Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.





List slovenskih delavcev v cAmeriki

tJfe first Slovenic Daily* In
the United States. Issued every" day" except Sundays and Holidays.

	Enter as Second Class matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act op CoNGBESS of Mabch 3, 1879.	
V Stev. 165.	NEW YOPK, v petek, 20. novembra, 1903.	Leto X.
London v paradi.
Slavnostni sprejem italijanske kraljeve dvojice.
London, 20. nov. Sprejem italijanskega kralja Viktor Emanuel a in kraljic« Jelene kot gosta Lordma-yorju in občinskega sveta, je bil uprav veličasten. Od paddinRton-sketfd kolodvora, kjer mo prost je vstavili vlak, pa vse do Guildhalla, vozila se je kraljeva dvojica poti neštevil-nimi slavoloki v italijanskih državnih boja h. Vsi slavoloki so bili uprav razkošno in skrajno potratno okrašeni. Xa obeh straneh so tvorili \ojaki spalir. za kterim so bile ogromne množice ljudstva, ktero je došlece bnrno pozdravljalo. Vreme je bilo lepo, toda hladno.
Italijanski gostje so prišli z ''Diamond Jubilee" vlakom na podding-tonski kolodvor, kjer jih je sprejel Lord Greutield in generalni štab. 3'. kratkem presedanju častne straži gardnili grenadirjev, kterih godba je svirala italijansko himno, sta se kraljica in kralj zajedno z vojvodom Norfolškim v Edwardovej kočiji odpeljala v mesto. Kralj Viktor Emanuel je bil oblečen v uniformi generala italijanskih kirazirjev.
Vozili so se skozi Hvdepark k italijanskem poslaništvu, kjer so stra-iili garibaldinski veterani.
Od tu so se odbijali v Guildhall, kjer se j« vr~il sijajen sprejem iu
Sveti Elija potrebuje denar.
Prosil Je svoje vernike za $2,000,000.
Chicago, 111.. nov. John Alexander Dowie, zopet vstali prorok in sv-tnik Elija ter generalni nadzornik krsčunsko-katoliške zi (ske cerkvn, potrebuje denar, mnogo • enarja. Sedaj je izdal poziv s\ .i vernikom, naj slednjič spremene vso svojo imovino v — denar in ga izroče njegov-j «-erkvi. Brezdvomno je s svojimi cerkvenimi delnicami, ktere je skušal spremeniti v New Yorku v denar, popolnoma pogorel, radi česar morajo njegove zgube sedaj nadomestiti neumne in verne ovčice.
Njegov poziv pa ni spisan v obliki prošnje, temveč v obliki povelj:'.. On pravi: "Za Vas, ktere mi je izročil Bog v oskrbo, to ni le svčt, temve,-povelje." Tako je citati v njegovem tedniku "Leaves of Healing". P.»-tem piše nadalje: "Spremenite v>o Vaso imovino v denar, naložite ga v zionske delnice in pridite z Vašimi rodbinami v Zion."
On potrebuje $2,000,000. Kadar bode imel dovolj, potem bode zgmol. oziroma vtonil, kakor — prorok iz rajske doline v Californiji.
Vstaja na Filipinih.
Manila, 19. nov. Vlada je poslala v Jolo vojaško pomoč. Tamkaj je prišlo do vročega boja med domačini in vojaki, takoj po tem, ko so se vojaki izkrcali. Podrobnosti še niso znane. V nemirno pokrajino je odpotoval general Wood.
Manila, 20. nov. Položaj na Jolo je skrajno resen in po vsem otočju je zavladalo razburjenje.
Manila, 20. nov. Iz zaporov v Ca yaganu ušlo je t>5 jetnikov.
Iz Amaloga. Cagayan, se poroča, da sta dva morilca, ktera so usmrtili z garoto, po eksekuciji zopet oživela. Štirje morilci so bili usmrteni z garoto. Na garoti so obsojenci obležali osem minut s zvezanimi vratovi, na kar so jih kot mrtve prinesli v cerkev. Tu so pa zapazili, da so bili trije še pri življenju. Dva sta še okrevala, tretji je pa umrl.
V dolini Caga.yan je povodenj odplavila več hiš domačinov in napravila veliko škodo.
Dvojna prevara v New Yorku.
Ko je lTletni Samuel Brodie, kteri neče povedati svojega naslova, drenj pred glediščem Thalia porabil v to, da je Maurice Davidsonu skušal ukrasti zlato uro, ki je vredna $50, ga niso le v svojem nameravanju preprečili, temveč tudi pošteno nakle-atili, tako, da mu je moral ambu-laneni zdravnik obraz zakrpati. Ko je bil včeraj pri sodniku v Essex Market sodišču, je izgledal skrajna ža lostno. Kljub temu ga je pa stavil sodnik pod $1000 varščine.
Colombijski poslanci v Colonu.
Njihova misija bode brezvspešna.
Panama, 19. nov. Člani junte, kteri oskrbujejo vladine posle, so danes
■ uradoma obiskali podadmirala Glas-sa. kteri je včeraj obiskal junto v imenu Zjed. držav severoameriških. Admirala so obiskali na vojnej ladiji "Marbleliead", kjer so jih sprejeli z vsemi častmi. Ko so se mudili na ameriškej ladiji, razvili so na prvem jamboru zastavo nove republike.
Panama, 19. nov. Kakor panam ski, tako so tudi razni drugi mestni zastopi nove republike proglasili dr. Amadorja svojim ljubljencem.
Junta je imenovala Belizario Par-l asa zastopnikom v republiki Nicaragua, Honduras, Guatemali in Salva dor. Santiago Ouardo imenovan je zastopnikom Paname v republiki Costa Rici. Miro Gucsada v Peru in Ricardo Escobar v Chile. Raoul Amador in Nataniel Brandon sta imenovana konzulom in podkonzulom v New Yorku.
Colon, 19. nov. Včeraj so dospeli Re ves in drugi colombijski generali v Hondo, na levem bregu Rio Magdalene.
Ameriška vojna ladija "Maine" »e je vrnila danes v Colon.
Colon, 20. nov. Colombijski odposlanci Reyes, Ospina in Holguin, katere je Colombija poslala v Panamo, •iu rešijo *'čast" svoje države, dospeli so semkaj s francoskim paruikom "Canada". Mirovni komisarji so ostavili mesto Savanilla, ne da bi vedeli o izidu mirovne komisije, ktero je poslala v Colon država Bolivar in ktera je zborovala s zastopniki Paname na ameriškej vojnej ladiji "Mayflower".
Ko je general Reyes zvedel o tej konferenci, je dejal, da je prva komisija drugej pokvarila posle.
Na parniku "Canada" so tudi ugledni colombijski generali Sarria. Ortiz, Bustamente, Angulo, in Lucas Caballero. Generala Bustarnente in Caballero sta odlična člana liberalne stranke.
Ko je dospel parnik ^Canada" semkaj. zavladalo je tu veliko izneuade-uje. Na -totine ljudi je prišlo k obrežju. Kakor hitro je dospela "Canada" v bližino, izkrcal se je oddelek ameriških mornarjev, kteri stražijo pri.-tanišče.
lv:t;>iiau Merriam od vojne ladije "Dixie', je odšel takoj na parnik
' t:	kjer je naznanil generalu
K ■ o vspehu mirovne konference / boliva rs ko komisijo. Potem je povabil Colombijce, naj pridejo na vojno ladijo "Dixie", ktero povabilo so pa Colombijci odklonili. Na to je tudi ameriški admiral Coghlan, kteri je ravnokar dospel iz Paname, poslal ('"lombijcem povabilo, naj pridejo na vojno ladij*> "Mayflower", kar so pa tudi odklonili.
Colombijski odposlanci bodo ostali do danes zvečer na parniku ''Canada", mogoče pa- tudi do sobote večer, na kar odpotujejo v Puerto Limon.
Komisarji so brzojavili jimti v Panamo, ktero so prosili za konferenco, ki naj se vrši danes, toda panamska vlada ni v to privolila. Najbrže pride v svrho konference semkaj vladino odposlanstvo iz Paname, na kar se vrši zborovanje na parniku "Canada."
Colombijski m generalom ni dovoljeno izkrcati se v Colonu. V ostalem je pa že sedaj gotovo, da njihova konferenca ne bode vspela.
31 mrtvih*
Nesreča na Big Four z»uzmcu — Delavski vlak
pontoiečil.
Samo štirje od rnožtva so se rešili; dra od slednjih sta smrtno
ranjena.
Dva mrtva, devet ranjenih.
Mir v Bogoti.
Coiombijska vlada čuva Američane.
Bogota, Colombija, 20. nov. Colom-bijska vlada je obljubila, da boda skrbela za varstvo ameriškega poslaništva in ameriških državljanov. Sovražnih demonstracij ni pričakovati.
Paris, 20. nov. Tukajšnja vlada bode v kratkem pripoznala panamsko vlado, na kar bode imenovala tudi svojega poslanika za Panamo, kjer bode vstanovila tudi svoj generalni konzulat.
Washington. 20. nov. Poslanik Beaupre poroča, da se je razburjenje v Bogoti poleglo.
Frank Sahserjeva pisarn« ▼ Cleve-landu, O., se nahaja v hiši štev. 1778 St. Clair St. Pošilja d e n & r v staro domovino, prodajajo se paro-brodni listki in prejema naročnino za dnevnik "Glas Naroda" in t o vse na mojo odgovornost.
Peoria, 111., 20. nov. Na Big Four železnici, med postajama Mackinaw in Tremont, sta včeraj popoludne zadela skupaj tovorni in delavski vlak imenovane železnice. Jedcnin trideset mož je bilo na mestu usmrtenih in najmanj petnajst ranjenih. Do sedaj so izkopali izpod razvalin 26 trupelj. Razvaline so se nakopičile 35 čevljev visoko na železničnem tiru. Pet trupelj je še pod razvalinami.
Dosedaj so spoznali le 12 žrtev, do-čim večino ostalih ni mogoče prepoznati, kajti oni so strašno razmesarjeni. .
Vsi mrtvi in tudi večino ranjencev so bili člani delavskega oddelka, kteri se je vozil na popravljanje proge. Strojevodji obeh vlakov sta pravočasno skočila raz vlake in se tako rešila.. Nesreča se je pripetila v gto-bokej zasedi stoprav pred nekim ovinkom, tako, da strojevodje nista za-mogla videtibližajoČe se nesreče. Vlaka sta zadela skunaj s tako močjo, da je bilo ropot slišati več milj daleč.
Parni kotel delavskega vlaka se je
razletel in kosi železa so odleteli po
200 čevljev daleč.
Sprevodnik John W. Judge iz. In-dianapoiisa, kteri je vozil z tovornim vlakom, dobil je v Urbani povelje, naj počaka v Mackinawu na delavski vlak. Tudi strojevodja dek r&kega vlaka je dobil povelje, naj se sreča z tovornim vlakom v Mackinawu, kteri postaji se je bližal.
O nesreči je naznanil Russell Noo-nan, kteri je telefoniral v Tremont.
Iz slednjega mesta so takoj poslali posebni vlak s zdravniki na mesto nesreče, kamor ie dospel pol ure kasneje.
Zadnje truplo, ktero so izkopali iz razvalin, ie bilo ono William Raileya kterega je vrglo 30 čevljev visoko v zrak, na kar je padel na železni drog, kteri ga je prodrl.
Ranjence so takoj znosili v pomožni vlak, kjer so jim zavezali rane, na kar so jih prepeljali v Tremont in Morton. Mrtveci so ležali ob progi do danes zjutraj.
Washingtonske novosti.
Cubanska debata.
Wa hington, 19. nov. V zastopniški zbornici so včeraj nadaljevali z debato o cubanskem reciprocitetnem predlogu. Tekom debate je govoril republikanec Fordney (Mich.), kteri je energičen nasprotnik pogodbe, o administraciji generala Wooda na Cubi On je bivšega cubanskega guvernerja strogo napadal in mu je očital, da je rabil in trošil denar ubozih Cuban-cev v nepotrebne svrhe.
Debato ie otvoril republikanec Grosvenor (O.), kteri je strastno in v splošnem oziru hvalil varnostno ca-ao. Ako smatra republikanska stranka umestnim revizijo tarifa, bode to tudi storila, toda po svojej volji in brez demokratične pomoči. Pri tem bodo republikanci ravnali tako, da sedanjim razmeram ne bodo škodovali. Prosperiteti pa ne more ničesar bolj škodovati, nego povrat naše domovine k — demokraciji, kar je pa saj za prihodnji dve leti nemogoče.
Potem je govoril Grosvenor o izreku Clarka, kteri upa, da bodo imeli v prihodnjem kongresnem zasedanju demokratje večino in tudi svojega (demokratičnega) predsednika.. On je dejal: "Države, ktere bodo glasovale za demokrate so Alabama. Arkansas, Florida, Kentucky, Louisiana, Mississippi, Missouri, North Carolina in South Caroli^, Tennessee, Texas in Virginia."
"Imenujte tudi New York", je de-jai Newyorčan Sulzer Mru. Grosve-norju. — Zamogel bi tudi Ohio prišteti, vendar tega za sedaj še ne storim," odvrnil je Grosvenor med glasnim smehom republikancev, na kar je nadaljeval: "V Delaware in Idaho zamorejo demokrati vspeti, toda Maryland je še dvomljiva, kar velja tudi o Montani. New York še prepustim republikancem, kajti ako demokratje v mestu New York ne pridobe dvojno število glasov, potem je država New York za demokrate zgubljena. Demokratje bodo dobili 151 gotovih elektoralnih glasov in 62 je še dvomljivih. Za republikance bodo glasovale prav gotovo države Californija, Colorado, Connecticut, Illinois, Indiana, Iowa, Kansas, Maine, Michigan, Minnesota, Massachusets, Nebraska, New Hampshire, New Jersey, North Dakota, Ohio, Pennsylvania, Rhode Island, South Dakota, Vermont, Washington, West Virginia, Wisconsin, in Wyoming, kar po-menja 263 elektoralnih glasov od 473 skupnih glasov. Panamsko vprašanje pa ne bode nudilo demokratom nikake ugodnosti, kajti tamkaj ne bodo našli nikacega Aguinaldo."
Demokrat Richardson iz Alabame je na to izjavil, da bode južna bombaževa obrt vsled cubanske pogodbe za 40 odstotkov na boljšem, nego je sedaj.
Takoj na to je pa pričel republikanec Fordney kritizirati cubansko re-ciprocitetno pogodbo in še posebej generala Wooda. "General je vzel $20,000 iz žepov ubozih stradajočih Cubaneev", dejal je Fordney, "kteri
denar je potrošil v prid Lobbishen. Zaista izvrsten uradnik! On je glasno izjavil, da Cubanci stradajo, in vendar jim je vzel $20,000. Pred se-natovim odborom je Wood izjavil, da je preiskal vso Cuba in da je našel le 3285 ton sladkorja, kteri je bil last sladkorjevega trusta. Par dni kasneje pa Havemayer kot priča moral priznati, da ima trust na Cubi 93,000 ton sladkorja. To pa ni nikaka zasluga za častnika in ameriški prostat je v tem oziru boljši, nego general." Fordney je tudi dejal, da ima Cuba v svojej državnej blagajni $4,-000,000, in da je na boljšem, kakor marsikaka država, ktera bi morala naenkrat poravnati svoj državni dolg Sedanji predlog je le v prid — bogate Cube in v Škodo ubozega ameriškega farmerja.
Istotako je govoril tudi demokrat Bell (Cal.), kteri je dejal, da po sprejetju pogodbe California za republikance ni nič gotova.
Ob 5. uri popoludne se je seja zaključila. Danes se vrši glasovanje.
Židovska unija.
Washington, 19. nov. Olani odbora delegatov konvencije o državljen-skih in verskih pravicah unije ameriških židovskih občin, so včeraj obiskali predsednika Roosevelta. ktere-mu jih je predstavil Simon Wolf iz Washingtona. Predno so obiskali predsednika v belej hiši, obiskali so tudi državnega tajnika Haya, ktere-mu so se zahvalili za njegove zasluge za izboljšanje stanja Židov v Zjed. državah in druzih ptujih deželah.
Senatov a seja.
Washington. 19. nov. Včerajšnja senatova seja e bila, kakor običajno, kratka. Gallinger je vložil prošnjo "žensk iz 1. 1846" za povišanje pokojnine vseh osob iz Mehikanske vojske za na $30 na mesec.
Za newyorsko pošto.
Washington, 19. nov. Zastopnik Douglass je vložil predlog za nakup zemljišča v New Yorku v svrho gradnje druge glavne pošte. Zemljiške bo veljalo $2.000,000 in poslopje $1.500.-000.
Cubanska reciprocitetna pogodba sprejeta.
Washington, 20. nov. Včeraj popoludne je zbornica sprejela cubansko reciprocitetno pogodbo z 335 proti 21 glasom.
Mala poročila.
— V Ballstonu, N. Y., so spoznali krivim Lorind Moore iz New Yorka, tatvine $941, kteri denar je ukradel svojemu gospodarju Louis Rebellu.
—Odslovljenega blagajnika in ravnatelja Franklin banke v Cincinnati. O., Henry Barkholda, so radi krive nrisege stavili pod $10,000 varščine. On je prisegel, da je v banki za $5000 bondov, kar pa ni bilo resnično. Burk-hold je potem priznal, da je po krivem prisegel.
Nezgoda na naduličnej železnici.
Na brooklynskej naduličnej železnici se že dolgo vrsto let ni pripetila taka nezgoda, nego v minolej noči. Dve osobi sta usmrteni, 9 je ranjenih in štiri vozovi so razdejani. Nezgoda se je pripetila na progi 5. Ave. blizo 30. ulice. Tamkaj sta namreč skupaj zadela dva vlaka, na kar je vsled pokvarjenih električnih naprav takoj pričelo na odru goreti, tako, da sta tudi vlaka pričela goreti.
Vlaka sta bila, kakor običajno, polna potnikov, kteri so popadali ni tla, se hitro pobrali in bežali proti vra-tim in oknom; vsakdo je hotel biti prvi in tako je nastala nepopisna panika. Kdor je prišel na progo, je bežal proti bližnjej postaji.
Gasilci so prišli kmalo na lice mesta in po dokončanem gašenju so našli motormana zadnjega vlaka, John Cahilla, ter sprevodnika Patrick Cahilla mrtva v razdejanih vozovih.
Nezgoda se je pripetila, ker se je sprednji vlak vstavil na kar je drugi vanj zavozil. Promet je bil skoraj polrudo uro oviran.
t Indijanski glavar Mrs. Converse.
Šest rodov bode prisostovalo pogreba.
Gospa Harriet Maxwell Converse-va, znana kot '"glavar šesterih indijanskih rodov, je minolo sredo umrla v svojem stanovanju št. 450, zap. 20. ulica v New Yorku.
Pred mnogimi leti je šestero indijanskih rodov — Seneki, Onondagi, Cayugi, Tuskarori, Mohawki in Oneidi — adoptiralo go>ipo Converse. General Parker, kteri je bil v Štabu generala, po rodu polnokrvni Indijanec, je na svojej smrtnej postelji izrazil željo, naj postane gospa Converse njegov naslednik in glavar imenovanih šest rodov, kar so Indijanci tudi storili.
Pokojnica je vsako leto obiskala rezervacije v severnej New York in je tudi prisostvovala indijanskim plesom. Ona je tudi podarila newyor-škemu muzeju bogate zbirke indijanskega orožja in orodja. Ona je govorila vse indijanske jezike in narečja.
Pogreb ae vrši v nedeljo iz New Yorka v Ehniro, N. Y.
Glavar "Veliko pero" od Mohaw-kov bode govoril nagrobni govor. Po-greba se bode udeležilo vseh šest rodov.
Izredni mraz.
Chicago, 111., 18. nov. Po vsem zapadu je sedaj zavladal prvi jesenski mraz; v Illinois, Iowi, Kansas, Nebraski, Missouri in druzih državah kaže toplomer le par stopinj nad ničlo. Samo preko noči je toplomer padel za 30 do 40 stopinj. Zapadno od Kansasa je železniški promet radi snega oviran.
Chicago, IU., 19. nov. Po vseh za-padnih in osrednjih državah vlada izredni mraz. V Havre, Mont., padlo je živo srebro na 26 stopinj pod ničlo; v Minneapolisu kaže toplomer 4 stopinje in v Chicagu 16 nad ničlo.
Cleveland, O., 19. nov. Tukaj je kazal včeraj toplomer 13 stopinj nad ničlo. Poleg mraza sr. o imeli tudi snežni vihar.
Denver, Colo., 19. nov. Včeraj kazal je toplomer 3 stopinje nad ničlo, v Pueblo na zero in v goratih pokrajinah od 10 —18 pod ničlo. Vrhu mraza primanjkuje tukaj tudi premoga.
Atlanta, Ga., 19. nov. Po vseh ju-gozapadnih kakor tudi po državah ob Golfu zavladal je včeraj izredni mraz. V jugozapadnemdelu države Texas, južnem Mississippi ju, južnej Louis-iani, osrednjej Alabami in Georgiji je padel toplomer za 60 stopinj.
Louisville Ky., 19. nov. Toplomer kaže le 13 stopinj nad ničlo. Pri Newportu je zmrznil neki otrok.
0 strajku v Chicagu.
Chicago, 111., 19. nov. Chicago City Railway Co., je sklenila danes tudi | na progi Halsted St. pričeti z prome-tom, tako, da vzdržuje sedaj promet ' na štiri& progah. Ker vodi Halsted St. večinoma med tenementnimi hišami, pričakovati je večjih izgredov, j Včerajšnji dan je minol povsem mir-< no, kajti vozove skoraj nihče ni nad-1 legoval.	_____ . . , ;
Carrie v belej hiši.
Prismojena protialkoholka je morala iti, ne da bi kaj opravila.
Washington, 20. nov. Carrie Nation, divja, vodo ljubeča babura iz Kansasa hotela je včeraj priti k predsedniku. kar bi se jej tudi posrečilo, da jo niso vrgli na ulico. Grozna ?u odurna ter pobožna Carrie je potem besnela in kričala, kar jej pa ni pomagalo.
Nedobrodošla obiskovalka našega Teddyja, orišla je v belo hišo rano zjutraj, kjer je energično zahtevala, da jo odvedo k predsedniku. Zasebni tajnik Laeb je le nerad z njo govoril, vendar jo je pa skušal pregovoriti, da bi ne obiskala predsednika. Vendar mu pa to ni pomagalo. Carrie je postala divja in mu je očitala ne-uljudnost proti nežnem spolu.
To je bilo dovolj. Laeb je pozval dva policaia, ktera sta fanatično be-štijo odvedla šiloma na ulico.
Ko je bila zopet na prostem je dejala: "Molila bodem, da postane drugo leto kak prohibicijonist predsednik, kteri bode zastopal ljudstvo ne pa žganjarje in pivovarnarje."
Newyorska kronika.
Recept za napravo denarja.
Pred vsem je potreba dobiti od sprevodnika poulične želez, "transfer ticket", na kar mora dotičnik iti v voz pol bi očka daleč od prestopne postaje. Potem vrže sprevodnik vsa-cega tacega potnika raz voz, ako slednji neče plačati Še enkrat voz-mno. Človek se mora toraj pustiti vreči raz voz, potem mora iti k višjemu sodišču in tam tožiti družbo za odškodnino. Na ta način je povsem lahko zaslužiti $500, kakor je to storil tudi John P. Strone, 100 Broadway. Ako človek zadobi kako poškodbo od sprevodnika, potem zamore naravno zahtevati še večjo odškodnino od družbe poulične železnice.
Pod dvojnim imenom.
Med člani nemške katoliške ctrkve sv. Leonarda, Hamburg Ave. in Jefferson St., Brooklyn Borough, krožijo vesti o dvojnem življenju župnika Jurija Sanderja. Slednji je bil baje poleg župnika tudi sportsman v Far Hills, N. J., kjer se je :menoval George West. Pred vsem ;e ljubil konje. Vsaki teden je obiskoval tudi neko newy^rse^sko farmo, ktero je upravljala neka krasna Evina hči, ktera se imenuje, gospa George Westova.
Častniški poročevalci Sanderja včeraj niso dobili v župnišču; njegovi pomočniki so nam naznanili, da je že rano zjutraj odšel Njegov brat William Sander je pa potrdil, da je Jurij v resnici v zvezi z neko — farmo v New Jerseyu, vendar pa oporeka, da si njegov brat nadeva tudi ime West. — Sander se do večera še ni vrnil.
V znamenju zime.
Da se zima v resnici bliža, razvidno je že iz tega, da je včeraj nekdo petim gostom v Hoffman House ukradel zimske suknje. Suknje so bile vredne $500. Tatvine sumljiva sta dva vratarja, namreč Iul. Grube, 316 istočna 32. ulica in Charles McCoy, 168, 4. Ave., ktera oba so zaprli..
Kaznovani "chaffe ur".
Loring Moore, sedaj chaffeur Grand Union hotela v Saratogi. bil je v Ballstonu, N. Y., obsojen v 8V2-letno ječo, ker je, kakor smo že poročali, vkradel svojemu gospodarju $941. Ako bi koga povozil, stavili bi ga le pod varščino in to bi bilo zadnje, kar bi o stvari čuli.
Razstrelba d i nam i ta.
Kalkaska, Mich., 20. nov. V bližnjem mestecu Sharon je zgorela hiša, v kterej je bilo mnogo dinamita. Pripetila se je razstrelba. Tri osobe so bile na mestu usmrtene, jedna je smrtno ranjena. Hiša je popolnoma razdejana.
Razstrelba parnega kotla.
New Market. Ont., 19. nov. V tovarni, ki je last United Factories Co. Limited pripetila se je včeraj razstrelba parnega kotla. Razstrelba je bila tako jaka, da je razdjala tudi tri druge kotle in bližnjo delavnico, r kterej je delalo 250 delavcev, Dva sta bila na mestu uamrtena, pet je bilo ranjenih.


„Glas Naroda"«
Cut slovenskih delavoerr ▼ ftmarfti Urednik:	Editor:
ZMAGOSLAV VALJAVEO. Laatnik:	Fubh^Mr:
F.RANK SAKSEK, lOt Greenwich St.« New York City.
K a leto velja list ta Ameriko . .$3—,
. pol leta............1.50,
Za Evropo ra t se leto . . frld. 7.50, .	pol leta . . srld. 3L75.
«	četrt leta . k1<L 1-80
V Evropo pošiljamo list »kupno dve številki.
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan ix-vsemši nedelj in praznikov.
..GLAS NAHODA"
(»Voice of the People")
Issued every day, except Sunday and Holidays. Subscription yearly S3.
Advertisements on agreement.
Z a oglase do 10 vrstic ee plača 80 (rntov.
Dopisi brez podpisa in oeobnosti se ne natisnejo.
!Denar naj se blagovoli poslati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bi valisče naznani, da hitreje najdem«, bailovnika.
Dopisom in pošiljatvam naredite naslov:
„GLAS NARODA",
10» Greenwich St., New York. City — Telefon 379« Cortlandt. —
Iščejo naseljence.
Kakor znano, so dosedaj pred vsem železniške družbe skušale pridobiti naseljence, da z njim poselijo gotove pokrajine naše republike. Sedaj pa ne postopajo tako le železnice same kajti tlrugi ljudje so uvideli, da je na seljevanjt* največja korist naše republike. V južnej Carolini, vstanovili »i» državljani posebno društvo, kte rega naim-ii je iz političnih vzrokov privabljati v S. Caroline bele naseljence. Č lani omenjenega društva so namreč mnenja, da bi bilo potom si stematičnega naseljevanja belih nu našem jugu, zamorsko vprašanje naj hitreje rešeno. Oni so prepričani, da bodo zamorci na jugu postajali toli ko bolj malopomembni, kolikor bolj bi naraščalo naseljevanje belih. Na kak način nameravajo .carolinski dr žavljani tainošnja zemljišča ponuditi inozemcem v naseljevanje, tako, da bi naseljenci od slednjih imeli tudi ko risti, oziroma, da bi zemljišča postala .stalna domovja naseljeinicv in njihovih potomcev, to nam dosedaj še ni znano. Mogoče je, da bodo Caro linci storili vse, da omogočijo nase ljenceni ugodni nakup zemljišč, mo goče j«* pa tudi, da se za vsem tem skriva kak političen manever: vseka ko je pa značilno, da iščejo nase Ijenee.
Zelje po naseljencih pa ne go j o le državljani iuž. Caroline. Tudi druge države, zlasti pa one našega jugozu pada, žele dobiti večje prebivalstvo in sicer iz opravičenih razlogov. Vsa naša republika, kakor vsaka diuga redko naseljena dežela, potrebuje že radi te^a naseljence, da postane po raba zemskih in obrtnih pridelkov večja, ter da se istodobno poveča šte vilo delavskih moči v svrho razvoja naravnih virov. Toda taeih želja ni opažati le pri nas; naši severni so •edje, Canadčani, iščejo neumorno toda tudi uspešno nove naselnike. Ca nadian Pacifie železnica je v to svrho določila posebne vozne cene po želez niči in po morju in sicer ne le L. Ev rope, temveč posebno še iz naše re publike, da tako dobi kolikor mogoče naseljencev.
Vsaka omejitev naseljevanja na naših tleh, deluje proti zahtevam in potrebam dežele in povečuje naseljevanje v Canadi. Radi tega mora biti naša naloga, da proti omejitvi naseljevanja 'kolikor mogoče energično nastopamo.
Toda tudi to ne zadostuje. V južnej Carolini najbrže žele, da se tamkaj naselijo le odvisni farmerski delavci ne pa neodvisni farmerji. Posestniki tamošnjih nasadov žele dobiti bele delavce me sto dosedanjih črnih. Podpirati naseljevanje v take svrhe pa nikakor ni times'no, kajti le samo stoj no delo je umestno za koloniza cijo. Tudi so pravne razmere v juž nej Carolini. kakor tudi v druzih juž nih državah, tako nestanovitne, da Hlovencem nikakor ne moremo sveto vati, da bi se tamkaj naselili. Ako bi bile razmere drugačne, kakor so sedaj, potem bi evropejskih doseljencev gotovo ne potrebovali, kajti človeškega materijala imamo v iztočnih dr iavah dovolj.
Vsekako je pa že namen naseljeva n ja po južnih državah, hvalevreden toda predno se naši južni sodržavljani odločijo za ta korak, naj skrbe za to, da zavladajo pri njih drugačne so-cijalne in pravne razmere.
17ar*čujte ia priporočajte N*roda". Za mIo loto oteas lo
Jezikovo vprašanje v Dalmaciji.
Dolgo že je silil v javnost glas, da lada pripravlja načrt za urejenje službenega jezika na državnih uradih v Dalmaciji. Ti glasovi so tu pa tam tudi med Hrvati vzbujali nado, oa je vendar začelo zmagovati pametno spoznanje in da bo enkrat konec anomalije. ki je v tem, da je v deželi, ki je po 99% slovanska, notranji službeni jezik italijanski. To je zares — avstrijska speci j ali teta.
Glasovi o tem načrtu niso bili ne-osnovani, pač so pa bile temeljito ne-»novane nade. da vlada misli odpraviti vnebovpijočo krivico. Vlada je že izdelala ta načrt in hrvatski list; ga prinašajo doslovno. Ali, če kedaj, imajo Hrvatje in Srbi v Dalmaciji sedaj razloga zsx vzklikanje: Timeo Danaos et dona ferentes! Kadar nam avstrijski zistem prihaja s kakim darom, tedaj — bojmo se ga najbolj. Hrvatje in Srbi v Dalmaciji bode gotovo, ko prečitajo ta vladni načrt za urejenje" službenega jezika v Dalmaciji, vsklikali soglasno: Ko nam je biln slabše, — nam je bilo — boljše!—
Prostor našega lista nam ne dopušča, da bi podrobno navajali ves omenjeni vladin načrt in navesti hočemo le par najbolj karakterističnih dolo-"eb tega načrta. Ali v splošno karakteristiko vladnih namer naj povemo hitro, da vlada bi pač hotela s tem načrtom nekoliko vtesniti italijanski službeni jezik, ali nadomestiti ga hoče — z nemščino.
Ves notranji službeni jezik ima biti nemški. Nemški ima biti občeval ni jezik med državnimi uradi, iz-vzemši one na teritoriju kraljestva. Nemščina bodi dopisovalni jezik s centralnimi oblastmi. Nemščina bodi poslovni jezik za vsa prezidijalna opravila na namestništvu v Zadru. Le v pojedinih slučajih se ima prepuščati razumu in izkustvu, da li naj deloma prihaja do uporabe tudi srb-sko-hrvatski jezik. V računski službi se imajo vsi registri in nakaznice, ki služijo za kontrolo osrednjim oblastim, voditi v nemškem jeziku itd.
Vzlasti povdarja "načrt tehnične' težave, ki so na potu rabi hrvaščine v finančni siužbi, češ, da ta stroka zahteva terminov, kteri da še ne obstoje v hrvatskem ieziku. Mi bi res hoteli poznati človeka, ki je napisal to beda-stočo. V kterem jeziku pa poslujejo finančni uradi na hrvatskem in v Sr bij i ^! ? Mari si morajo tudi tam pomagati z nemškimi termini!
Ne, ne, gospod baron Handel — po čudovitosti avstrijskega sistema namestnik v Dalmaciji! Vi niti ne mislite na io, da bi v Dalmaciji na podlaga prava in narave uredili jezikovno vprašanje, ampak , kar hočete do-sečije tisti glavni cilj avstrijskega sistema : na mesto italijanizacije naj stopi germanizacija! Po tem načrtu bi bili dalmatinski sinovi izključeni iz državnih »lužeb. Ako bi se ta načrt uresničil, prišlo bi v malo letih do tako izdatne infiltracije germanizma da bi imel ta velik vpljiv na javno vzgojo. S tem načrtom bi bil zadan smrten udarec razvoju narodne kulture na obalih adrijanskega morja.
S polnim pravom vsklika reški "Novi list":
Hannibal ante portas! — ter poživlja stare naselnike od Trsta do Spiea, Hrvate, Srbe in Italijane, naj najdejo modus, kako bodo mogli skupnimi in složnimi silami odbiti ta nemški naval.
Dvojno je možno tu. Ali hoče Koer-berjeva vlada zaresno pričeti tudi v Dalmaciji s praktičnim uvajanjem nemškega državnega jezika, ali pa imamo tu zopet izgled tiste znane metode Koerberjeve, po kteri hoče jezikovna vpraševanja zavlačevati in je v ta namen navlašč došla a takim monstrumom, da ga Hrvatje morajo odkloniti, da toraj ostane lepo pri starem!
Če je gospod Koerber hotel porabiti to poslednjo fineso, v namen, da se jezikovno vprašanje v Dalmaciji ne uredi, potem mu ne moremo priznati niti originalnosti, ker smo na primer tudi že v Trstu doživeli, da je gospod Venezian predložil tako zakonsko osnovo volilne reforme, o kteri je vedel naprej, da ne niore postati zakon, torej namenom, da ne postane zakon ter da ostane vse lepo pri sta-
Z dnem 1. t. m. je podlegel ruski vpljiv na Bolgarskem. V vseh večjih mestih, povsod, kjer odločuje razumni štvo, so iztekle volitve v prid vladi. Najbolj Rusiji podvržena stranka, ta-kozvani Cankovisti, so dobili le štiri mandate. V najbolj rusofilskih pokrajinah eo Cankovisti podlegli. Celo v Beli Slatini, kjer je že 15 let zaporedoma bil voljen rusofilov Cankov, je bil to pot izvoljen z absolutno večino minister notranjih zadev D. Pekov. Vlada je zmagala na celej črti, dasi je opozicija potrošila za volitve ogromne svote. In sedaj po volitvah je začela vlada strastno preganjati vladne vslužbence, ki so agitiral: za proti vladne kandidate. Vojni mini-ter je že dal nekaj takih častnikov zapreti ter pridejo pred vojno sodišče Toda vlada se naj nikar ne raduje te zmage, ki je le navidezna in odvisna od nesrečnega Blučaja. Da se je javno mnenje obrnilo proti Rusiji, zakrivila je pač Rusija sama s svojo neodločnostjo glede Macedonije. Knez in njegova vlada pa kljub temu nista bolj priljubljena, kakor dosedaj.
Pomen bolgarskih yolitev.
Politiki so večinoma prezrli pomen ki ga imajo te dni završivše sc vo litve v bolgarsko sobranje. Poročalo se je samo lakonično: izmed 189 man datov, jih je dobila vladna stranka 150, ostali mandati so združene opozicije. In vendar še ni bolgarska jav nost nikoli tako napeto čakala izida volitev, kakor to pot. Saj je takorekoč v rokah novega sobranja na eni stra ui obstoj dinastije Koburžana, na drugi strani pa osoda macedonskega problema. V ta namen je bil boj silo vit, že prid volitvami je prišlo do pravpatih bitk med rivali v strankah, in obležalo je tudi več mrtvih. Opozicijski, t. j. Rusiji udani stranki sta se združili, toda združeni sta podlegli.
Evropejske in druge vesti.
Dunaj, 20. nov. V Orachowieczu, avst. Poljska, blagoslovili so včeraj poljsko ljudsko šolo. Sla vnosi i so prisostvovali okrajni glavar, šolski nadzornik, neki dvorni svetnik, in več druzih uradnikov. Pri slavnost nem činu je neko dekle predavalo pesem "Prusi mučijo poljsko deco". kar je zlasti v Nemčiji obudilo veliko ogorčenje. Nemška vlada bode naravno protestirala, in sicer — brez-vspešno.
Carigrad, 20. nov. Veliki vezir namerava odstopiti, kajti klika sultanovega dvora se trudi, da bi rusko-av-strijske reforme v Macedoniji preprečila.
Petrograd, 20. nov. Obravnava v zvezi z klanjem čifutov v Kišenevu. se je včeraj pričela v Odjeei.
Berolin, 20. nov. Včeraj popoludne so pokopali hčerko Elizabeto od velikega vojvode Hesseuskega, ktera je umrla v ponedeljek.
Rim, 20. nov. "Patria" poroČ9. da bodeta Italija in Francija v kratkem sklenili arbitracijsko pogodbo in sicer tako, kakoršna je ona med Francijo in Anglijo. K pogodbi žele tudi pristopiti Danska, Švedska in Norveška.
Bruxelles, Belcija, 20. nov. Princ Orleanski namerava vstanoviti glavni stan Orleanistov v tukajšnjem mestu, kjer živi več njegovih privržencev.
London. 20. nov. Kralju Edwardu je neki klerk ukradel $2.500 v denarnih nakaznicah. Tatu, ki se imenuje Frank Lauham, so zaprli.
London, 20. nov. Iz Pekinga se br-zojavlja tukajšnjei "Times", da bode Francija gradila železnico od Ho Kau, blizo Lao Kai, do Yun Nana Pri tej železnici bode imela pa Kitajska vse suverene pravice. V slučaju vojske železnica ne bode neutral-na ampak bede na razpolago kitaj skej vladi. Kitajska vlada da *sa v svrho zgradbe železnice potrebna zemljišča brezplačno. Francozje dobe koncesijo za dobo 80 let. Železnica bode vodila skozi najbolj obljudeno deželo v iztoČnej Aziji, kar bode francoski vpljiv gotovo povečalo.
Devon por t, Anglija, 20. nov. Tor-pedovka "Falcon" zadela se je po noči skupaj z neko ribiško ladije "Falcon" je izdatno poškodovana, je-den mornar je bil usmrten. Ribiška ladij a je dospela srečno v Plymouth.
— Kake pojme o morali imajo knezi? Pred graškim dež. sodiščem se je odigrala te dni čudno zapletena, pa tudi dokaj umazana za puščineka zadeva, v kteri je bila razkrinkana morala kneza Nikolaja Wrede, ki slovi kot bogataš in ljubljenec v najvišjih krogih. Leta 1871 umrli njegov oče, knez Josip Wrede, je zapustil oporočno svojemu sinu Nikolaju med drugim tudi 20,000 gld. s pogojem, da plačuje obresti tega denarja v namen, ki ostane le njemu znan; ko pa ta potreba preneha, do bita knezova nezakonska otroka Mu-schelik. Ta skrivni namen je bil neki tretji knezov nezakonski otrok, ki je bil telesno in duševno pohabljen. Ko je ta pohabljenec umrl, zahteval je dr. Bartl v imenu Muschelikovih, da jima knez izplača 20.000 gld. Toda knez je poročal deželnemu sodišču: "Namen še ni izpolnjen in tudi nikoli ne bode." Deklica Muschelik je umrla, fant pa se je klatil po svetu v revščini. Končno pa se je le ojuna-čil, da izprosi od kneza vsaj odpravnino, ker mu je bila znana knezova izjava, da skrivni namen v oporoki ne bode nikoli izpolnjen. In knez mu je izplačal 3000 K, a Muschelik je moral podpisati odpovedno pismo, da ne bode nikoli ničesar več terjal. Na to je knez Wrede poročal dunajskemu sodišču, da je skrivni namen v očetovi oporoki izpolnjen ter prosil, da se mu naložena svota 20,000 gld. izroči.Imenovani odvetnik pa je svo-to brž zahteval za svojega varovanca Muschelika ter dokazal, da se je ta odpovedal legatu le pod pritiskom in ker je knez potrdil, da se namen nikoli ne izpolni. Knez je pravdo izgubil.
Razne male novice. —
27 meterskih stotov bencina je eksplodiralo na budimpeštanskem kolodvoru. — Vrat si je prerezal tovarnar Eichmann v Pragi, ker je njegov uradnik Kuchelmeister ponaredil za pol milijona kron menic. — Generalna sinoda v Berolinu se je izrekla odločno proti dvoboju. — Maksim Gorki je postal gledališčni ravnatelj v Nižjem Novgorodu. — Odvetnik po-neverjalec. Dunajski odvetnik dr. E.' Guttmann je poneveril 72,000 K. Izročili so ga — opazovalnici- — Po-, št ar v Šopronu. Eiselt. je poneveril; :.'0,000 K. na to pa pošto užgal, da bi zločin pokril. — Umrl je najdelav- ( nejši italijanski žurnalist. Česana. —' Pri volitvah v bolni>ko blagajno v Stanislavu je bil demokratični vodja Cakerzevski aretovan. Delavci sc- naskočili sodno poslopje s kamenjem. Orožniki so streljali ter usmrtili nekega učiteljiščnika; neki gimnazijec je dobil kroglo v — obraz, neki delavec pa v ramo. — V Dortmund u so se plini razpočili ter je bilo pet osol) ubitih. — Požar v gledišču. V Koliuu je nastal v mestnem gledišču med predstavo požar, ki je provzročil velik strah in zmedo. Vendar se je posrečilo ogenj pogasiti. — "Papež Pij X. je imenoval dunajskega slikarja Lip-paija za rimskega grofa v zahvalo, ker je pogodil papeževo sliko — Umrl je na Dunaju srbski sekeijski načelnik Marko Jurgovič. — Ločitev Wolfovega zakona je bila tudi t pri-z;vni razpravi potrjena in sicer sta rivila ločitev oba.
Kranjsko slovensko katoliško
poip. »0
svete Barbare
— Knjige družbe sv. Mohorja so dospele in sicer: 1. Zgodbe sv. pisma 10. snopič; 2. Pamet in vera. II. del; 3. Domači vrtnar; 4. V Kelmorajn; 5. Slovenske večernice 55. zvezek; 6. Koledar za leto 1904.
Vsi ni rojaki, ki so knjige pri nas naroČili, jih dobe v teku par dni deloma po pošti registrirano, deloma po ekspres. Ako se je kdo med letom preselil. naj nam blagovoli odmab naznaniti, da ne bodo knjige okolu posiljene. ker se rado kaj zgubi in treba dvakrat plačati pošlarino.
Naročili smo 200 izlisuv več In jih orodajaino po $1.30. dokler zalega ne ooide. Naročitvi je takoj dodati de-lar, to je poštno nakaznico ali ček.
Upravništvo "Glas Naroda".
v Forest City, Penna.
Inkorporirano dne 31. januarja 190*2 ▼ Pennsylvania.
ODBORNIKI:
Predsednik: Josip Zaxar, P. O. Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: Josip Židajt, P. O. Box 478. Forest Citv, Pa.
I.	tajnik: Iv an Ttslban, P. O. Box 607, Forest Citr, Pa."
II.	tajnik: Ivan Ziga>\ P. O. Box 57o, Forest City. Pa. Blagajnik: Martin Muhič, P. O. Box 537, Forest City, Pa.
GOSPODARSKI IN RAČUNSKI ODBOR:
Josip Bttcfneli star., P. o. Box 591, Forest City, Pa. Anton Oven, P. O. Box 537, Forest City, Pa. Ivan Osalin, P. O. Box 492, Forest City, Pa. Josip Gorenc, P. o. Box 569, Forest City, Pa.
POROTNI ODBOR:
Josip Bucineli ml., P. O. Box 591, Forest City, Pa. Karol zalae, P. o. Box 28, Forest City, Pa. Ivan Opeka, P. O. Box 626, Forest City, Pa. Primož Matos, P. O. Box 652, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Forest City, Pa.
John Telban, P. O. Box 607,
DruStveno glasilo je "Glas Naroda".
$34,
PRISTOPILI.
K postaji štev. i v Forest City, Pa., Alojzij Zavrl star 41 let, Ivan Skerbic 2 1 let.
K postaji štev. 2 v Jenny Lind, Ark., Fran Cerar 23 1., Alojzij Vozel 25, Ivan Junko 31.
K postaji štev. 3 v Moon Run, Pa., Karol Telban 19 1., Lovrenc Kovačič 19, Ivan Troha 24, Gašper Mediševc 54, Fran Mlinar 22, Ivan Žakelj 27, Ivan Bogataj 27, Josip Zupane 34.
K postaji štev. 9 v Weir City, Kansas, Ivan Novak ml. 29 1., Martin Kocjan 19, Josip Ark 35, Martin Grmonišek 31, Martin Štefančič 32, Josip Kline 34, Josip Premk 31, Fran Jančič 28, Ivan Novak 32, Blaž Dolinar 45, Karol Prošnik 19.
K postaji Štev. 10 v Coketon, W. Va., Ivan Prijatelj 29 1., Valentin Likar 40, Anton Dermota 30, Mihael Burnik 44, Fran Uhernik 23, Ivan Gaber 28, Anton Kopitnik 23, Anton Guder 34, Ivan Guder 38, Jakob Flois 25, Andrej Guder 44, Anton Devevc 19.
K postaji št. 11 v Duryea, Pa., Gregor Babič 47 1., Ivan Jamšek 30.
K postaji štev. 13 v East Mineral, Kansas, Anton Radelj 26 1., Tomaž Flis 41.
K postaji štev. 14 v Blocton, Ala., Ivan Kartnar 21 1.
Sprejeti dne 12. novembra 1903.
Ivan Telban, I. tajnik.
velja vožnja iz NEW YOEKA do LTLBLJANE, ZAGREBA, KAR-l.OVCA, REKE, TRSTA, in to čez Genovo. Parnik odpljuje dne 5. decembra t. 1. Vožnja iz New Yorka do Genove traja 15—18 dni.
Osobni parnik
CARPATHIA
odpljuje dne 24. nov. ob 10. uri dop. iz New Yorka v Trst ter velja do do Trsta $38.00.
N ajnovejši ekspresni parnik
K A IS E K W l L M E LM d. G R0SSE
odpljuje dne ±4. nov. ob 10. uri dop. i* Ni w Yorka v Bremen.
Lepi poštni parnik "Red Star črte'" Z EE LAN I)
odpljuje dne 28. nov. ob 10. uri dop. iz New Yorka v Antwerpen.
Fkfepresni purnik "francoske družbe
LA TOURAINE
odpljuje dne 3. dee. ob 10. uri dop. iz New Yorka v Havre.
Vožnje listke za te parnike d rod a j a F r. IS a k s e r, los« Greenwich 6 t., N e w V o rk. Za «ksuresne par nike »i je preje potreba zagotovit 1 probior. ker 30 po navadi prenapol njeni in ubilo potnikov zaostane. Nb znuuite nam odhod ritom brzojav.-i ali pa nas pokličite 110 telefonu: 37y£ Ccnlondt. ako ste na kaki postaji \ v w York •i- Dobro «i to z.a?»oninu«~
Kurz.
Za !<m> kron avstr. veljave treba je dat; $'*<>.40 iu k teum še 15 centov za j omilimo, ker mora biti de-D&ma jm.siljatev registrirana.
POZOR ROJAKI!
Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, III., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri ^Triglavu",
617 So. Center Ave., blizu 19. ttlice, kjer točim pristno uležana ,tATLAS" pivo, izvrstni whiskey, liajbolja vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu v zabavo na razpolago dobro urejeno keglišče in igralna miza (pool table).
Ker si hočem pridobiti naklonjenost rojakov, gledal bodem v prvej vrsti za točno in solidno postrežbo! Vsak potujoči Slovenec dobrodošel: Končno priporočam ožjim rojakom, da me blagovolijo večkrat počastit? 8 svojim obiskom I
Mohor JSladic.
617 So. Center At., blizo 19. ul», CHICAGO, ILLINOIS.
TalephoM i 1733 Macgu.
•Sp
OR.*"1-
$15,$20 $30
Svira vse vrste glasbe. L'čenje kacega inštrumenta je nepotrebno.
Columbia Records.
Stroj govori razločno.
Pišite po brezplačne cenike 53, v kterih so oznamenjeni glasbeni in pevski komadi.
VALČKI (CILINDER).
Sedem palcev 50 ct. komad; $5 ducat. — Deset palcev $1 komad; $10 ducat.
BLACK SUPER-HARDENED COLUMBIA MOULDED RECORDS 25 centov komad; $3 ducat.
Povsem novi proces. Mnogo bolj trpežen, nego vsak drug cilinder.
COLUMBIA PHONOGRAPH CO., ^EVfiSr*-
■e-JŽ
Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem v CLEYELANDU, OHIO, otvoril
BANČNO PODRUŽNICO.
in sicer
1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND, OHIO.
Tam me zastopa večletni vslužbenec gospod ANTON BOBEK ter ga vsem toplo priporočam.
Frank Sakser,
109 Greenwich Street, New York.
Hallo, rojakil
Slovencem naznanjam, da sem knpil
^ SiLLOOlT ^
od gospoda J. Stublerja
v Duluth^ Minn., 21*7 W. Superior Sb
Točil bodem vsakovrstne dobre pijače, imam lepo prenočišče za potnike, kakor tudi prosti lunch.
Prodajam tudi železniške in parobrodne listke ter pošiljam de« nar v staro domovino. Rojakom preskrb i m delo, kteri delajo po šu-mah. Rojake Slovence in Hrvate, kteri potujejo čez Duluth, Minn., vabim, da me blagovolijo obiskati, ker bodo gotovo zelo dobro postrežem.
S& spoštovanjem	(31jlJ
Josip Scharabon,


Jugoslovanska
Katol. Jeinota.
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA.
Prešern, hči Alfreda Prešerna in njegove soproge Polidene, rojene prin-cezinje Karagjorgjevič, z Karo! Pa-nekom. Nevestino opravo napravi njen stric Peter I. Nevestin oče je bil Slovenec, s kterim se je mati nevestina poročila po smrti svojega prvega soproga.
URADNIKI:
Predsednik: John Habjan, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik: John KeržiAnik, P. O. Box 138, Federal, Pa.
I.	tajnik: JURIJ L, BROZICH. Ely. Minn.
II.	tajnik: Anton Gerzin, 2137 Log St., Calumet, Mich. Blagajnik: Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
Josir Perko, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Ivan Germ, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. Ivan Primožič, P. O. Box 114, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR.
Mihael Klobučar, 115 7tli St., Calumet, Mich. .Iakob Zabukovec, fil<>2 Butler St., Pittsburg, Pa. Jurij Brožič, Ely, Minn.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Geo. L. Brozich, Ely, M inn., po svojem zastopniku iu nobenem drugem.
Denarne pošiljat ve naj se pošljejo blagajniku Ivan Govže, P. O. Box 10.j, Ely, Minn, in po svojem zastopniku.
Društveno glasilo je „GLAS NARODA".
Drobnosti.
Mohorjeve knjige so dobili za ceno $1.25 v Clevelandu, O, v Fr. Sakserjevi podružnici 11a 1773 Si. Tlair St.
V Ameriko se je odpeljalo dne 7. nov. ponoči z južnega kolodvora v Ljubljani 8 izseljencev.
Umrl je v Mariboru Franc Mar-košek. sluga v k nezo škofij ski pisarni in brat č, g. Ivana Markoseka, kur-nega vikarja v Mariboru.
Z g 11 o j n i m i vila 111 i sta ubiht na (iurnji Pulskavi 14—IU letna fan-ta Jožef in Jurij Pristotnik, sin i gostilničarja Pristotnika, delavca Mih. Plečko iz Kolberga, ker ju je zasledoval z nužem na podstrešje, kamor *<ta šla spat.
Napad. Na Vseli svetnikov dan vračali so se štirje posestniki in štirje fantje iz Loga od dopoludanske službe božje iz brezoviške farne cerkve. Krenili so jo potem v Cudnovo gostilno v Dragom« r, kjer so ostali do večera. Ko so se vračali domov, bili so od domačih fantov brez povoda napadeni, na tla pometani in tepeni. Posestnik Plestenjak je bil močno poškodovan z gnojnimi vilami, ktere ie nekdo vzel iz < "udnovega hleva. Janez Krvina je dobil na glavi rane in Fr. Kozjak na levi roki. Orožniki so pri-jeli dva hlapca iz Dragomera, Janeza Camernika in Janeza Petriča in odvedli v zapor.
Izpred porotnega sodišča v Novem mestu. Na zatožni klopi je sedel dne 4. nov. rat I i motenja vere Niko Muhič iz Rake. On ni več posestnik, ocldul je že vs.-hinu. Tožen je bil. da je vrgel boga. "razpelo" na tla s besedami: "Kristusa jaz več ne ln'icam. Za boga, nu bose poznal." Te besede je govoril v pričkanju, ker je on nosil razpelo. "Guadljivi gospodje, jaz sem bil pijan, a mojega gospoda boga nisem mislil preklinjati, ne vere žaliti. — Kot priča se zasliši Jože Tomše iz Breganskega sela. Ta mu je ta dan dal razpelo v roke. Bilo je za časa mi-sijona. Toženi in <a priča pa sta že dlje časa v sovraštvu. Niko Muhič po poti vrže razpelo pred njegove noge z besedami: "Jebemt sto bogov, me boš že poznal." On je iz teh besedi sklepal, da je toženi boga preklel. — Mica TomŠe, 55 let stara pove: "Na dan. misijona je bila procesija. Ta govori čisto hrvaščino. "Toženi je vrgel njenemu sinu razpelo ravno pred noge z besedami: "Tu imate svojega boga Kristusa, jaz ga ne nucam!" — Isto tako izpove Jožef Skrbeč, ta pravi, da je toženi izrekel: "Bog Vam Kristusa, Vašega nič ne nucam." Jaz Vas grem ancajgat, jaz bom Tebi že pokazal!" "Vašega boga nič ne nucam!" Priča izpove, da je bil toženi sicer malo pijan, a ne toliko, da bi ne vedel, kaj da dela. Sodni dvor ga je obsodil na tri tedne težke ječe. — Pere Jožef iz Obern pri Kočevju tožen radi hudodelstva javnega uasil-stva. Priča J ože Pere izpov^, da je obtoženi tolkel naj prvo na vrata s kolom, potem potolkel in sesul teh petero. Grozil je, da zbije vse, če sc mu ne odpre. Vrgel je skozi okno poleno. Uprt je, da je goljufan. Pijan je bil. a ne toliko, da bi ne vedel, kaj da dela. Magdalena Koenig izpove isto. Sodai dvor pa jo mora vprašati, kaj je obtoženi mislil z besedo "Mohar". Ta razloži, da beseda Mohar pomenja toliko v kočevščini. kot beseda "ich bin der Hausherr." — Anton Krese iz Schalkendorfa pove, da je toženi pil do 4. ure "Snaps", da je bil v resnici pijan, a ne brezzavestno. Znan pa je kov star razgrajač. Toženi pa je pil in jedel tudi pri Magdaleni Jonke iz Schalkendorfa. Radi javnega nasil-stva obsojen je, ker je bil že premno-frokrat kaznoran, na 8 mesecev težke
ječe. — Antonija Zorko, 37 let stara, iz Trbovelj, pristojna v Drago, orno->ena, mati 5 otrok, sama ne ve, kolikokrat je bila že kaznovana. Ima posestvo, a dolga nič. Tožena je radi ropa. Antonija Zorko pravi : "Moj sin mi je povedal, da mi je Alojzij Lel:še vzel noži«". Jaz sem ga počakala, preiskala mu vse žep«- in vzela ukradeni nožič. Nisem ga davila, ne na njem klečala. Kot revna mati hotela sem se le prepričati, če ima ta res nož ali ne." Alojzij Lekše pa trdi, da je ta nožič kupil od Fra lica Božjaka za 18 kr. Tožena ga je vrgla na tla, ga tiščala s kolenom, da je komaj sopel. Ležal je na trebuhu. Na vprašanje g. predsed nika, koliko očenašev bi bil lahko zmolil tačas, odgovori: "Mislim, da dva." Andrej Zanc pove, da je obtožena nad fantom le vpila: "Če si nožič vzel, daj ga nazaj." Ker ka tudi Janez Zorko pove, da mu je Lojzek e silo nožič vzel, da je on naprosil mater, da naj mu ga zopet preskrbi in ker isto potrdi priča Marija Božič, s«1 je sodni dvor po kratkem posvetovanju odločil, da so Antonija Zorko od zatožbe oprosti. — Niko StaraŠi-nec, nekaznovan pa se je 1. 1900 odtegnil vojaškemu naboru. Šel je v Ameriko, da si kaj prisluži. Nazaj prišedši pa se je oblastniji sarn zgla-sil. Z ozirom 11a to bil je obsojen na 7 dni zapora.
Razne hrvatskenovice. — Radi razširjanja upornih spisov sta bila meseca avgusta obsojena župnik Jemeršič in kaplan Šuster na 6 mesecev težke ječe; stol sedmorice jima je sedaj to kazen znižal na štiri mesece. — Vlada je prepovedala skupščino radikalne srbske stranke v Da-lji in hrvatske stranke prava v Viso-j kem, ker bi bila vsled njih baje v nevarnosti javna varnost. — Pretep v uredništvu. Nedavno je prišel v uredništvo "Novega lista" na Reki farmacevt Arnold Spitzer ter zahteval od urednika Supila zadoščenja za neko žalitev. Spitzer in urednik sta se hudo sprla in se začela medsebojno klofutati. Končno so Spitzerja s silo vrgli iz uredništva. — Parmove "Amaconke" se bodo v kratkem uprizorile v Zagrebu; libreto je prevedla na hrvatski jezik Milka Pogačič. — Amerikanski Hrvati so vnovič poslali za žrtve letošnjega hrvatskega pokre-ta 300 kron. — V Oseku je v ponedeljek v mestni bolnici umrla Stana Dohvatič, ki je bila stara 104 leta. — Konfiskacija Radičevih "Uzn. uspo-mena" se je od sodišča za celo knjigo razun sedmih mest razveljavila. — Pomlad v jeseni, o vrtovih v Zemumi cvete povsodi bezeg in jablana, kakor da bi bila spomlad.
Stanje hranilnih ulog:
17 milijonov kron.
Rezervni zaklad:
okroglo 520.000 kron.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
na Mestnem trgu. zraven rotovža
HT hranilne	delavnik od 8. do za. ure dor,oludne in jih obrestuje
po 4% ter pripisuje nevzdignene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek
plačuje hranilnica sama, ne da bi ga zaračunil* ulagateljem.
od uložnih obresti
in varovancev.
SSF- Denarne uloge se sprejemajo tudi po poiti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Iz Zjedinjenih držav posreduje poSiljatve ali uloge g. FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street. New York.
Aretirali so učitelja v Pirni-čah. Kvgena Muellnerja. Prepeljali so
ga v zapore deželnega sodišča. Dolže
ga neuravnih dejanj.
X a 1 o v n zgini 1. Nedavno se j< lova v Kambachu udeležil tudi graški trgovec L. Rainmund. Zvečer je v neki gostilni prav dobro za-
haval. do sedaj se še ni vrnil na svoj dom. Bržkone se mu je prigodila
kaka nesreča.
Koroške novice. — Deželni branibovec J. Jakopič v Celovcu, ki je v celovški okolici in te dalje opeharil mnogo duhovnikov ::a večje svo-te. je bil obsojen na dve leti ječe in povrnitev škode. Bodo-li opeharjeni e kdaj videli kaj od tega opeharjenega denarja, je zelo dvomljivo! — V Trujivasi so prijeli huzarja J. Kispa-la, ki je bil pred mesecem pobegnil od vojakov. Pobegnil je že večkrat, in zato mora služiti že osmo lete. — Slovesna prisega vojakov-novencev v Cel ovcu je bila dne 8. novembra. — Leta 1904 se prično porotna zasedanja v Celovcu dne 23. febr., 3. maja, 13. sept, in 2. nov. -— Na Čajni je dne 25. o>4- pogorela Sofličeva gostilna s skednjem in sosednjo hišo. — Pri deželni živinski razstavi je bilo dohodkov 78,014 K, stroškov 78,840 K, torej primanjkljaja 826 K.
Ponarejeni bankovci po 10 kron. V Reki in okolici kroži mno-go ponarejenih bankovcev po 10 kron, ki so tako dobro izgotovljeni, da jih je le težko ločiti od pravih. Kakor se .ie d«)gnalo, jih izdeluje neka skrivna družba, ki ima svoj sedež v Italiji.
Dalmatinski Hrvati proti vladi nem u načrtu. Poslanci narodne stranke in stranke prava so imeli 5. nov. skupno sejo, na kteri se je sklenilo, da se jezikovni načrt namestnika Ifandla odklanja, ker je protiven sklepom deželnega zbora glede uradnega jezika v Dalmaciji. Hrvatski posla nci stoje prej kakor slej na stališču. da se ima v vse urade uvesti hrvatski jezik kot uradni jezik, vsled česar se more proti poskusu, utiliota-piti nemščino v urade, najodločneje protestovati. V Dalmaciji mora biti izključni jezik samo hrvatski z edino izjemo, da se rešujejo laške vloge in zapisniki tudi v laškem jeziku, to je conditio sine qua non! To je moška beseda na vladne intrige, utihotapiti nemščino v urade v Dalmaciji.
Poroka nečakinje srbskega kralja. V torek, dne 10. nov. poročila ae je na Dunaju gdč. Ana Mcj-ija
—Cesar Franc Jožef za Macedonce. Bolgarska princezinja Klementina se je obrnila do vseh vladarjev s prošnjo, da prispevajo za podpore macedonskim begunom. Prvi se je odzval cesar Franc Jožef z 10,-000 franki in lastnoročnim pismom.
— Turčija in Crnagora. Črnogorski minister za zunanje stvari, vozvoda Vukovič, je imel s Fabri-som, urednikom dubrovniškega srbskega lista "Dubrovnik" pogovor, v kterem je rekel Fabrisu: Razmere Crnegore do Turčije so prijateljske. Med Crnogoro in Srbijo ni najmanjšega navskrižja v macedonskem vprašanju. Rusija ne dovoli niti prsti zemlje, da bi jo kdo zasedel na Balkanu. Italijanska politika je negotova. Dozdeva se, da stremi Italija po okupaciji Albanije. Taka agresivna politika Italije ne more računati 11a naše simpatije, rekel je Vukovič. — Upanje pa je, da se Italija spomni svoje preteklosti in bi tako podpirala želje balkanskih narodov.
— Tuje naselbine v Bosni iu Hercegovini. Po najnovejšem popisu je v Bosni in Hercegovini naseljenih 981 tujezemskih rodbin s 5821 dušami. Najstarejše so nemške naselbine, ki so osnovane leta 1S97, v Windhor-stu in Maglaju. Te naselbine so druga poleg druge, zavzemajo 3200 hektarov in 1500 prebivalcev, ki so sami Nemci. — V okraju Banjaluke je naselbina Tirolccv z 812 hektari in 406 duš. Na Drinu v bjeliškem okraju je nemška protestantovski naselbina, ki meri 1012 hektarov in šteje 1084 prebivalcev. Razun teh je razstresenih še 2290 Nemcev. Šol, namreč nemških, imajo dovolj. Nemški jezik polagoma zavladuje v javnem in društvenem življenju v okupiranih slovanskih deželah!
— Krvna osveta. Na krovu Lloydovega parnika "Selene" se je izvršilo te dni v pristanu Val di nore grozno hudodelstvo. Parnik je bil na potu iz Krfa v Trst in se je radi slabega vremena ustavil v pristanu Val di nore pri Dulčinju. Tu sta vstopila dva mlada Črnogorca. Šla sta na krov; čim pa sta zagledala tamkaj nekega mladega potnika, sta potegnila samokrese in jela streljati nanj. Potnik je bil menda na to pripravljen, zakaj tudi on je že imel v rokah revolver in ga sprožil na enega iz-mad napadalcev, ki se je od krogle zadet, takoj zgrudil. Drugi napadalec je nato priskočil k potniku, mu 3 polenom izbil samokres iz rok ter ga s tako silo udaril po glavi, da se je takoj zvrnil na tla. Nato mu je šc nastavil revolver na prsi ter trikrat, iz-prožil, da je neznanec na mestu izdihnil. To vse se je izvršilo s toliko hitrostjo, da ni nikdo mogel misliti na to, da bi napadencu priskočil na pomoč. Se le, ko se je žaloigra zr- za-vršila, je dal kapitan ukaz, da naj se morilca prime. Na to so izročili mrtveca in oba napadalca črnogorskemu sodišču. Oba morilca, brata, kakor tudi umorjenec, so Črnogorci. Umorjeni mladenič se je pripeljal iz Carigrada z namenom, da bi se oženil. V Baru ga je pričakovala cela množica znancev in prijateljev, da bi ga spremili k nevesti. To sta izvedela tudi morilca in sta ga vsled tega že v Dulčinju pričakovala. Motiv umora je krvna osveta. Umorjenec je baje pred dvema letoma enega izmed napadalcev dejansko razžalil.
Za Božič
in


Novo leto
Slovenci radi pošiljajo darove svojcem v staro domovino in to iz te dežele večinoma
v gotovem denarju
ako to .storite, poslužite se mojega posredovanja.

O
J iM®
Frank Sakser"
IOQ Greenwich St., New York
Podružnica:
1778 St. Glair St., Cleveland O.
J§>

I


- - o

1$1 s $ t







Iz New Yorka v Trst in Reko
naravnost vozi Cunard družba in velja do Trsta v 3. razredu $38. Parnik te družbe odpljuje iz New Yorka dne 24. novembra ob 10. uri dopolu-dne. Parniki so veliki z 13.500 tonami tovora, na dva vijaka; potniki dobe t :di vino. Zastopnik te družbe je g. Fr. Sakser, 109 Greenwich St., New York in 1778 St. Clair St., Cleveland, O. Iz Trsta do New Yorka pa velja listek 3. razreda $36.
Velika zaloga dobrega
^domačega vtoa^
— ter —
doma kuhanega žganja.
Naročila se točno iz vrle.
Kdor hoče toraj dobro kapljico rina ali pristnega žganja, naj s© obrne na:	(31 jI)
John Kracker-ja,
1199 St. Clair St., Cleveland, 0.
SLUŽBO IŠČE mlad fant, ki zna slovenski, nemški in angleški jezik, zna dobro igrati harmonike in ima veselje delati % kakem aaloonu. Jakob Kraniz, Bo\ 61, Clinton, Lad.	(19-22-11)
Krelanje parnikov. V New York ao dospeli:
Patricia, 19. nov. iz Hamburga. Pisa. 19. nov. iz Hamburga. Bordeaux,, 19. nov. iz Havre.
Teutonic, 19. nov. iz Liverpoola 401 pot.
Carpathia 19. nov. iz Liverpoola.
Dospeti imajo:
Lucania iz Liverpoola. La Bretagne iz Havre. Zeeland iz Antwerpena. Kronprinz Wilhelm iz Bremena.
Odpljuli so:
Cymric 20. nov. v Liverpool.
Odpljuli bodo:
Rroonland 21. nov. v Antwerpen. Hohenzollern 21. nov. v Genovo. Pennsylvania 21. nov. v Hamburg. Umbria 21. nov. v Liverpool. New York 21. nov. v Southampton. Kaiser Wilhelm der Grosse 24. nov.
v Bremen. Teutonic 25. nov. v Liverpool. Statendam 25. nov. v Rotterdam. Grosser Kurfuerst 26. nov v Bremen. La Bretagne 26. nov. v Havre. Zeeland 28. nov. v Antwerpen. Furnesia 28. nov. v Glasgow. Patricia 28. nov. v Hamburg. Bordeaut 28. nov. v Havre. Lucania 28. nov. v Liverpool. St. Paul 28. nov. v Southampton.
PAZITE DOBRO NA MOJ NASLOV, ZAPJŠITE SI GA!
KADAK POTREBUJEJO SLOVENSKA DRUŠTVA
ZASTAVE, REGALIJE, ZNAKE, KAPE i. t. d.,
pišite slovenski po moj cenik ali uzorce, ker to vsem pošljem brez stroškov. Moja tvrdka je slovanska.
,0V* Imam na razpolago obilo uzorcev slovenskih, hrvatskih, Čeških, slovaških, rusinskih, litvin-skih in poljskih društev.
POZOR !
Rojakom v Minnesoti naznanjam, da nemam nikake zveze z Maks Severjem v Duluth-u, Minn., in ako to pretvezo uporablja, zlorabi moje ime in svarim rojake se za moje dobro ime s tem človekom spuščati v kako kupčijo, ker nisem za prav nič odgovoren in ne sprejmem nobene odgovornosti za njegovo delovanje; mož je bil pač nekaj časa v moji službi, a bil odslovljen. Moj edini zastopnik v Duluthu, Minn., je gospod Josip Scharabon, 217 West Superior St.
Frank SaW.
580 SOUTH CENTRE AVENUE, CHICAGO, ILL.
POZORI
Slovenci, kteri bi radi pristopili k novemu slovenskemu podpornemu društvo, ktero bode v zvezi e Jugoslovansko Kat. Jednoto, so vabljeni v nedeljo, dne 2 2. novembra t. I popoludne ob 3. uri v Hotel Vienna (Neumayerjevo gostilno). Štev. 89 Second Ave., New York.
Začasni odbor.
SLOVENSKO-AMERIKANSKI
KOLEDAR
za leto 1904 se marljivo tiska in bode zelo zanimiv; obilo gradiva in slik bode imel. Slovenske trgovce, obrtnike, saloonerje in druge opozorujemo, da bi dali naznanila. Koledar bode obširen; vsako leto ga prodamo nad 2000 izvodov, vse leto ga narod hrani in je dobro sredstvo za reklamo*
"GLAS NARODA"
prodaja po 1 cent številko:
Anton Bobe k, poslovodja podružnice Frank Sakser, 1778 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Chas. Derganc. 215 N. Congress St., Kenosha, Wia
John Sustaršič, 1208 N. Centre St., Joliet, 111.
Frank Gabrenja, 519 Power St., Johnstown, Pa.	#
Ako želi kdo rojakov list prodajati, naj se oglasi pri upravništvii.

Anglezko slovnico imamo zopet , zalogi. Stane 40 centov e poštnino
________________________________________ _
Tii s^bolkz. Pomladanski vetrovi.
Povest is časov francoskih vojsk.
rtiče
(Dalje.)
iz major dnevnika.
' e v e g a
S
Strt
13. junija
»no dolgočasna mi postaja ta pot na Lipnico. Huda v čina. mno gu prahu, in povscd slaba voda. Kaj b«Mie še v onem gnezdu, kamor 40 me proguali! Kaj bodem tam počenjal, tega ne vem, ali to pač dobro vem, da bodem dolgočasovanja in obupa zbolel, ako me kmalo od tu ne pokličejo.
21. junija.
' 'udno, kako nas blaži, kako blago-de jno na nas upliva občevanje z na-obražeiio žensko, ko j a kaže povse plemenitost, ne samu v svojem zunanjem vedenji, a še bolj v svojej nadarjenej duševnosti. Kako prijetno se zna gospa Rojarjeva razgovarjati, a jaz sam njej nasproti nikoli ne rabim in ne potrebujem onih puhlih fraz brez pomena, ktere so mi v pariških dvoranah tako potrebne in priročne bile. Z eno besedo napelje večkrat Rovor na druge, bolj pristojne reči, rahlo in neprisiljeno, vendar pa s tako odločnostjo, da jej ne more nikdo proti-viti; na ta način bi menda tudi divjaka ukrotila. Skoda, da sem pri svojem dohodu na Lipnico nekako drzno z njo govoril, ker je še nisem poznal. Prvi moj utis na njo je bil gotovo Blab; nikoli mi ne bode prav zaupala.
28. junija.
Mnogo je ljudij, ki se vsem dobri-kajo in sladkajo, vsakega, kogar srečajo, prijatelja imenujejo, v resnici pa le trohice prijateljske ljubezni ne občutijo. Tak pa gotovo ni lipniški gospod. Mrzel proti vsem, ki mu niso všeč, malobeseden proti onim, kterih še ne pozna, a preverjen sem, da se z vso silo svojega čuvstva oklene onega, ki je ljub njegovemu srcu. Mene se izogiblje in le toliko z mano občuje, kar stroga gostoljubnost zahteva. On misli, da sem nepoboljšljiv lahkuživec in oziroma na mojo preteklost ima prav. To svojstvo ;ie pa njegovej individualnosti istinito na sprotje.
2. julija.
Včasih sem mislil, da se le v hrupu mestnega življenja, kjer se človek od veselice do veselice brezmirno dalje oeha, zamore srečno živeti. Ko pa opazujem v tej tihej samoti inirno družbinsko življenje, kjer mlada gospa s svojo ljubeznjivostjo osrečuje najzadnjega posla, zdi se mi večkrat, da bi Rojarju zavidal njegovo srečo.
7. julija.
Kaka sprememba! Ali si zamorem še tajiti, da se mi je v prsih vzbudilo nenavadno hrepenenje, da mi v srcu klijo želje po prej nepoznanej sreči, da se mi vse misli sučejo okolu mile podobe gospe Ljudmile? Ali ni to ljubezen? Xjena prikazen mi je s strahom in nadejami vsa čutila žareče razvnela, pri njenem pogledu mi srce radosti strepeče, in žalost me tare, kadar ona zopet od mene pohaja. Kako se bode vse to končalo? Mar tako, kakor vse moje prejšnje ljubezenske sanjarije, ki so se hipoma porodile in se zopet naglo kakor dim v zraku razšle? Ne, gotovo ne! Pravi, istiniti ljubezenski čuti so večni. Moje želje bode ugasil le mrzli grob, a ni zemlji bodejo neutešljivo dalje gorele v mojo nesrečo, morebiti v moje pogubljenje.
13. julija.
Bil je prekrasen poleten večer. Lunina svetloba je bila razlita čez tiho okolico, tisočero rosnih kapljic se je lesketalo v mesečnem svitu kakor kri-stalno-svetli biseri. Na balkonu je Ljudmila sedela s svojim soprogom. Na njegovih prsih je z glavo molče slonela ter zamišljeno zrla v čarobno noč; on jej je ravnal in gladil lase, ki so po njegovej rami padali, ter je mirno polglasno govoril; jaz pa od daleč opazujoč bil sem priča njune sreče. Sreča! Zakaj ne najdem tudi jaz enake sreče! Mnogo različnih cvetlic se mi podaja, a jaz poprosim le eno. za ves svet si želim eno, toda ta je — že oddana. O miruj mi, miruj, revno srce! Vesoljni svet trpi v svojih težnjah, tudi ti moško trpi in nosi svoje revno breme!
14. avgusta.
Vse je proč, vse je izgubljeno. Nikoli nisem prav upal njenej naklonjenosti, sedaj sem pa še izgubil njeno spoštovanje do mene. V svojej razburjenosti in strasti sem jo hotel šiloma za-se pridobiti, toda ona t,c mi je prej odtegnola, ter mi zapustila edino le svoje zaničevanje. Kako mučno me peče misel, da sem to zaničevanje povse zasluzil. Naj bi se bil stanovitno odrekel temu. Česar ne morem nikdar doseči, naj bi bil v prsi zaprl vse svoje gorje, ona bi me bila vendar v blagem spominu ohranila, ftolzo usmiljenja bi morda jokalu pri odhodu opazivši, koliko trpim. A ko sedaj v boj odhajajoč zapuščam hišo, ktera se mi je toliko omilila, nikogar ne najdem, da bi mi prijateljsko segel v roko.
20. septembra.
Boj je končan, ali bitka je izgublje-
vražniki. Marsikteri mojih pajdašev je našel slavno smrt na bojnem polji, jaz pa sem učakal hujše čase. Ranjen sem prišel v sramotno zajetje ter v sovražnikovih rokah pričakujem rešitve iz tega revnega stanja, ali pa bližnje smrti. Ljuta osoda! Tudi tega mi nisi prizanesla.
29. oktobia.
Le še malo časa mi je živeti. Zdravniki so obupali nad mojim zdravjem, jaz pa nad svojo zemeljsko srečo. Zlati upi zaželene blaženosti, časti,
* , bogastva, vse. vse je propadlo1 ter se po_ reznolo v prazno ničlost. Ena rnična, nad vse mila podoba se mi je prikazala v mojem življenju, prestvarila in oživila mi je srce v neskončnem hrepenenji po njenej milo-bi. Kakor otrok po svojej igrači ste-gal sem po njej svoje roke, a ona je naglo obledela in ugasnola kakor zgodnja danica pri solnčnem vzhodu. Sedaj pa stojim s potrtim, od ran omadeževanim in pohabljenim telesom na razvalinah svojih upov in čakam smrti.
Brez starišev, brez sorodnikov sem se že od mladosti Dotikal po vsem svetu. S svojimi znanci sem hlepil po stanovitnei sreči, a našel sem zgodnji grob. Goljulivi svet! Kako borno si mi delil svoje darove! Le malo svetlih dni j se mi oživlja v milem spominu, ko na robu svojega butnega življenja preštevam tvoie dobrote. A kar jaz nisem dosegel, podeli to mojim ostalim prijateljem! To naj bode moja zadnia prošnja, moja oooroka!
Njo, T>a. za ktero bi rad vsako kapljico svoje srčne krvi daroval, njo sem žalil, gruzovitno mučil do smrti. Ni mi mogoče se pri njej opravičiti in svoje strastno in krivično ravnanje oprati. Pošljem jej to majhno knjižico. V njej se najde marsikako pojasnjenja mojega dejanja in obna sanja: srce je mnogo grešilo, ker je strastno ljubilo. Od njene blage 111 plemenite duše pričakujem, da me preostro ne sodi, da me ne preklinja po mojej smrti.
O draga mi zemlja francoska, zem lja domača! Od tebe, ki sem te ves čas toliko ljubil, želel bi sedaj peščico prsti, da nanjo položim trudno, umi rajočo glavo, da na njej ohladili vroče krvaveče srce. Kje daleč leže tvoji solnčni holmi. tvoji domači gaji! A ti rne sedaj ne čuješ, ti me ne mi luješ, ko tvoj verni in zapuščeni sin umiram v tujini.—-
(Dalje prihodnjič.)
International Manufacturing Company
, New York City, N. Y-
MB!
telefon kadar doepeš na kako postajo v New York in ne veš kako priti k Fk. Saksebjtt. Pokliči številko 37S>5 Cortland in govori slovenska
Nad 33 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV
svbtovni, prenovljeni
"SIDRO"
3 J EV ^
Priporoča slavnim slovenskim, hrvatskim in ostalim slovanskim druitvam svojo bogato zalogo
cerkvenih in društvenih zastav, društvenih znakov (Badges in regalije), gumbe, čepice in uniforme ta slovanska društva. — Raznih društvenih pečatov iz gumija, vlitega železa (Seal Press), žepnih pečatov (Pocket Sea« Press), gumas'ih črk za samostojni tisk y skrinjicah; igralnih Skrinjic, lajn, kitar, goselj, mandolin, harmonik, orgeljc, ur (zlate, srebrne in nikelna-ste), uhanov, prstanov, kravatnih igel j, ženskih zapestnic, verižie in verižnih na-kitov, nožev, britev, škarij, itd., itd.
Velika zaloga najnovejših
NEW G IZ IVI SAFETY RAZORS
(varnostnih britev)
ktere najtopleje priporočamo vsem premogarj»*m, rudarjem, tovarniškim delavcem in vsem onim, kteri se ne znajo briti in ne ljubijo svoj denar dajati brivcem; y elegantnih šatuljah
od (2.00 dalje.
Grafofoni, fonografi, amateur-fotografični aparati, camere itd, — Bogata zaloga godbenih inštrumentov, ktere tudi na zahtev popravljamo. Dopisuje se v vseh modernih jezikih. Za odgovore piiposlati je znamko za 2 centa.
INTERNATIONAL MANUFACTURING COMPANY,
P. 0. Box 948, NEW YORK CITY, N. Y.
Oemoagnie Generale Transatlantique,
Francoska parobrodna družba
Hočeš razveseliti svojega moža?
Da! Dobro! Kupi ter postreži svojemu mož1-, z lepim kosom pečenke, kakoršno dobiš pri
Martin Geršiču,
301 Northern Avenue, Pueblo, Colo,
Telefon: 439 Union.
rr Govori se v vseh slovanskih jezikih, "^fcj Priporoča se rojake: in drugim bratom Slovanom	Martin Geršič, lastn.
Pain Expelier
kot najboljši Tek zoper
REUMATIZEM, POKOSTNICO, PODAGRO itd.
in razne reumatiČne nepriiike.
no i 25ct. in 5Oct. v v««h lekarnah ——	aH pri
F. Ai Richter & Cc.
215 Pearl Street, New York.
s a no
NAZNANILO.
Rojaki! Kdor želi dobro Miller je-vo Milwaukee pivo piti, pri domačem vinu se veseliti, z najboljšim whiskeyem se pogreti, kubanske smodke smoditi in viržinke kadiri, oni se mora k
IVANU KRUŠIČU
zaleteti, na 4. ulici, severno od katoliške cerkve v Frontenac, Kansas.
(5nv-31dc)
Kranjski k atol podporno društvo PRESV. SRCA JEZUSOVEGA
v Clevelandu, Ohio.
Odbor xa leto 1003 je: Predsednik: John Saje, 36 Diemer Street.
Predsednik: John Saje, 87 Hoffman Street.
Podpredsednik: Anton Oftrinc. 3 Norwood St.
I.	tajnik: John Avsec, 104 Case Ave
II.	tajnik: Anton Sepic. 796 St. Glair St.
Blaxajnik: Lorenc Petkovsek. I85V2
E. Madison Ave. Odborniki: John Gornik, Antou Novak, John Petkovšek, Alojzij Saje.
Maršal: Martin JanežiČ. Pisatelj pohotnih knjižic: Anton Smole.
Zastavonoša: Jernej Kraiovec; po-majrača Anton in John Simončič. Društvo ima sejo vsako drusro nedeljo t mesecu v »Jaittee Hali" 171« St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Naslev za pisma je: John Avsec. 104 Case Ave.. Cleveland. Ohio.
Matija Pogorele,
prodajalec
UR, VERIŽIC, UHANOV.
murčkov iz roškega zlata in druge ziatnin9
BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG.
Xovi cenik knjig in zlatnine pošljem iioštnine prosto. Piste ponj
Cene uram so naslednje:
$6.— Boss case 20 let garancije : $9.— 16 Size 7 Jewels	$15.—
7« 7J lf>	JJ	$18.—
Boss case 25 let garancije: 1G Size 7 Jewels	$25.—
.-? » 17 „	$30.—
11 vojnim pokrovom. Kolesovje pri naštetih urah je Elgin ali Waltliam, kak or.snega kdo želi. Blago pošiljam po Express. Vse moje blago je garantirano. Raz prodajah-em knjig dajem rabat (popust) po pismenem dogovoru. Manj! zneski naj se poši Ijajo v poštnih znamkah. Naslov v naročbo knjig je napraviti:
M. POGORELC, Box 22<>, Wakefield, Micli.
Naročila za ure in vse druge stvari pa naj se od sedaj naprej po šiljajo pod naslovom:
•m> »j _______ _ Care of B. Schuette,
rogoreic^ 52 State St>) Chicago, 111.
Nikel ure 7 Jewels 15 Jewels Waltlium Srebrne ure z enim pokrovom	812.— Srebrne ure z 2 pokrovoma Š1G.— in višje.
Opomba. Vse zlate ure so z <
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-SVICO-INNSBRUK LJUBLJANA,
POŠTNI PARNEKI SOi a« dva vijaka.................. 12.000 ton,
,La Lorraine",
XaSavoie", ,, „ ,, .............................j 2.000
■ La Touraine', „ „ „ ..................................10 ooc
>L'Aquitaine", „ „ .....................10.000
,La Bretagne",................................................................8.000
,Champagne",.......................................8.000
„La Gaacugne",....................................................b.000
25.000 konjakih noči.
I2.0US „	„
I6.000 „	„
9.000 „ „ * ?■"»
_ _	5 «» „	„
Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno četrfkih ob ta. ari dopoludne.
Parniki odpljujejo is priitaniifta etv 42 North River, ob Morton Str««»:
La Bretagnc	26. nov. 1903.
*La Touraine	3. dec. 1903
La Champagne	10. dec. 1903.
*La Savoie	17. dec. 1903.
La Bretagne	24. dec. 1903.
*La Touraine
La Champagne "La Ssvoie La Bretagne *La Touraine
31. dec. 1903 7. jan. 1904. 14. jan. 1904. 21. jan. 1904. 28. jan. 1904.
TSLOOTO S-tcirxioIbL,,
89 E. Madison. Street,
Slika predstavlja srebrno uro za go spode. 18 Size Screw B navijak.
Cena uram:
Nikel ura........$ 6.0 >
Srebrna nra......
Screw navijak.. . $12.00
Srebrn: ~jra......
z dvema pokrovima $13.00 Ako želite uro s 15. kamni, potem priložite $2.00 navedenim cenam:
Cena ,,Fahys Cases Gold-field' ' jamčene 20 let:
16 Size 7 kamnov $15.00 16 " 15 44 $18.00 18 " 7 " $14.00 18 " 15 " $17.00 6 Size ura za da™? S kamnov......$14.00
Chicago, 111.
Opomba: Vse ure s^. najboljše delo Elgin in VValtham ter jamčene glede kakovosti.
Za obile naročbe se priporočam.
89
Jacob Stonicli,
E. Madison Street, CHICAGO, ILL.
VARUJTE
sc ljudi, ki ▼eč obečajo, nego dati za-morejo; tega pa ne stori ne pri pošiljanju denarja v staro domovino, ne pri prodaji t i k e t o v, Fk. Saksek, 109 Greenwich Str. v New Yorku, zato se le vedno k njemu
na. Na vseh črtah so nas zmogli so- zateči.
Math. Grill,
1548 St Clair St, Cleveland, Ohio.
Priporoča rojakom svoja
IZVRSTNA VINA.
Eudeče vino po 50 ct. gal.. belo po 70 ct. galon. Najboljši domači drožnik štiri galone za $11. Za Ohio, Pennsylvanijo in Illinois plačam prevožne stroške in posodo zastonj. Vino je najboljše vrste in ga imam skupaj v sodih po 1200 do 1500 galon. Pošljem ga nejnanj kot 48 do 50 galon.
Naročilom je priložiti tlonar,
NAZNANILO-
Slovensko podporno društvo »v Alojzija št. 31. J. S. K. J. v Brad doeku, Pa., ima svoje redne mesečuc-aeje vhuko četrto nedeljo v mesecu \ dvorani Mr. Kočmajerj.-i. Rankin Pennsylvania.
Za ttkoov. leto bili so izvoljeni sledeči uradniki:
Ivan Germ. predsednikom. 1103 Cherr.v Alli.v, Braddoek, Pa.; Matevž Kikil. ptvdpredsednikom, 854 Cherry Alley. Braddock, Pa.; Jakob Knez, I. tajnikom. 1104 Cherry Alley, Braddock. Pa.; Anton Sotler, Box 142, II. tajnikom, Linhard, Pa.; Alojzij Horvat. blagajnikom, Box 154, Linhard. Pa.; Ivan Germ, zastopnikom.
Odborniki: Jos. Pere, Ivan Zgonc. Frank Šetina, Jakob Maček. Zastavo noša : Josip Troha. Maršali: Ivan Troha, Ivan Martinič in Jos. Žefran Opombo. Tem potom se društveni ki društva sv. Alojzija opominjajo da v najkrajšem času poravnajo svm;
dam 1	pa 86 Pi8meno obrnejo d<.
L tajnika, da se jim podaljša obrok ker inače jih mora društvo suspen dira ti.
Društvemiki ajcitirajtp ▼ prid dru-6tra!	ODBOB
'-v	i apr 04.
Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
tiliTii igeieiji: 32 BROADWAY, NEW YORK.
Holland-America Line
(H 0LLAND- A M E R1S K A ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in posta Zjcdlnjenih držav
med NEW Y0RK0M in ROTTERBAMOM preko
Boulogne-sur-Mer.	j
NOORDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton.
RYNDAM parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton.
POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton.
STATENDAM, parnik z dvojnim vijakom, 10,500 ton.
ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton.

Najceneia vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrye.
Bati i cene glej na posebej objavljenih listinah.
Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih.* |
DUNAJ, I. Kolowratring io. TRST, št. 7 Prosta laka.
INOMOST, 3 Rudolfstrasse. BRNO, 2i Krona.
Tz ROTTERDAM A
parniki odpljujejo: vsak četrtek in iz NEW YORKA ===i ob 10. uri zjutraj. -- =
vsako sredo
HOLLAND-AMERICA LINE,
39 Broadway, NEW YORK. 90-2 Dearborn St, CHICAGO, ILL.
STAR LINE
( rrekoii.urska paro orodna družba ,,If 11 tleča zve/da")
posreduje rodno vožnjo s poštnimi parniki med
New Yorkom io Antwerpenom, + * * * * * Philadelphia in Antwerpenom,

Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki:
VADERLAND <lva vijaka 11899 ton. 1EELANB............ 11905 ton.
KROONLAND.......... 12760ton.
FINNLAND............ 12760 ton.
Pri cenah za mod k rov je so vpoštete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba.
Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejših za potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele AVstrije.
Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto ob 10. uri dopoludne od pomola štev. 14 ob vznožju Fulton Street. — Iz PHIL A-DELPHIJE vsako drugo sredo od iK>mol,^ ob vznožju Washington St.
Glede vprašanj ali kupovanja r o ž S j i h listkov so je obrniti na:
Office, Z3 Broadway, New York City.
Cor. Dearborn & Washington Sts., CHICAGO. — Cor. 3rd & Pine Sta^ ST. LOUIS. — 30 Montgomery St., SAN FRANCISCO, ali na njene zastopnike.