Prosim, naj ostane med nami
T)red nedavntm sem se hotel po trir * dapolnem delu čez teden malo razvedriti. Sklenil sem, da pojdem v Ormož, kjer se je predvajal lep film. Prišel sem pol ure pred predstavo. Stopim k blagajm. Tu se je irudil maihen deček, da bi videl skozi oken-ce. Ko pogledam natančneje, vidim, da kleči na stolu. Dejal sem.' *Prostm, vstopnko za 12. vrsto.* »Je že rer zervirano,«. mi odvrne. Nisem dobil druge vstopnice kot v 2. vrsti. BUo je že skorai vse rezervirano in neka) razprodano. Plačam vstopnico in grem k vratom. Tu me ustavi majhen de-ček, ki je bil menda iste velikosti kar kor oni v blagajm, Mendi \e predstav Ijal reditelja. Vprašal sem ga, kaf hoče, ko mi pove, za ka) }e tu. Bil sem vesel nad pridnim pionirčkom, hkrati pa sem bil nevoljen. Mladinci bt lahko nadomestovali te pionirčke. Pelje me V 2. vrsto, a tn je bilo natlačeno otrok. Hočeš, nočeS, morcti sem v prvo vrsto. A tu pred klopmi je bU pravi ziv-žav. Tu so bili menda zbrani vsi ormoški otroci Počenjali so kar so hoteli, saf ni bUo nikogar. ki bi naprcr vti red. Bil sem že v drngifi kinodvcr ranah, toda do bi bilo kaj takega, še ne pommm. Sai ti mladi obiskovalei kina še pri predstavi niso dcli mirn. Nisem imel skoraj nič od tega, Če~ tudi sem daleč brasil pete in izgab-Ijal čas.
Pa ne bt zameril. če tri btlo to eno samo nedeljo. Toda, to }e bil le prr mer. To se pa dogaja nedeljo za ne-deljo.
In še nekaf bi prtpomnU. Godi se namreč to, da vedno ormoškim malor meščanom rezervirajo in to boliše sedeže. Delavec pa, ki se tmdi skozi ves teden, nima niti pravegn prosto-ra, posebno, če še pride od daleč.
Svetoval bi tudi, da se najde v Ormozn kak mladinec ali starejši, ki bi nadomestil te pionirčke. ki kljnb vsema kažejo voljo postati dobri mladinrt, in bi naredil v dvorani red, ki ie zelo potreben. Tudi rezervirunja ne bi bilo treba. Naj si kupi vstopnico vsak, ki pride, ne pa da se streže ormoškim malomeščancm, ki so pre-visoki, da bi čakah v vrstah in nar zadnje niti včasih ne pridejo, kakor scm videl *ndi zadnjic, ko so bill tadnii prostori  napof  nrzasedeni.
M M.
pelicijan Jakob iz Grajenšaka se }e L vedno rad držal Črnega na belem. Pri zadnjih voUtvah pa ie izmenjal okus. Idaj se ma je boll dopadlo črno v črnem.
Svojim znancem \e svetovai, naj se tudi oni držijo njegovega okusa.
Ljudje njegove vrste se težko pTi-vadijo rdeče barve. Če bi bile v<r livne kroglice rdeče, gotovo ne bi bU za to, da bi slo rdeče v rdeče.
*
!/><? krafev v Slovenifi shvi po tem. da si je mogoče v niih v kraikem časa ozdraviti živee.
Sčasoma ba po tem slovei tudi Ptuj. Kateri botnik bo v Ptuja pozimi vsaj eno soboio po dneva vzdržal molče v vrsti pri čakanfa na meso 6 ar, kot to večkrat vzdržijo ptujske gospodinie, se bo lahko vrnti v svoj kra) x zavestjo, da še itna zelo močne zivce.
T)ovsod itnajo koko§i navajent, da *¦    gredo zvečer v svoje kokošniake.
V  Zabovcih pa se ie relo par fan-tov navadilo ponoči hoditi v tnje ker košnjake.
T)oneknd \e treba piačati   račun za to, da si sit, dragje pa za to, da si iedel.
V  ptajski resijnvracik iMoskva« se moraš   zadovotfiti z ngotovitvijo,  da si jedel in plačal.
Ko sem bU pred nedavrmn r rertav-raciji, sem naročil Hslo jvho. Natar kar mi je potcm zarafnnal din 30.— za iuho s kisom. Pri sosedni mizi \t iedel dnigi potnik enako juho. Ntenm pa U zaračuncia neiakarica za kis z jutto samo din 20.—.
•
I judje so manj raiočaram med sfar bim vremenom ko4 nad sotfadmL
Stabema vremenu se }t mn^oie k-crgniti, teiko Pa se le mo#oie hognitt čudnim liudem.
Železniškega asUstbenea Todravec Tranea iz Pnšenc pri Ormozn gotoro ne bi noben potnik prosM za vodo, L* bi vedei, da bo odpravtfen s ploho kleivie.
Žejnega potnika & grobo odsfavU, ko ga }e prosi! ra kozarec vode.