List 47.
.    Gospodarske stvari.
Kurja kolera.
Kaj — kolera tudi pri kokoših? Da! Posebno na Francoskem je ta bolezen že pomorila kokoši sila veliko. Tako hudobna je. Ker pa je to že navadna nesreča, da se bolezni, naj so človeške ali živinske, širijo po svetu , morebiti ne bo dolgo trpelo, da zaide ta kurja kuga tudi v naše kraje. Treba tedaj, da jo poznamo, ako utegne priti.
Profesor Revnal jo v gospodarskem listu „Moniteur de Fagriculture" popisuje tako-le : Bolezen je sila nagla; kokoši so klaverne; perute jim omahujejo, s životom se plazijo po zemlji; solnca iščejo in se tam rade vkup zbirajo, nič ne jedo, al žejne so hud6; driska jih žene; blato je belo, smrdi in je krvavo-pisano. Ako se jim kljun odpre, teče iz nosnic neka bela, čista tekočina; greben prihaja na koncu črnikast in jim po strani visi. V 8 urah pogine uboga žival, včasih trpi bolezen 1, 2 do 3 dni, da je je konec.
Le poleti v hudi vročini se prikaže, napada kokoši najraje 1 do 3 leta stare; najhuje razsaja ob hudem vremenu; kadar nastopi vreme hladnejše ali dež poneha. D& se cepiti od kokoši do kokoši. Meso tako zbolele živali ni škodljivo ne človeku ne živini.
Bolezen je tako hudobna, da večidel ne pomaga nobeno zdravilo. Vendar so skušnje učile, da so mar-sikako kokoš oteli s tem, da so p o cedili kurnik, hlev ali dvorišče, kjer bivajo kokoši, — da so hlev večkrat odprli in ga sapi prepiha ti dali, — da so kokoši iz solnca preselili na osojno mesto, — da so dvorišče večkrat z vodo poškropili, — da so jim večkrat hladne vode piti dali, — da namesti žita so jim sa-late in namočenih otrobov pokladali, in če je mogoče bilo, da so kokoši na travnik spuščali.
S tem je obveljalo včasih, da so ustavili bolezen. Večina zbolelih pa vendar počepa.