) Franc Faiduti, kurat (1874), Jože Kosareti, obč.odbornik (1874) Subid Jožef Vecuti, duhovnik (1886-88), Januarij Lorio, duhovnik (1889—) Štolbank (Sv. Volbenk, Sv. Štolbank) Janez (Ivan) Mancini (Manzini), kaplan (1882-84, 1891), Ant. Bernik (1891), Ant. Gerbič (1891), Ant. Znodar (1891) Stupica Jan Juretič (1894) Tarčct (Tarčent, Terceta) Anton Bankič, bogoslovec (1885-87), Ant. Birtič (1900), Ter. Klinjon (1900) Tarpeč Štef. Domeniš, duhovnik (1898-) Tipana (Tojpana) Jožef Vicuti, duhovnik (1890-91) Zajci (Zajac) Jan. Čendov, posestnik (1894) Zavrh Jožef Pinoza (1889-91), Jakob Kulet (Kuleto) (1890-91, 1896—97), Natalis Negro (1897), Val. Pinoza (1897) Videmska nadškofija Družba sv. Mohorja v celoti Leto Posto- Dosmrtni Letni Skupaj Dosmrtni Letni Skupaj janke udje udje udje udje 1866 2 3 3 199 3.781 3.980 1867 3 4 4 243 6.843 7.086 1868 — - - 284 10.174 10.458 1869 17 329 13.337 13-666 1870 1 9 9 323 15.842 16.165 1871 1 9 9 368 17.027 17.395 1872 1 10 10 397 18.528 18.925 1873 1 9 9 438 21.454 21.892 1874 5 1 18 19 449 23.631 24.080 1875 8 1 22 23 467 25.869 26.336 1876 8 1 20 21 479 26.336 26.815 1877 1 17 17 485 25.378 25.863 1878 1 14 14 485 23.927 24.412 1879 1 11 11 499 24.834 25.333 1880 1 12 12 505 24.925 25.430 1881 2 12 12 517 24.567 25.084 1882 12 2 57 59 527 23.947 24.474 1883 15 2 83 85 512 27.848 28.390 1884 15 2 83 85 557 27.945 28.502 1885 17 3 87 90 568 29.022 29.590 1886 21 3 106 109 585 31.102 31.687 1887 20 3 131 134 605 34.405 35.010 1888 24 3 117 120 630 40.922 41.552 1889 24 3 146 149 658 45.384 46.042 1890 26 2 138 140 680 47.404 48.084 1891 25 3 147 150 775 51.052 51.827 1892 29 3 165 168 837 56.866 57.703 1893 26 3 184 187 915 56.483 57.398 1894 38 3 199 202 984 64.968 65.952 1895 34 6 l6l 167 1.057 71.040 72.097 1896 35 6 203 209 1.132 74.095 75.227 1897 29 5 194 199 1.168 70.372 71.540 1898 28 4 160 164 1.232 75.899 77.131 1899 28 5 192 197 1.309 76.794 78.103 1900 34 5 189 194 1.362 77.234 78.596 Do leta 1900 sem v zgornjih tabelah s seštevanjem udov v predstavljenih 6l mohorjan-skih postojankah v videmski nadškofiji zabeležil skupno okoli 800 mohorjanov. Ob natančni analizi je omenjena številka za okoli 50 mohorjanov nižja, saj so bili nekateri v obravnavanem obdobju vključeni v dve, tri ali celo več različnih podružnic. K tej številki najbolj prispevajo duhovniki, ki so se vanje vključevali tako, kot so jih prestavljali. Z zgolj mehaničnim seštevanjem pridemo tako do okroglo 100 mohorjanov - duhovnikov v videmski škofiji, z natančno analizo njihovih poklicnih poti pa do realne številke 65. Okoli deset duhovnikov zasledimo že prej kot dijake in nato še bogoslovce v Vidmu in še kje. Selilo se je tudi nekaj kuharic oziroma služkinj, tako Neža Stergar (Stargar) med Špetrom Slovenov, Bliščem in Dreko ter Lucija Gorjup med Brišcem, Oblico, Špetrom Slovenov in Topolovim. V nekaj drugih primerih pa verjetno ni šlo za poklicne selitve, pač pa se je del mohorjanov iz posameznega kraja vključil v na novo nastalo mohorjan-sko postojanko kje v soseščini, včasih pa celo vrnil v prvotno. Tako zasledimo nekaj mohorjanov, ki so se iz Špetra Slovenov po vrsti preselili v Demenžo, Ronce, Brišco, Bjačo, drugih nekaj pa iz Sv. Lenarta v Kravar in nato nazaj. Pri Špetru Slovenov je sploh prišlo do velike selitve udov, saj je očitno iz močne prvotne postojanke nastalo kar nekaj novih. Le tako lahko pojasnimo velik padec mohorjanov v tem kraju leta 1890 ob bistveno nespremenjenem skupnem številu mohorjanov v videmski nadškofiji. Analiza poklicne oziroma stanovske sestave mohorjanov v videmski nadškofiji nam ob upoštevanju zgoraj omenjenih težav kaže, da sodi velika večina med njimi v kategorijo, ki je v koledarjih Družbe sv. Mohorja ni, sam pa sem jo poimenoval »brez navedbe poklica ali stanu«. Takih mohorjanov je okoli 360. Poleg njih je še do 130 posestnikov kmetov, med njimi tudi manj kot deset posestnic, že omenjenih 65 duhovnikov, med njimi tudi eden z dvojnim poklicem duhovnik učitelj, do 10 kmečkih žena oziroma gospodinj, 35 fantov oz. mladeničev in 23 deklet. Pri slednjih dveh kategorijah je težko ugotoviti, kdaj spremenijo stan in postanejo posestniki oziroma kmečke žene. V množici mohorjanov »brez navedbe poklica in stanu« gre nedvomno skoraj v celoti za pripadnike osnovnih štirih zgoraj navedenih stanov- posestnikov, kmečkih žena, fantov (mladeničev) in deklet, nejasna je pač le njihova razdelitev. Poleg omenjenih petih kategorij, ki so tako v videmski nadškofiji kot tudi v vseslovenskem merilu pomenile ogromno večino vseh mohorjanov, naletimo še na dve, ki se v tem času, kot smo že omenili, v veliki meri prepletata in sta kasneje delno vključeni v duhovniško. Gre za dijake (30) in bogoslovce (28). Mohorjanov cerkovnikov je do leta 1900 10. Med ostalimi poklicnimi kategorijami pa v videmski nadškofiji pa nobena ne preseže številke 10. Tako zabeležimo do leta 1900 8 krčmarjev oz. krčmaric, 6 mizarjev, od katerih je eden hkrati naveden še kot kmet, datgi pa kot cerkveni ključar, 5 učiteljev oz. učiteljic, 5 trgovcev, 5 kuharic oziroma služkinj, 4 krojače, 3 zidarje, 2 kamnoseka in po 1 mitničar, »modroslovec« in šivilja. Kot posebna kategorija so označeni tudi cerkveni ključarji, ki jih je poleg omenjenih dveh še 8, dva od teh sta hkrati tudi posestnika, župani, ki jih je 5, kakšen med njimi je dodatno tudi posestnik, gospe (2) in po en občinski odbornik, občinski tajnik in »občinski obhodnik». Poleg posameznikov naletimo tudi na dva »kolektivna člana» - bogoslovce in dijake v nadškofijskem semenišču v Vidmu v letu 1886 in na redovnice Družbe Marijinih sester v Mažerolah in Čeneboli ob koncu našega pregleda. Kot sem že omenil, nameravam delovanje Družbe sv. Mohorja v videmski nadškofiji v letih 1901-14 predstaviti v posebni raziskavi. Mejna letnica 1914 je rezultat dejstva, da po tem datumu med prvo svetovno vojno Družba sv. Mohorja v videmski pokrajini ni mogla delovali. V to raziskavo bom vključil tudi obsežnejšo analizo delovanja Družbe v videmski nadškofiji v celotnem obdobju do 1. svetovne vojne, ob njej pa tudi predstavitev njenih najodličnejših udov na čelu z Ivanom Trinkom - Zamejskim in Petrom Podreko. Slednji je, kot je zapisal Simon Rutar, začel razširjati Novice, Danico in Mohorjeve knjige med Slovenci.7 Za zaključek prvega dela pregleda tako navedimo le nekaj ugotovitev oziroma dopolnil že objavljenih dejstev. Kot vidimo iz sklepne tabele, letno število udov Družbe sv. Mohorja v obravnavanem obdobju ni preseglo številke 209, ki jo je doseglo leta 1896. Vodstvo Družbe, ki si je tako za Beneške Slovence in Rezijane kol tudi za Prekmurske in Porabske Slovence zelo optimistično zastavilo najprej po 500 ali 600 udov, -če bi od 100 prebivalcev pridobili le dva-* je čez dve leti razočarano priznalo, da so upali, da se družba v somboteljski škofiji in videmski nadškofiji povzpne vsaj do 1200 družbenikov po istem kriteriju dveh udov na sto prebivalcev, »iz tega pa očitno ne bo nič in ondi namesto životarjenja ne bo življenja Vzrokov za tako stanje je bilo več: pivi nedvomno izrazito sovražno stališče italijanskih oblasti do »panslavistične» Družbe sv. Mohorja in z njim povezan neizogiben pritisk na vse, ki so te knjige širili ali jih prejemali. Stanje je bilo zelo podobno tistemu v Prekmurju in Porabju v istem času. Podobno kot tam tudi tu zasledimo, da so bili poverjeniki Družbe ob častni izjemi treh cerkovnikov, dveh posestnikov in enega učitelja zgolj duhovniki, skupaj 55 do leta 1900. Čeprav so bili slovenski duhovniki pospeševalci Družbe sv. Mohorja, pa Ivan Trinlco zelo samokritično ugotavlja, da se mu zdi, da naj bi bil prvi vzrok relativno majhnega števila mohorjanov v Beneški Sloveniji -pomanjkanje zadostnega pojasnila in priporočila ali agitiranja za Družbo od strani duhovščine-, ostali vzroki pa pomanjkljivo razumevanje knjižne slovenščine, nasprotovanje vladne strani, h kateremu jo priganja lokalna šolska oblast in pa -z zlim duhom navdano časnikarstvo», ki uporablja vsa, tudi najpodlejša sredstva, da naščuva italijansko javnost in vlado -zoper mirne Beneške Slovence in zoper Družbo sv. Mohorja, ki baje širi med njimi svoje panslavistične ideale’-. Trinko dalje navaja, da so -napadli slavno Družbo celo v državnem zboru v Rimu-, v -povsem neupravičeni in nazadnjaški vojni- zoper njo pa se je posebno odlikoval poslanec čedajsko-špeter-skega volilnega okraja -Žid Morpugo-."1 Za Rezijo pa Trinko navaja, da -obče razširjena 7 S.(imon ) Rutar, Beneška Slovenija, Prirodoznanski in zgodovinski opis,- Matica Slovenska, Ljubljana 1899, str. 175. B KOM za 1889, str. 101. '> KMD za 1891, str. 118. Ivan Trinko, Beneška Slovenija, Hajdinio v Rezijo.-Družba sv. Mohorja, Celje 1980, str. 45-46 ‘Družba sv. Mohorja’ med tamkajšnjim prebivalstvom nima udov-," kar pa povsem ne drži, saj so v seznamih v koledarjih Družbe v kraju Rezija do leta 1900 navedeni štirje. O Družbi sv. Mohorja v Beneški Sloveniji do leta 1918 piše tudi Karel Šiškovič,12 ki poudarja podobne italijanske politične ovire njenega širjenja kot Trinko. Za nekaj let navaja tudi število mohorjanov v Beneški Sloveniji, in to brez navedbe vira, razprava ima na koncu zgolj pregled uporabljene literature. Številke so precej različne od tistih, ki jih najdemo v omenjenih seznamih v koledarjih, in so navedene v pričujoči prestavitvi. Tako navaja za leto 1882 112 članov, seznami mohorjanov pa 59, 1891 139 (seznami 150), 1893 168 (seznami 187), 1894 181 (seznami 202) in 1895 198 (seznami 167). Do podobne razlike prihaja tudi pri podatkih za leta po 19OO, tako za leta 1904 (Šiškovič 139, seznami 238) 1905 (Šiškovič 202, seznami 230) 1909 (Šiškovič 219, seznami 239) in 1910 (Šiškovič 353, seznami 336).13 O razvoju Družbe sv. Mohorja v videmski pokrajini v obdobju po letu 1900 bo, kot že rečeno, govor v drugem delu tega pregleda. Sezname mohorjanov v Družbinih koledarjih visoko ceni Ludvik Zor-zut,H ki pa jih sam v svojem prispevku uporabi zelo bežno, ko zgolj z osmimi številkami povzame število mohorjanov v videmski nadškofiji »pred prvo svetovno vojno«. Iz navedene skupne številke udov 251 razberemo, da gre za leto 1911. Italijansko uradno poročilo navaja za leta 1883 36.564 Beneških Slovencev in Rezijanov, Ivan Trinko je bil mnenja, da jih je bilo leta okoli 40.000. V primerjavi s tem približna številka 750 mohorjanov, do katere smo prišli v tej razpravi, res zgleda precej neznatna in nepomembna. S seštevanjem po posameznih krajih pa dobimo precej višjo skupno številko 2.998 mohorjanskih »knjižnih darov«, ki jih je v prikazanem obdobju 1866-1900 sestavljalo z zelo redkimi izjemami praviloma šest knjig. Preprosto množenje nam pove, da je tako prišlo v tem času med naše od velike večine matičnega naroda z državno mejo odrezane in raznarodovalnemu nasilju izpostavljene rojake najmanj 17.900 knjig. Te niso bile zgolj nabožne, ampak so pokrivale precej različnih področij: od leposlovja do poljudne znanosti. Rojakom v videmski nadškofiji so bile tako dragocena opora v njihovem neenakopravnem boju za ohranjanje in poživljanje njihove slovenske narodne zavesti. Summary St. Mohor’s Association Members in the Udine Archdiocese Prior to 1900 Družba sv. Mohorja, a publishing company which supported national awareness, education and cultural progress among Slovenes on the basis of Christian principles, was equally active among the Slovenes living in Slavia Veneta and Resia in the Udine archdiocese. Based on the roster of St. Mohor's Association (Družba sv. Mohorja) listed in the association's calendars the author gives a complete survey of all its members in the Udine archdiocese prior to 1900. In the form of charts and lists he illustrates the membership in 6l localities, year by year. Members are listed by name, surname and years of active participation in the association during which each member also obtained the association’s regular yearly “book gift." Of 750 members in this archdiocese most of them lived in Dreka/Drenchia (63), Špeter Slovenov/S. Pietro al Natisone (61), Mrsin/Mersino (60), Topolovo/Topolo (54), Videm/Udine (50), Oblica/Oblizza (42), Grmek/Grimazzo (41), " Prav tam, str. 93. 12 Karel Šiškovič, Beneška Slovenija 1866-1918,- Zgodovinski časopis, Ljubljana, 33/1979, št. 2, str. 275. Prav tam. M Ludvik Zorzut, Sv. Molior jim je kazal pot - KMD za 1973, str. 79-80. Svet Lenart/S. Leonardo (3H), Trčmun/Tercimonte (36), Srednje/Stregna (35) and Kodermaci/ Codromaz (31). Professions or social class of most members are not listed, but it was possible to establish them for at least some of the members. Four farming categories prevailed: land-owners, farming women, young men or girls working on farms. These were followed by priests (65), seminarists and Catholic high school students; there are few other professions. In comparison with the entire Slovene population in the Udine archdiocese which numbered about 40.000 people at the end of the 19"' century the proportion of the Družba sv. Mohorja members was relatively small. Their “book gifts”, however, numbering around 17.900 books, were quite significant. These books were distributed among Slovenes who, separated from their parent country with the state border, were exposed to the pressures of denationalization. The books were not solely religious, but covered a wide range of topics from literature to popular science, therefore presenting an invaluable support in their unequal struggle for the preservation of their national identity.