FR. SUHER : 0 pomenu risanja. Še enkrat o tem predmetu in slcer z a d n j e k r a t! Vsaj baje ne izda mnogo — In — oprostite, ki se Vas ne tiče:  čim bolj resnica se naglaša,  tem bolj se glupost nanjo znaša!  A resnica je resnica in ostane resnica. Po- vem jo v naslednjem spisu tem lažje, ker mi nihče ne more očitati osebnih interesov. Kajti spis, ki ga priobču.iem je bil obiavljen pred mnogimi leti, ko ni šlo za nikakoršne gmotne zahteve. Bil je odobren v javnosti s tem, da so prirejali na njegovi podlagi podavanja na Češkem pred 11, leti in da ga je odobril dež. šolski svet za Kranjsko z odlokom z dne 23. septembra 1911, št. 6026. Ovreči pa je tudi morda ž njim mogoče marsikatero nesporazumljenje, iz katerega so nastala namigavania in sumnje o pretiranih zahtevah, o prevelikem vpoštevanju predmeta itd. — Zato bodi povedano: Nič več in nič manj se ne zahteva kakor enakopravnost z drugimi predmeti, isto mesto, ki gre risanju po njegovem bistvu tako v uradnih spisih kakor na urniku vsakega razreda, vsake šole. Nikakor naj se učenci ne preobremenjujejo enostransko, ampak naj se ne vtika nihče v naše zadeve, kl nima zmisla za stvar in ne zanjo poklica. Nobeden predmet naj se ne omalovažuje zaradi risanja, ne gojl naj se na nobene tuje stroške. Naj pa se tudi tako ne dela njemu. Če se bode tako godilo kakemu drugemu predmetu kakor risanju, zavzemal se bodem za njega, če bom za to poklican po svoji skromni moči, kakor sem se že pred več nego 30 leti. Da pa se omalovažuje prav še danes bolj kakor pred 10 leti, je gola resnica. Nihče naj ie ne tajl. Vse novotari in vsak misli, da bo kuhal svojo juho pri žrjavici, ki jo je zanetila moč nove države. Koiiko zanemarja marsikateri učitelj risanje. Učenec pa se č u d i, da mora ponavljati razred, če ne uspe v risanju. Gojenka, kl je bolna, pravi: »Risanje sedai še ne obiskujem; hodim le k glavnim predmetom«. Predstojnik vzgojnega zavoda, ugleden mož, se izjavi, da risanja v ljudski Soli ni treba. — Zastopnik šolske oblasti pravi, da je risanje le spretnost in pomožna stroka. Med predmeti stoji v spričevalu risanje za lepopisiem. Med vojno so šolske oblasti (vsaj na Kranjskem) risanje izdatno skrčile ali pa celo popolnoma ustavile na mnogih šolah, kjer bi bilo prav takrat najbolj potrebno. — Kedar je treba posebnega časa za kako prireditev, tedaj se nihče ne sramuje, prav risanju vzeti časa. — V Srbiji ga baje štejejo med veščine. — Drngi mislijo pri nas, da se odpravlja njegova važnost in ocenjuje niegovo bistvo z banalnimi dovtipi itd. Tako gre to dalje na stroške risanja. So tudi izjeme, da se risanje pravilno cenl, tudi na merodainem mestu. Ponekod pa ni iste odločnosti. ki je je treba, da bi se odpravile krlvice predmetu, še manj pa risarskim učiteljem. V Srbiji je tako, pa nai še bode pri nas — in tako gremo rakovo pot v prejšnja stoletja. Naj osta- ne tndi pri nas le veščina — spretnost rokodelskega značaja. Proti vsemu temu ta-ie razmotrivanja: I. Risanje je jezik. 1. Zgled: Znamenit pisatelj, vešč več iezlkov, sloveč slovenski pesnik, hoče nekoč razložiti iznajdbo svojega očeta, ki je bil kmet. Jasno je, da bi tako naobraženemu možu ne bilo težko, izražati svoje predstave z jezikom. Pa ko ustno razlaga, vzame v roko papir in svinčnik — ni se učil posebno risati — pa nariše, kar hoče povedati v preprostih potezah. Vprašati moramo tu: Čemu se poslužuje risanja, kdor je spreten prav odlično v jezikn, da bi izražal svoje misli? 2. Zgled: Profesor izpituje učenca o zračni sesalki. Učenec popisuje natančno, pa profesor s tem nl zadovoljen, ampak zahteva od učenca, naj mu sesalko nariše. Čemu to? 3. Zgled: Potnik pride v tujo deželo, kjer ni vešč rijenega iezika. Stopi v prodajalno, da bi si čcsa kupil, recimo ovratnikov. S kretnjami se nekoliko sporazume; a nudeno mu blago ne ugaja. Riid bi imel drugo obliko, pa se ne more ustno izraziti. Zato nariše. Sporazum je dosežen. NI drugaSe, kedar naročamo pri krojaču, mlzarju, kijuCavničarju itd. Ako moremo svoia naročlla z risbami toltnačiti,. so izključene vse neprilike po nesporazumljeniu. 4. Zgled: Kmet, ki ni znal ne čitati, nc pisati, ampak satno tarok igrati, si je zabeleževal cele račune o svojih dolgovih in tirjatvah, ki so važno ulogo igrale pri sodnijski obravnavi. (Glej dr. H. Grom Handbuch fiir Untersuchungsrichter, II. str. 543!) Kaj skepamo iz teh zgledov? Pisatelj čuti, da mu ne zadostuje jezik, da bi izražal vse svoje predstave. Izpitujoči profesor se ne more prepričati po učencevih ustnih izjavah, ali zračno sesalko dobro pozna. Naročevalec riše, da bi svoje misli kar najjasnejše izrazil. Istotako kmet! Zato sklepamo: Risanje je jez i k. (To je najvišje načelo vsega modernega naziranja o risanju.) Ta jezik se rabi povsod, ker je ustni Izraz nedostaten, da bi podal s potrebno natančnostjo katerokoli misel.* * Risanje ie mednarodni jezik v tem zmislu približno kakor godba. Ni se ga pa učiti tako ko volapiika, ampak zanj je treba vzgajati. Kanibal ga menda ne razume. Izdajajo se res slike brez teksta, kakor je lahko godba brež njega. In kaj je pantomina, kaj kinematograf? Za vse je treba stopnjo omike! Glej nlžje Foersterjev cltat: MIchelangelov kip ostane barbarju kamenl (Dalje prihodnjič.)