Dopisi. Iz Ptuja. [Konec.] Pri zadnji točki daevuega reda aprejela ae je po aasvetug. ces. avetovalca Jermaaa reaolucija, aaj izstupijo alovenski poalaaci iz Hoheawartovega klaba in ae zdražijo v poaebnem alov. kluba, ali naj akušajo, da se aataBOvi jugoalovaaaki klab. Kdor g. Jerraaaa pozaa, bode rad prizaal, da ga ni Be8trpljiva mladost pripravila, da je atavil ta nasvet, ampak moško globoko prepričanje da je vse poaedavaaje Baših alov. poslaacev v HoheBwartovem klubu zastonj. Govornik podkrepil je avoj naavet vaeatransko; navajal je dogodke, ki ao bili sicer iz časnikov znani. pa ao so napačuo tolmačili; povedal pa je tudi marsikatero zanimivo stvar, katero je v obeevanji s pojedinimi poslanci zvedel. Glaani izrazi nejevolje spreinljali ao poročilo o takih dogodkih, kakor je bilo ono, da je grof H. avoje dni peljal neko deputacijo slov. poalancev k nekemu ministru ter jih je avoje kolege — saj je poslanec kranjakih Sloveueev bil in še je, — priporoeil z besedami, rekoč: ,,Ti le gospodje imajo neke želje. ekscelenca!" Ali vlada taka vzajemnoat med slovenskimi poslanci? Ali ao aristokratu atiske in težtije slovenakega naroda deveta briga, kedar mu je izročil častno, a odgovorno mesto poslauca?! Mi moramo g. J. hvaležni biti. da je veudar enkrat izrekel ono besedo, katero ai dozdaj nihee ni npal izreči. On in rai Slovenci na Štajerskem nofemo in ne moremo rnšiti državnozborake vec-ine. Toda valovi tujega nasilstva treakajo ob uas, ki smo na meji, a tako silo, da ae moramo gibati in iskati pomoči, aicer poginemo. Ce pa utonemo rai na skrajni meji, ako ae poruši jez. tedaj pa naj vedo naši bratje na Kranjskem, da tndi njim oaoda ne bo prizanesla. Zatoraj dokler še je čas, skušajmo ekupno rešiti skupno domovino! In boc aigno vincemus! Izpod Pohorja. (Blag učitelj.) Dne H. maja t. 1. je v Mariboru umrl gospod Martin Dernjac, nadučitelj v pokoju. Rojen je bil 29. oktobra 1815 v Planiai. V šolo je hodil nekaj doma, nekaj v Celju. Leta 1833, torej 18 leit star poatal je učitelj. Služboval je naipred v Celju, potem pri 8v. Andražu in av. Urhu na Koroškem, zatem v Makolab. Od Makol prišel je leta 1839 na Spodnjo Polskavo, kder je kot učitelj in šolski vodja tamkajšnje šole celih 46 let - od 1839 do 1885 vspešno deloval. Težko je povedati, a laliko si mislimo, koliko zalih cvetic je v pol stoletji kot vnet učitelj vsadil v nedolžna otroška srca. Občani Spod. Polskave morali bi mu postaviti hvaležen spominek, kajti z mirnim srcem lahko rečem, da je vse tukajšnje občane rajni Martin naučil piaati, brati jn račnniti. Leta 1885 je .šel v pokoj. Preselil se je v Maribor, kder je zasluženo pokojnino le kratko časa vžival. Občina ga je ob priliki preselitve za njegove zaaluge k častnim arenjskim udom imenovala. Dolžnost svojega stauu je pokojni veatno izpolnjeval, a imel je sploh težko stališče. Ne bi se bil obranil, da bi ne bil učitelj v pravem pomenu besede. Pogreb vršil se je v nedeljo popoldne. Naj njegov spomin živi med nami! Iz Boracove. (Majnikova veselica.) Na belo nedeljo smo imeli pri gosp. Veberieu zraven g. Dellerjeve slatiue v Boračovi 8podobno majnikovo veselico, katere se je udeležilo veliko gospodov in gospa iz Radgone ter je druzega ljudstva prišlo čuda veliko. Posebno nas je kratkočasil nek gospod iz Radgone, ker je z otroci take bnrke uganjal, da smo se mu ujoiali vsi prisrčno smejati in je pri tej priliki veliko krajcarjev iu desetic med nje razdelil. Občudovanja vredno pa je bilo to, da je nek !41etni deček na ,,majo" priplezal, katera je bila eilno visoka, ter donesel iz nje slovenaki zastavi, ki sta visoko v vetru plapolali. Gospodje so radodarno svoje mošuje odprli, in mu vsak nekaj podarili iu to tem raji. ker je bil siromaakih starišev. Tako je skoraj blizo deset goldinarjev denarja skupil. Po mojem mialjenju so tudi dobro deio storili. Hvala jim vaem! Iz Ormoža. (V r 1 e g a v o j a k a s m r t.) Komaj je eno leto preteklo, da je nmrl Francu Gašpariču, posestniku na Dobravi, prvi sin Jože, bivši štacunar in vojak, in že 16. aprila t. 1. smo pokopali njegovega drugega aina Janeza, c. k. stražimeštra v lovakem polku, kateri je prišel iz Bosue domov si nalezenega bolenja zdravit. a temu pa je nenadoma obležal. Rajni je bil blaga duša, prav veselje očeta in matere reden in pošten mož, ter siguren vojščak. Zato bili so tudi njegovi predstavljeni ponosni na-nj ter so ga v obče čislali in hvalili. K pogrebu se je zbralo mnogo ljudstva iz mesta in okolice, tndi c. k. žandarska in nnaučua straža se je nbrano vdeležila sprevoda. Marsikateremu očpbu se je apeljala solza po licu, kadar se je ta mlad sinko, up in nada svojih blagib starišev, k zadnjemu pokoju v hladno zemljico položil.