Izdaja zavod za gospodarsko propagando Domžale. Ljubljanska »2 — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik MIlan Flerin — Izhaja vsakega 25. v mesecu — Zlro račun 600-20/802-6 — Cena 20 dinarjev — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v LJubljani LETO IV. ST. .10 Domžale, 15. septembra 1965 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE Pozdrav s proslave v Moravčah A,i me sPreimcle v s,užbo? DRAGI TOVARIŠ TITO Letos praznujemo 20. obletnico zmage nad temnimi silami fašizma in nacizma, ki so hotele zaustaviti in onemogočiti pot napredka in miru. Zn narode Jugoslavije je bila ta zmaga odločilna, saj le v svobodni domovini lahko uresničujemo cilje in ideje, ki so se rodile v hudem boju za osnovne pravice človeka; ideje o srečnem človeku v svobodni domovini, človeku, ki ne pozna gospodstva tujcev, ki mu je vsakdo brat, ki mu je napredek najsvetlejše. Ta misel je postala cilj, dala je našim borcem moč, da so premagovali lakoto, mraz, utrujenost in vedno znova jurišali, stopali od zmage do zmage ter si jo 9. maja 1945 dokončno izbojevali. Te zmage se danes s ponosom spominjamo tudi mi, občani kamniške in domžalske občine. Zbrali smo se v Moravčah, v središču odpora nn območju naših dveh občin. Moravče — obdane z gozdnatimi obronki in obkoljene od nemških postojank, so kljub temu bile neupogljivo in neuničljivo žarišče narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije. Danes, ob 20. obletnici osvoboditve in občinskem prazniku se ozrimo nazaj. Mnogo smo dosegli. V 20. letih smo docela spremenili podobo naše domovine. Zrasle so nove tovarne. Velikanski napredek se vidi na območju naših dveh občin in v življenju njunih občanov. Toda ne bomo počivali na lovorikah. Pred nas se postavljajo nove naloge. V naših vrstah je že mnogo ljudi, ki se danes bore za socializem, niso pa doživeli časa, ko so se postavljali temelji tega boja — INOB. To smo mi mladi. Čvrsto stopamo po poti prekaljenih borcev. Vemo, da smo lahko revolucionarni tudi brez pušk in bomb. Revolucionarnost našega čaja se kaže v doslednem uveljavljanju načel delitve po delu, v boju z vsem zastarelim, v vrednotenju človeka po njegovem delu. Pred nami je danes velika in odgovorna naloga — uveljavitev novih gospodarskih ukrepov. Vsi se zavedamo, da je to edinn in najučinkovitejša pot k nadaljnjemu napredku, zato se bomo tudi mi zavzeli za njeno dosledno uveljavitev. Dragi naš maršal! Pozdravljamo Te v prepričanju, da bomo z našimi mla-1 > iti i silami, ki dajejo našemu delu ;>olet, z zaupanjem v srečnejšo in bolj-iit prihodnost, sposobni nadaljevati našo pot miru in napredka. Moravče, 25. julija 1965. Častni gostje in odred predvo|aškc vzgoje na moravski proslavi Takšna ali podobna vprašanja so postavljali abiturienti — diplomanti srednjih in visokih šol ob koncu šolskega leta in med počitnicami gospodarskim organizacijam. Prvi odgovor, ki so ga dobili, je bil, »Počakajte, ne vemo še. kaj nam bo prinesla nova gospodarska reforma!« In po končani reformi odgovor: »Delavski svet je sklenil, da ne zaposlujemo nove delovne sile. Izvolite potrdilo, da od vas ne bomo zahtevali vračila štipendije. In tudi delavski svet je sklenil, da ne bomo sprejemali nove delovne sile, ker moramo pač iskati notranje rezerve.« Podobni odgovori so bili nn prošnje za štipendije. Ni bila pa tudi redka delovna organizacija, ki je kot prvo rezervo odkrila sklad za štipendije oz. šolanje. Pa vendar, ali se ti delovni kolektivi zavedajo, da smo po rasti osebnih dohodkov zaposlenih v naši občini na 50. mestu od 62 slovenskih občin, čeprav smo po moči 9. občina v Sloveniji? Kaj to pomeni? Pomeni, da se verjetno mnogo trudimo, dosežemo pa mali efekt, ki se odraža v nizkih osebnih dohodkih. Delamo pa slabo, ker nimamo kadrov zn kvalitetno in strokovno delo. f> so vodilni v podjetjih prikazali delavskim svetom take strokovne ugotovitve, ne verjamemo, da bi čla»;i delavskih svetov neolovili. da ne rabiio mladih strokovnjakov, ki hi omogočili s svojim strokovnim delom višanje osebnih dohodkov celotnemu kolektivu. Mnogokrat se sliši tudi utemeljitev, da se delavci v proizvodnji boje. da jih bodo odpuščali, če sprejmejo v slu/bo na novo izšolane strokovnjake. Kar takoj razčistimo, kdo se boji odpusta! Tisti, ki dela na strokovnem delovnem mestu, pa ni strokovnjak. Kajti la nima niti ustreznega uspeha pri delu. niti ne pozna najnovejših strokovnih dosežkov v svetu. In ravno lega lahko izpodrine strokovnjak, ki je končal šolo. In nazadnje, ali je še kdat bil namesto delaven v proizvodnji sprejet v službo inženir. Zal nn tako visoki stopnji razvoja še uismo. Za ilustracijo nekaj podatkov: od zaposlenih v proizvodnji je v lugoslaviji za 2,2•/., v Sloveniji za !.#»/« več strokovnjakov s fakultetno Izobrazbo kot pri nas. S srednjo šolo imn Jugoslovjn 5'/.. Slovenija pa 1.4 •/• več strok ovmjakov kol v naši občini. Kvalificiranih de'.ivcev imamo za 0,2«/. manj kot v Jugoslaviji in za 4,4'/» manj kot v Sloveniji. Z osnovno Mn m manj pa je pri nas zaposlenih za f. •'• več kot v Jugoslaviji in za ~ 9 •/. več kot v Sloveniji. Ti z osnovnošolsko izobrazb" pa niso samo v proizvodnji, temveč tudi na drugih delovnih mestih. Saj imamo v naši občini od administrativno tehničnega kadra v podjetjih le "><; 2ib. ki imajo srednjo, višjo ali visoko šolo, 71,2 "o pa imamo zaposlenih takih, ki ne izpolnjujejo teli osnovnih pogojev. Ali lahko po vsem tem ugotovimo, da ne rabimo mladih diplomnntov-štipendistov in ali je res mogoč utemeljen sklep delavskega sveta, da naj se preneha štipendirati? Tak sklep je mogoč le, če po stari metodi gospodarimo in skrbimo za kadre. Ta staru metoda »po občutku« pa je povzročila doslej že dovolj negodovanja. Na cesti pa ostaja tudi mladina, ki se želi učiti poklica — to so vajenci najrazličnejših strok in drugi, ki bi se želeli za- posliti kot nekvalificirani delavci. Tudi tem tiščimo vhodna vrata v podjetje rekoč: »Vi, mladinci, ste naša notranja rezerva.« Ali pa je to res? Ne. Preprosto bomo utemeljevali ta »NE« s kapitalistično krizo. V kapitalizmu tisto podjetje, ki odpušča delavce, propade, tisto pa, ki sprejema nove in veča proizvodnjo, znižuje stroške proizvodnje na proizveden proizvod, ustvarja dobiček. Kajti če zniža strošek na 1 proizvod, mu razlika pomeni dobiček, in vsak nov delavec mu bo izdelal toliko novih proizvodov in s tem omogočil pridobiti več dobička. V naših gospo- darskih organizacijah pa ne poznamo niti tega najprimitivnejšega principa razvoja delovne organizacije, pač pa znamo dobiti le lažni dohodek na račun cen. Pridne roke in razum mladih, delnvoljnih ustvarjalnih rok pa odklanjamo, češ, saj še mi živimo slabo. Da, res je, samo boljše življenje ni še nikdar prinesla stara parola, pač pa napredek, katerega začetek in osnova je izobrazba. In na zaključku vsem v premislek vprašanje: ali mislite, da je tovariš Tito v enem izmed govorov po osvoboditvi kar za šalo dejal: »Vaša dolžnost je učiti se, učiti in še enkrat učiti.« Praznovanje Partizanske Moravče so v dneh 25. in 26. julija sprejele in pogostile nekdanje borce in aktiviste s tega področja. Obenem pa so občani moravske doline slavili pomembno delovno zmago. Na predvečer množičnega zborovanja je bila otvoritev novega kulturnega doma. Otvoritvi so poleg občanov, predstavnikov lokalnih in občinskih organov in organizacij prisostvovali tudi sekretar za kulturo in pro-sveto SRS tov. Tomo Martelanc, zvezni poslanec tov. Silvo Hrast ter član IK CK ZKS tov. Mitja Ribičič, ki je zbrane pozdravil v imenu GO SZDL Slovenije ter zaželel Moravčanom plodne kulturne dejavnosti v novem domu in nato prerezal trak. Po otvoritveni slovesnosti so gostje in občani prisostvovali prvi kulturni prireditvi v domu. Množično zborovanje se je pričelo naslednji dan po slavnostni seji občinske skupščine. Na slavnostno okrašeni tribuni V svojem pozdrav nem govoru je tovariš Hrast poudaril veliko vlogo, ki jo je v času NOV odigrala moravska dolina, kakor tudi občani obeh občin. Saj so s svojo hrabrostjo in požrtvovalnostjo vzbujale ponos v vseh naših ljudeh in krepili odpor proti okupatorju. Kot prvo osvobojeno oz.emlje pa je bila moravska dolina v ponos in vzor celotni naš-i osvobodilni borbi. Te uspehe na je prebivalstvo teh krajev doseglo le zaradi svoje enotnosti, neuklonljivosti in narodne zavesti. Do osvoboditve niso pripeljala samo velike partizanske zmage, puč pa tudi diverzantske akcije; teh pa je bilo na mora vškem veliko. V NOV se naše ljudstvo ni borilo le za svojo nacionalno osvoboditev izpod okupatorja. Svoj boj je združilo z liojem proti staremu družbenemu redu. Želelo si je ustvariti družbo svobodnih in enakopravnih narodov. Družbo, v kateri bo merilo socialnega položaja samo delo. Naša ustava je uzakonila cilje naše osvobodilne borbe. V letih osvoboditve in izgradnje je naše ljudstvo mnogo žrtvovalo. Marsičemu se je moralo odreči. To je bilo nujno, ker smo bili zaostala in nerazvita država. Danes se že prištevamo med razvitejše dežele. Zato si tudi naši ljudje lahko vedno hitreje izboljšujejo svoje življenjske pogoje. Dokaz temu je tudi novo dograjeni kulturni dom v Moravčah. Ta ne predstavlja svoje vrednosti samo po sredstvih, ki so bila vložena vanj. pač pa bo dobil svojo 'iravno družbeno in kulturno vrednost, ko bo postal napredno žarišče za hitrejšo go-s|>odarsk<) in kulturno rast celotnega mo-ravškega področja. v Moravčah so se zbrali borci in komandanti enot NOB, ki so delovale na področju občin Kamnik—Domžale, predstavniki skupščin ter predstavniki družbenih organizacij. Zborovanju so prisostvovali tudi predsednik zveznega zbora skupščin«? SFRJ tov. Sergej Kraigher, član IK CK ZKS Mitja Ribičič ter poleg drugih tudi zvezni poslanec tov. Silvo Hrast. Vse navzoče je v uvodnih besedah pozdravil predsednik ObO SZDI, Domžale ter predal besedo tovarišu Hrastu. Ob zaključku zborovanja je mladinka Vida Dime prečitala pozdravno pismo tovarišu Titu. V nadaljevanju se je odvijalo partizansko srečanje, kjer so borci in aktivisti ob partizanskem golažu obujali spomine na težka leta borbe, zaničevanja, porazov in zmag. Tako so partizanske Moravče dočakale in* pogostile svoje borce, praznovale 20-letnico osvoboditve in medobčinski praznik. V drugem delu govora je tovariš Hrast opozoril na pomen nove gospodarske reforme. Z novimi gospodarskimi ukrepi bodo delovni ljudje materialne temelje, ki obstajajo, še hitreje razvijali v svojem lastnem interesu in za dvig lastnega stan-darda. Novi zakoni sproščajo ekonomiko, ki omogoča pridnim in delovnim hitrejšo rast in boljše življenje. Lenuhom pa preprečujejo lagodno življenje na račun drugih. Nova gospodarska politika odstranjuje v največji meri centralizem, administracijo in druge neekonomske posredovalne vplive. Tem vplivom pa je bilo izredno močno podrejeno dosedaj nnše kmetijstvo. Na kmetijskem področju je mrgolelo družbenih investicij, regresov, subvencij, premij. političnega dirigiranja cen. olajšav davčnih bremen, Dosedunju administrativna politika reševanja kmetijske proizvodnju ni mogla odpraviti problemov, niti opravičiti zadolženosti socialističnih kmetijskih delovnih kolektivov, niti ni stimulirala na-predkn in višje produktivnosti individualnega kmeta. Novi gospodarski ukrepi bodo povzročili počasnejše prelivanje delovne sile iz vasi v mesta. Zaradi tega bo lahko postala moravska dolina, ki je sedaj bila rezervat delovne sile za druga področja, samostojni gospodarski faktor, ki se bo lahko enakopravno vključil v gospodarsko življenje svoje občine in vse družbe. Stopnja tega vključevanja pa je odvisna od prizadevnosti samega prebivalstva. Te pa prebivalcem moravske doline ne manjka. Nov gospodarski sistem bo tudi ustvaril pogoje za skladen skupen nastop socialističnega sektorja in privatnega proizvajalca na podlagi zdrave konkurence in medsebojne pomoči. Novi ukrepi dajejo individualnemu proizvajalcu možnosti, da čim racionalneje in z uporubo napred/iih metod dela izkorišča svojo zemljo, upoštevajoč zahteve in potrebe trga. Ob koncu svojega govora je tovariš Hrast opozoril na veliko skrb n/išili najvišjih samoupravnih organov, ki jo posvečajo temu, da novi gospodarski ukrepi ne bi prizudeli tistegu našega prebivalstva, ki živi predvsem od svojega dela, dalje tistih, ki so ustvarjali materialno bazo s svojim delom in so sedaj v pokoju in tistih, ki so kot liorei polagali temelje naši družbi in napredku. Zaključil pa je svoj govor z besedami, da partizansko srečanje v Moravčah ni samo pogled nazaj, izraz zahvale vsem, ki so sodelovali in pomagali v najtežiih časih, pač pa je tudi spodbuda mladini za prihodnost, v kateri naj črpajo izkušnje iz bogat« zakladnice naše borbene pretek lovi t V okviru proslav 2'J. obletnice osvoboditve je bil v Moravčah odprt tudi novozgrajeni »Partizanski dom«, ki bo omogočil, da se bo kul-turno-prosvetno življenje te doline moglo spet uspešno razvijati. Slika Je z otvoritve Nekaj misli iz govora tovariša Hrasta Strokovni kadri in gospodarska reforma Dr. Vladimir Rakurić je letos spomladi odgovarjal ua vprašanja političnega aktiva Slovenije 0 aktualnih družbeno-političnih in ekonomskih problemih. Kot osnovni moto je dal svojim razglabljanjem naslov: DELOVNI ČLOVEK. OSNOVNI EKONOMSKI AGENS. Ali prevedeno v povsem razumljivo govorico: Delovni človek je osnovni povzročitelj sile gospodarskega razvoja. Dr. Bnkarić v tem svojem delu nedvomno pove in utemelji tako kot vsi naši vodilni državniki že mnogokrat, da le, od delovnega človeka lahko pričakujemo tisti prispevek, ki bo omogočil razvoj naše družbe in standarda. Takoj sedaj razčistimo pojem delovni Človek. Delovni človek ni namreč samo tisti, ki neposredno ročno dela. temveč tudi tisti, ki umsko dela. Ali drugače: Za nedelavnegu človeka lahko smatramo le tistega, ki želi živeti na račun drugih. Tuke pa imamo tako med fizičnimi kot med umskimi delavci. Ker pogostokrat slišimo, dn je treba spoštovati sumo žuljeva roko, dodajamo k temu, da spoštujemo umsko in le nujno potrebno fizično delo. Preprost primer naj nam to razjasni. Ce žagamo drva z ročno žago. jih liomo dnevno razžaguli približno en prostorninski meter, Utrujeni od napora se odda h nemo, ko je fizično delo mimo. Ko drugič žngumo drva. pa nap jih ruz-žaga delavec t motorno žago 1 prm v pičle pol Ure. Presenečeni obsluncmo. Kaj pa sedaj, ko nam ne bo treba delati nadaljnjih 7 ur in pol? Preprosto, če bomo delali naprej, se bo naša produktivnost dvignila ali pa lahko 7 in pol ure počivamo. Komu pa gre zasluga, da je delal namesto nas 7 in pol urer Prvi hip rečemo nikomur, saj smo vendar držali nI v rokah motorno žago. Dn. vendar smo predčasno držali v rokah tudi Žago. s katero smo deluli S ur, opravili pa enako delo. V času med uporabo obeh različnih žag pa je delal nekdo drug. Konstruktor je razmišljal, kako nam olajšali delo. Naredil je načrt in delavci v drugi tovarni so izdelali motorno žago. Torej s pomočjo nove zamisli nnm je bilo omogočeno, da smo si prihranili v našem primeru trud 7 ur in |m>I. Torej, ali gre res zasluga za la prihranek samo nam? Ne! Nam gre zasluga le v toliko, da smo bili toliko nn-predni in nismo trdili, da se z ročno žago dosti bolje žaga kot DOtornO (v mnogih primerili se to dogaja)! In glejte1 Samo s tem. da nismo bili nazadn jaški, smo si prihranili znoj 7 ur in pol. In ali moremo odreči priznan ie tistemu, ki je izumil ta stroj'' Ali moremo reči temu človeku zato, ker nimu prepotenega obraza in ker sedi v pisarni, da ni delovni človek? Ne, tega mu ne moremo reči. sai je vendar žagal drva mimeslo nas 7 ur in pol, samo ne z rokami, temveč z vplivom svojega duha, razmišljanja. Temu človeku res z vso upravičenostjo priznamo naziv strokovnjuk. Seveda pa smo prikazali tu le najprimitivnejši primer. Glede strokovnih kadrov na današnji stopnji razvoja govorimo na vseh področjih. Nekdo se ukvarja s tehničnimi vedami, nekdo z zdravstvom, nekdo s nrofc-.ii-ro in vzgojo kadrov, nekdo z gospodarstvom, nekdo z astronomijo, matematiko itd. Kdo je torej agens napredka? Delovni človek, pod katerim razumemo tistega, ki neposredno ma.niielno dela in tistega, ki umsko dela in omogoča, tlu se 7. manjšini naporom pridobi več dobrin. Tem drugim delavcem pravimo tudi strokovni vodilni katler. Oglejmo si še, kako pride nekdo do tega, da si lahko reče, da je slrokovnjuk. oziroma da spada med strokovni kader. Gospodarski napredek se ni začel nekje v novem veku, pač pa je človeštvo že v davni zgodovini težilo k napredku. Opazovali so pojave in svoje izkušnje in spoznanja, prenašali naprej ustno, pozneje pa pismeno na mlajši rod. 1'oz.neje so bislroumnejši tu spoznanja proučili in na osnovi teh spoznanj nakuzali, kako je treba delali, da ne Im> napak, pač pa da se jim bomo izognili. Razmišljanje In Bfo- lavljanje kako ukrotiti, spoznati ali povzročiti določene pojave, imenujemo znanost. Kdo pa lahko tO dosega? Le tisti, ki pozna vse izkušnje preteklo*li in znanstvena dela njihovih predhodnikov. (Odkrivati namreč tisto, kar je le odkrito, je škodljivo.) Da pn dosežemo to Znanje, mora študirati in hodili v šolo. kjer mu pedagoški strokovnjaki posredujejo že odkrita življenjska in delovna spoznanja. Tu - namreč v soli — strokovni kader spozna vso problematičnost svojega poklica, na sne mu je položena vidika odgovornost njegovega poklica in ne nazadnje njegova odgovornost za svoje delo pred družbo. Z oz.irom na čas študija dobimo strokovne kadre s srednjo, višjo in visoko izobrazijo. Ko posameznik konča določeno stopnjo šolanja, dobi diplomo 'ali potrdilo, da je proučil vso tisto snov. ki jo mora poznati, dn bo lahko uspešno opravljal svoj poklic. Pri delu v svojem poklicu pa poskuša svoje znanje razvijati in dajati družbi več. kol pa so dajali njegovi predhodniki. Ce hoče nekdo danes nostali strokovnjak z univerzitetno izobrazbo, se mora Po sedanjih ocenah odreči dohodku 16 milijonov na račun te?n. da si 1h> pridobil znanie. Dandanes pn imamo tudi niz in niz namišljenih strokovnjakov, ki so na tak ali drugačen način prišli na delovno ineslo, za katerega se zahteva neka strokovnost — torej minimalno vsaj v šoli pridobljeno spoznanje predhodnikov, lak k vazi strokovnjak se ni ničemur odrekel, da bi si pridobil znanje, pač pa na delovnem mestu zahteva osehne dohodke ne glede na to ali je strokovnjak an ne, in ne glede na to ali opravlja delo strokovno ali ne. Strinjali se moramo s prof. dr. Alojzijem Vadnalom, ki v člunkii: 1'oslov-nu morala in gospodurska reforma, objavljena v »Delu«, pravi: >l'rišpekulirali je mogoče tudi izobrazbo in znunstveni naziv.« Kako? »Posameznikom, ki nimajo ustrezne šolske iz,obruz.be, se na njihovih delovnih mestih kratkomiilo uradno lahko prizna ustrezna šolska izobrazba po kakih ohlapnih in problematičnih kriterijih. Oseba, ki zna dobro organizirati svojo okolico ali samo svoje omizje, lahko doseže priznanje visokošolske izobrazbe tudi, če nima osnovne šole.i »Z administrativnim prizmi njem šolske izobrazbe smo pač. legaliz.iruli tisti zlu ti birokratski pregovor iz cesorsko-kraljevih časov: Komur je Bog dal služlx>, temu je dal tudi pamet zanjo. Vsak fulirnn študent ima dandanes odlične pravne možnosti, da si prišpekulira priznanje visokošolske izobrazbe in se smeje tistemu, ki resno š-tudira.« Avtor članka pa posebej Doudaf'a, da so take razmere izbruhnile v novejšem času, ne pa po osvoboditvi, ko so udeleženci NOB res izgubili možnost študija. Pa si poglejmo na praktičnih primerili, kaj to pomeni. Ali bi na primer smatrali za normalnega tistega kmeta, ki je, recimo. 30 let prideloval krompir in ker si je v tem času pridobil dovolj izkušenj, na enkrat zahteva na agronomski fakulteti priznanje izobrazbe inženirja agronomije? In dalje, komu bi dali operirati slepič, zdravniku kirurgu, ki je komaj končal univerzo, ali medicinski sestri, ki je 20 let stregla zdravniku pri operacijah slepiča? In še zadnje vprašanje? Zakaj se umetno rie priznava poklic zdravnika''' Po mojem mnenju zato, ker če v zdravstvu ni strokovnjak, bolnik umre. Ce pa nekdo drugi brez kvalitet dela na drugih področjih, pa nihče neposredno ne umre, pač pa moramo vsi le plačevati njegovo nesposobnost. In nazadnje razčistimo še vprašanje, zakaj so taki kadri na takih delovnih mestih? Morda iz ljubezni do dela? Ne, saj njegovega obsegu in odgovornosti ne poznajo. Pač pa je na takem delovnem mestu iz ljubezni do sebe in do osebnih dohodkov, ki se dajejo tistemu, ki zaseda to delovno mesio, ne glede na strokovnost. Morda bo nekdo rekel, pa zakaj vendar toliko prahu okrug tega problema? Samo zato, ker smo s tem utemeljili, da če hoče biti nekdo administrativno tehnični delavec, mora imeti najmanj srednješolsko izobrazbo! Ker kako naj ho strokovni kader, če pa ima samo toliko znanja kot se ga zahteva od delavca v proizvodnji? In dalje, raziskave so nam pokazale, da strokovni delavec-novinec s srednjo lota za zahtevnejše delo porabi le 15 •/• časa, ki ga porabi administrativni delavec z dolgoletno prakso brez. srednje šolske izobrazbe. Naj omenimo le to, da so ravno nestrokovni administrativno tehnični delavci največji nasprotniki razvoja. Kajti kako bo razvoj šel v bodoče, si ne morejo predstavljati, ker imajo premajhno strokovno razgledanost, na osnovi katere bi lahko predvideli bodoči razvoj. Vsa ta razglabljanja smo vam navedli zato. da boste lahko vsaj delno spoznali problematiko strokovnih kadrov in lahko zavzeli do tega objektivne) stanova gospodarska reforma za-1 išče. Zakaj? Zalo namreč, ker hleva strokovno delo in razvoj, večanje produktivnosti, ki pa je največ od V Una od strokovnega kadra in dela. Sedaj namreč ne rabimo več takih strokovnjakov, ki poznajo le primitiven feničnnski način bogatenja, ali ki zagovarjajo tlolvo merkanti-lizma, češ: »kaj lx>š ponujal to znanstveno kramo, s katero lahko podjetje zviša svojo produktivnost dela samo za nekaj odstotkov, ko pa nam dvig cen trenutno dvigne dohodak v mnogo večji meri.« Zal dvigne samo dohodek, ne pa življenjski standard! Le večanje produktivnosti je bistvo nove gospodarske reforme! Ce pa smo prej rekli, da sta produktivnost in napredek odvisna pretežno od strokovnega kadra pa si oglejmo, s kakšnim razpolagamo v naši občini. Po popisu prebivalstva z dne 31. 3. 1961 smo izračunali naslednjo tabelo: •/•prebivalstva z visoko '/• prebivalstva ln vlilo » srednjo Izobrazbo Izobrazbo Občina Domžale .... 0.6 2.4 Slovenija.......1.3 12.8 Jugoslavija......1.1 7,4 Skupaj •'• strok, kadra na vse prebivalstvo 3.1 14.1 8,5 Ta tabela nam pove, da je imela Jugoslavija leta 1961 5,4% več strokovnega kadra. Slovenija pa za 11% kot naša občina. Primerjavo vsega strokovnega kadra na vse prebivalstvo smo izračunali zato. da smo lahko prikazali, kje smo bili leta 1961 v primerjavi s SRS in SFRJ. Da bi dobili vtis novejših podatkov, smo zbrali podatke 16 največjih industrijskih podjetij in analizirali stanje strokovnega kadra kot je bilo 31. 12. 1964. Ugotovitve so porazne. Od 1138 administrativno tehničnih delavcev Je strokovnega kadra, to je, da ima srednjo, višjo ali visoko šolo, le 325 administrativno tehničnih delavcev. To pomeni, da je le 325 ali 28,8 •/• Vsi zaposleni =■ 100% Delovna organizacija Jugoslavija....... Slovenija........ Industrija občine Domžale . y( Termit. Domžale..... Mliuostroj. Domžale . . . Združena kem. ind. Domžale Opekarna Radomlje . . . LIP Radomlje...... Papirnica Količevo .... TOSAMA Vir...... Induplati Jarše..... Trak. Mengeš...... Universale Domžale . . . Filc. Mengeš...... STUGS Domžale .... TOKO Domžale..... Sončnica. Vir...... Melodija. Mengeš .... Opekarna Mengeš .... Občinska uprava .... Vir: Poročila IND-2f strokovno usposobljenih administrativno tehničnih uslužbencev od vseh, ki so v teh službah zaposleni. Ali 813 oziroma 71,2 °/o imamo takih strokovnih delavcev, ki nimajo začetne strokovne osnove, to je, nujno potrebne šole. V uporabo bralcem navajamo tabelo strokovne izobrazbe zaposlenih na dan 31. 12. 1964 v občini Domžale: v odstotkih S« ■ 0 KA visol ciran e 2 a Bo ,2 o t/1 i V Si «i C Sola za lificirs delavc Osnovn in mai li i§ M fi'f «7 i> Sred §11 Z" 3,2 1.7 9,1 0,3 18.3 67,0 0,2 26 1.0 7,6 0,7 22,5 65,1 0,5 1,0 0,3 4,2 3,4 18,1 73,0 — 0,5 0,5 7,9 2,7 17,5 70,9 — 1,7 — 7,8 16,5 38,3 35.6 — 4.3 1,9 11,1 4,0 19,9 58,9 — — — — 6,0 16,0 78,0 — — 0,3 3,4 — 13,4 82,9 — 1,2 — 2,8 8,2 22,6 63,2 — 0 1 2,6 1,0 14,3 81,3 — 0,9 0,1 3,7 0,4 11.5 83,1 — 1,1 0,5 8,4 1,6 11,6 76,8 — — — 1.9 4,2 25,4 68,4 — — — 4,8 2,4 14,3 78,6 — 8.2 — 10,5 5,2 21,6 54,5 — 0,2 0,2 1.2 4,4 20.1 75,1 — _ — 7,9 2,6 13,1 76,3 — 02 — 3,6 1,7 20,9 73,6 — — — 3,2 6,5 8,1 82,3 — 3,6 13,3 16,9 — 19,2 47,0 — Ob takem kadru potem ni čudno, da smo po hitrosti rasti narodnega dohodka industrije izmed 62 občin v Sloveniji na 53. mestu. Kar pomeni, da še v 9 občinah ne glede na pogoje raste narodni dohodek počasneje kot pri nas. Posebno poglavje je nagrajevanje strokovnega kadra. Mnogokrat se sliši: Ti v pisarnah imajo »bajne« plače. Res je, strinjamo se s to ugotovitvijo, kajti »kvazi« strokovnjaki, ki so se za silo priučili svojemu poslu, ki pa je v večini primerov daleč od strokovnega, zahtevajo za svoje delo, ki ga s težavo opravljajo, visoko plačilo. S popisom osebnih dohodkov po dejanski izobrazbi in po zasedenih delovnih mestih je bilo ugotovljeno (vodilni uslužbenci niso upoštevani) da so v lanskih zadnjih treh mesecih zaslužili inženirji, pravniki in ekonomisti z diplomo fakultete 85.000 din mesečno, zaposleni na delovnih mestih, za katere se zahteva višja izobrazba (le nekaj jih je imelo srednjo šolo drugi pa osnovno šolo), pa so zaslužili 93.O0O din. Ce torej nagrajujemo po delu, že v tem primeru vidimo, kako smo v delovnih organizacijah cenili prave strokovnjake. In rezultat takega ocenjevanja dela je posledica, ki ji pravimo gospodarska reforma. Ce pa želimo gospodarsko reformo uspešno izvesti, jo moramo začeti izvajati pri osnovnem agen- su, to je sili razvoja, ki je, kot smo na začetku ugotovili, človek. Namreč prav človek, ki dela to kar zna in ki dela na tistem delovnem mestu, za katerega je usposobljen, bo lahko z največjim uspehom poganjal družbeno kolo napredka. Ce pa je na napačnem mestu, na katerem ni strokovnjak, se bo bal ob razvoju za svoj obstoj, zaradi tega pa 1k> nazadnjak in zavora, pa čeprav je vpisan v najliolj napredno družbeno politično organizacijo. Kje »o torej največje notranje rezerve? Vsekakor da ne v tem, če ugotovimo, da je snažilka ali kak nekvalificiran delavec nepotreben. Največja notranja rezerva je v nekvalitetnih krca tor jih proizvodno-go-spodarskega procesa. Po izračunu v naši občini je na 100 zaposlenih 18 nekvalificiranih administrativno tehničnih delavcev. Zamenjava teh 18 »kva-dela to, kar zna in ki dela na slenih v proizvodnji, ali zamenjava 813 »kvazi« strokovnjakov v 16 podjetjih pa bo rodilo dvojno odkritje notranjih rezerv. 1. Ko bomo zaposlovali prave strokovne delavce, jih bomo rabili za enako kvaliteto dela mnogo manj. Za sedanjo kvaliteto dela jih je po naših raziskavah dovolj le 15 %, to je 121 kvalitetnih strokovnih delavcev namesto sedanjih 813. Ce pa upoštevamo, da imajo sedanji nestrokovni delavci poprečne neto OD 60.000 din, porabimo zanje mesečno 48 milijonov din. Ce pa plačamo strokovne uslužbence poprečno mesečno 120.000 din, to je še enkrat več kot nestrokovne, bomo porabili za enako opravljeno delo 15 milijonov din. Razliko 33 milijonov mesečno pa lahko porubimo za mnogo bolj pametne naložbe kot doslej. 2. Druga rezerva pa, ki jo odkrijemo, je mnogo večja. Nič več ne bomo iskali rešitve v cenah na trgu, pri vplivnih znancih (doslej namreč drugega nismo znali), pač pa bomo iskali rezerve tam, kjer so, to je v kvalitetnem delu. Ce bomo zaposlili namesto 121 več strokovnih delavcev, potem lahko računamo na večji strokovni dvig dela in hitrejši gospodarski razvoj. Omenimo naj še, da strokovni delavec daje poln efekt le takrat, če je zaposlen na delovnem mestu, za katerega se je izšolal in usposobil. Doslej, ko nismo strokovnemu kadru po-svečali nobene pozornosti, najdemo najlx>lj čudne kombinacije: kmetijske tehnike v trgovskih podjetjih, v komerciali, knjigovodski, davčni, tržno in-š-pekcijski službi, lesne tehnike v komerciali, inženirja gozdarstva v ckonomsko-analitski službi, inženirja agronomije na mestu statistika v banki itd. Vsak od teh strokovnjakov si je pač poiskal zanj najboljše mesto ne glede na strokovnost, saj je diletantske strokovne zahteve, ki so jih |x>stavljali pre-denj s svojo inteligenco z lahkoto reševal. Tako se torej ni opredelil za delo na mestu, kjer se je usposobil, pač pa za delo na mestu, kjer je dobil lioljše osebne dohodke, ali .stanovanje. ali je bil zaposlen bliže doma, itd. Skratka, opredelil se je za prednosti, ki so pri osnovnem poklicu najmanj pomembne. Pomeni torej, da je notranja rezerva tudi v zaposlenem stro- kovnem kadru, ki pa je glede na svojo strokovnost doslej napačno zaposlen. Kur zamislite si, kakšna zmeda bi nastala in kakšen krik bi zagnali, če bi zamenjala delovni mesti zdravnik splošne prakse in živino-zdravnik. Pa vendar v gospodarstvu delamo nekaj podobnega! Morda še misel O sedanjih kadrih, ki strokovno ne ustrezajo delovnim mestom. Tem kadrom je potrebno postaviti pogoj, dn v krajšem času končajo Šolanje. Kajti nagrajevanje rodi sla-1h> produktivnost in nesolidno delo. Tov. Jože Zevnik je mnenja, da predstavniki gradbenega podjetja niso imeli dovolj poguma, da bi celotno zadevo predložili v razpravo delavskemu svetu, seveda pod pogojem, da bi jim nalili čistega vinn. Povedali bi j i m bilo treba, da če ne IhkIo delali tako kot dober gos|>odar, dn bodo imeli pri gradnji »stolpičev« izgubo. Ce pa bodo imeli izgubo, podjetje ne more obstajati, kajti danes ni več strica, ki bi nizko produktivnost ali celo nedelavnost kril z dotacijami. Tov. Pavle (iros obljubi, da bo delo na »stolpičih« v tem letu zaključeno in bodo stanovanja vseljiva. Toda na vprašanje tov. Zevnika, kdo v podjetju je za tako izjavo garant, ni dobil od prisotnih odgovora. Pavle Gros nadalje pojasni, da je sedaj železa in drugega maieriala dosti na zalogi, samo da so cene mnogo višje od tistih, ki so v predračunu del. Gradbeno podjetje ni v stanju, da bi to razliko krilo iz svojih skladov. Tov. Jože Zevnik pove stališče članov stanovanjskega skladu, ki je v tem, da stanovanjski sklad ni pripravljen plačati razlike v ceni od dneva dalje, ko je bil rok dograditve prekoračen. Tov. Pavlin: Zanima me, kakšne bi bile posledice, če bi kupci stanovanj v stolpičih tožili sklad z.a ncizvršitev obveznosti do predvidenega roka. Tov. Zevnik smatra, da bi morul kupcem stanovanj povrniti dosedanje in bodoče stroške, ki so nastali zaradi nevse-litve v kupljenu stanovanja. Zato je tudi nalogu stanovanjskega sklada, da zaračuna gradbenem u podjetju penale1 v smislu sklenjene pogodbe. lov. Pavle Gros je prid časom predlagal novi rok za dograditev štirih blokov do 51. 5. 1965, kakor pa lahko ugotovimo, tudi tii rok ni realiziran in tO po trditvi tov. Grosa in direktorja podjetja iz razloga, ker ni potrebnega železja. Tov, Albin Klemcc smatra, tla trditev, tla železa ni, ni točna, temveč je točno dejstvo, da je teleta malo, zato pa je nujno, tla je treba v taki situaciji napore za nabavo manjkajočega materiiila podvojiti. Tov. Vinko Mlakar ne razume, kako je moglo imeti podjetje tako slab odnos do nnjmočnej-šega investitorja. Kako je moglo podjetje tako brez skrbi podaljševati roke izgradnje in investitorja oškodovati za realizacijo novih obveznosti, ki izhajajo iz predpisov, ki so izšli po postavljenih rokih za dograditev stolpičev. Tov. Jože Zevnik je mnenja, da so se tovariši pri pod'etju za plani rali. ker so po podpisu pogodbe za stolpiče odprli toliko novih gradbišč. »Ne morem in ne morem razumeti, da ste bili lahko tako krntkovidni. Možnost je samo ena in sicer, da ste ponovno nameravali steno zimo prezimovafi v stolpičih. Drugače si ne morem takega odnosa do gradnje stolpičev tolmačiti.« Pavle Gros opozori na dejstvo, da s strani investitorja ni bila pravočasno predložena listina, iz katere bi bilo razvidno, da so sredstva v celoti zagotovljena. Istega mnenja je tudi računovodju podjetja Štefan Kmetic. Jože Zevnik v tej zvezi odgovarja, da delavec, ki je gradil stolpiče, sploh ni vedel, ali je izdana garancijska lista ali ne. Prav tako tudi zapoznitev garancijske listine ni vplivala na redno izplačevanje situacij. Albin Klemene ponovno poslavlja vprašanje predstavnikom podjetja, kuj bodo rekli bodoči stanovalci v stolpičih, če se cena stanovanj dvigne zaradi podražitve materiala v času, ko *j bili prekoručeni roki izgradnje. Smatra, da kot član stanovanjskega skladu ne more in ne bo glasoval za plačilo dodatnih stroškov, ki so nastali s prekoračitvijo roku. Smatra, da je zaradi takegu poslovanja gradbenega podjetja zaostala grudnja stanovanj v naši občini. Štefan Kmetic pojasni, da so sredstva do pogodbene višine izčrpana. Zato je nujno, da se priznajo dodatna dela, ki so bila opravljena, v predračunu pa niso bila predvidena. Mirko Gregorič pove. da je. teh del v vrednosti 14 milijonov. Albin Pavlin vpraša, će je teh 14 milijonov vštetih v znesku 63 milijonov, za kolikor se je gradnja podražila zaradi zamude vgradnji, nakar dobi odgovor da ne, temveč je tako skupaj potrebnih 77 milijonov dodatnih sredstev. Jože Pogačnik zahteva, da vodilni uslužbenci gradbenega podjetja v celoti informirajo člane delovnega kolektiva o trenutni situaciji v podjetju. Nadalje zahteva, da pristojni v podjetju Inkoj pristopijo k izdelavi pretiloga o sanaciji podjetja. Pri sanaciji ni treba upoštevati možnosti, da bi stanovanjski sklad priznal zahteve po novih sredstvih v višini 63 milijonov dinarjev. Ta sanacijski predlog je treba čimprej predložiti pristojnim samoupravnim in predstavniškim organom. Ing. Franc Flajs je prepričan, da je vzrok stanja, v katerem je podjetje, med dnigim tudi dejstvo, da so z deli na stolpičih zamudili ca. 8 mesecev, istočasno pa so delali še druge blo-ke. Zato tudi izgovor, da so morali delavci v Makedonijo, ni prepričl jiv. S tem je bilu razprava o gradnji »stolpičev« končana. Tov. Jože Pogačnik se zanima, kako je z gradnjo šole na Obvestilo Skupščina občine Domžale, oddelek za narodno obrambo, obvešča vse mladince, rojene leta 1947 in starejše letnike (ki so začasno nesposobni in liste, ki iz kakršnihkoli razlogov do sedaj niso pristopili k naboru), da bo nabor v dneh 5., 6. in 7. oktobra v prostorih Krajevnega urada Mengeš. Regrutna komisija bo delala v teh dneh od 7. do 14. ure. Oddelek za narodno obrambo Brdu. Vsi izgledi so, da bo situacija pri šoli ista kakor pri stolpičih. Tov. Mirko Gregorčič mu pojasni, da na trgu ni potrebnega materiala, tako ni opeke, kakor tudi ne železa itd. Povedal je, da so predstavniki ,-Kovinoteh-ne« iz Celja obljubili 10 ton železa, kar pa ni dovolj za ploščo. Kako se bo stvar uredila, ne ve povedati. Pove tudi, da Janez Stenovec kot nadzornik gradnje šole ni dovolil, da se dela s pripeljano opeko. Smatramo, da je stališče nadzornega pravilno. Albin Pavlin ob zaključku razprave ponovno pripomni, da je sedaj že čas, da se z energičnimi, hitrimi ukrepi, ki naj bi bili, ali zmanjšanje števila zaposlenih, proizvodnjo novih proizvodov, integracijo ali sanacijo zadeva uredi. Po nekaj mesecih, če ostane situacija ne-izpremenjena. sredstva podjetja ne bodo več krila obveznosti. Jože Zevnik je mnenja, da podjetje s takim številom zaposlenih, brez lastnih sredstev — skladov, z nizko produktivnostjo, nima večje perspektive. Zavedati se moramo, da bodo v Domžalah gradila tista podjetja, ki bodo zmogla gradnjo z«i trg. Direktor podjetja Mirko Gregorčič pojasni, da delajo v podjetju na zmanjšanju zaposlenih, na uvajanju nove proizvodnje žl i ud ri no opeke in da se zanimajo za sredstva pri podjetjih, ki so namenjena za stanovanjsko izgradnjo. S tem upa. da liomo prebrodili sedanje težave. Po tem sestanku pričakujemo ukrepov. Občani pa se sprašujejo: — ali je bilo prav, da smo v preteklosti podpirali monopolistično težnjo v našem gradbeništvu? — ali bo moral spet potrošnik plačati grehe, ki jih ni naredil? — ali nismo tudi že v bližnji preteklosti mogli voditi pametnejše gospodarske politike vsaj na področju stanovanjske graditve? Kdo bo občanom na ta vprašanja odgovoril? Zaključki posvetovanja predstavnikov političnih organizacij in skupščin občin Domžale in Kamnik Politične organizacije obeh občin že dalj časa ugotavljajo, da bi s tesnejšim medsebojnim sodelovali jem lahko izboljšale delo posameznih občinskih institucij. Ta potreba se je pokazala kot nujna po ukinitvi okrajev. Sodelovanje med organi obeh občin mora poslati pomemben činitelj v oblikovanju in nadaljnjem razvijanju socialističnih družbenih odnosov ter pri ustvarjanju pogojev za čim-boljše zadovoljevanje individualnih in skupnih potreb občanov. Nov ekonomski in družbeni položaj občine kot osnovne družbeno-politične skupnosti nalaga občini številne odgovorne naloge, katerih pa naši dve občini brez medsebojnega sodelovanja ne bi mogli vedno zadovoljivo opravljati. Načela sodelovanja so delno oblikovana že s statuti občin. Medobčinsko sodelovanje mora biti zasnovano nn določenih temeljnih in splošnih načelih, dn bi doseglo svoi namen. Ko govorimo o teh načelih, imamo navadno v mislih tista, ki se nnnašajo na neposredna razmerja med občinami, ko sklepamo medsebojne sporazume, zlasti načelo prosto-vo'jnosti i;i ecnl onravnosli občin, nnče'o rHcionnltiosti in ekn-nnrničnesfi ter načelo medsebojnega /anp-njn in solidarnosti pri definiranja pravic iu prevzemanju ter izvrševanju prevzetih obveznostih. Poleg teia pa mora biti pri vseh oblikah sodelovania prisotno načelo obojestranskega interesa, sicer «e nam sodelovanje lahko izrodi v d^klar^'ivnn zavzemanje za neke cilje, ki pa niso odraz potreb in hotenj, ki ures- ničujejo konkretne naloge občinskih skupščin. Praksa je pokazala, da dobro uspevajo le tiste medobčinske službe in druge oblike medobčinskega sodelovanja, ki so zasnovane na polnem spoštovanju načela prostovoljnosti in na soglasno in analitično ugotovljeni potrebi po sodelovanju z zavestjo in namenom, da se kva-litetneje, učinkoviteje in ceneje doseže skupni cilj, to je najboljše funkcioniranje služb za potrebe in interes sodelujočih občin v korist njihovih občanov in organizacij. Večji razmah medobčinskega sodelovanja so v dosedanjih prizadevanjih večkrat ovirale lokalistič,-ne težnje in bojazen, da se s tem krši samostojnost občin. Te težnje so izhajale iz nerazvitosti medsebojnih odnosov in slabih izkušenj z dosedanjim sodelovanjem. Sodelovanje mora temeljiti na osnovi ekonomskih analiz in na temelju pogodbenih odnosov. Konkretne oblike sodelovanja in vsebinsko tran naj razvijajo organi obeh skupščin (uprava, sveti, komisije). Druga skrajnost v konkretnem sodelovanju pa je zapiranje sodelovanja znotraj ohmočjn občin Domžale—Kamnik. Predlagamo, da se obstoječe sodelovnnie z ostalimi občinami razvija normalno naprej, upoštevajoč tiri lem omenjena načela. Ti za-ilinčki pa imajo za cilj razširili, izboljšati in intenzivneje razvijati vse oblike sodelovanja občin Kamnik in Domžale. Posebno skrb o razvijanju sodelovanja naj bi po našem mnenju vodili naslednji organi: upravni organi obeh skupščin, sveti obeh skupščin (posebno tisti sveti, katerih področje dela so družbene službe). Mislimo, da občina s svojimi organi ni izključni faktor graditve komunalnega sistema, ampak moramo dali poudarka tudi drugim oblikum, posebno pa upoštevati vlogo delovnih organizacij pri tem sodelovanju. Medobčinsko sodelovanje ne bi smelo obsegali samo formalnih oblik, ampak naj se. razvija v širšem obsegu in upošteva tudi neformalne oblike, pri katerih pa pripada pomembna vloga političnim organizacijam (ZK, SZDL, Zveza sindikatov). Razmišljati bomo morali tudi o naslednjih področjih, ki naj bi v bodoče prišla v poštev za sodelovanje: rejništvo, skrbništvo, problematika borcev, položaj ostarelih kmetov, vloga hribovitih območij v dolgoročnem planiranju obeh občin. Kulturne institucije (kulturno prosvetna društva, sveti za presveto in kulturo). Razen prej omenjenih načel moramo posebno pozorno upoštevati načelo reciprocitete, ki lahko postane problematično, če ?;a začnemo obravnavati preveč ormalno. To načelo lahko celo povzroči zastoj v nadaljnjem sodelovanju, če enakopravno ne spoštujemo tudi ostalih načel. V bodoče bomo morali bolj ko doslej sproti ugotavljati uspešnost dela služb v občinah Kamnik in Domžale na eni strani in odnose obeh občin do drugih občin. Pri ugotavljanju potreb po sodelovanju bomo morali v večji meri upoštevati tudi materialne možnosti in ta razmerja vzporedno usklajevali. Skupščini obeh občin naj stalno spremljata in preverjala javnost dela vseh služb, ki razvijajo to sodelovanje, ter naj opravljata kontrolo o izvrševanju načel in ciljev ter okvirnih dogovorov tega sodelovanja. Politične organizacije in njihovi organi naj tudi v bodoče obravnavajo to sodelovanje s političnega aspekta. To pomeni spremljanje vseh procesov v sodelovanju in ugotavljanje razvoja osnovne smeri tega sodelovanja. Člani komisije, ki so jo imenovali predstavniki obeh občin, naj poskrile za popularizacijo misli in za-ključkov, ki so bili formulirani na posvetovanju o sodelovanju 7. VI. 1965 v Kamniku. (lani komisije: Franc Gahrovšek Vinko Dobnikar Andrej Drinal Jlokai/HiaU na Bidu Crni graben res ni tako črn, kot pravi ime. 2e ob vhodu vanj najdeš kaj lepega in veselega, lako so imeli v marcu letos za dan žena v Lukovici prijetno prireditev s kulturnim programom, pri katerem je sodelovala tudi mladinska organizacija. Nekaj tednov pozneje, v maju, je AMD Lukovica skupaj z AMD Litija priredilo LKL ral 1y. Zares znan pa je »rokovnjaški taliort v prijetnem rokovnjaškem gozdičku na Brdu. Tam je bilo letos 10. in 11. julija na tisoče goslov. da so se po-vesclili ob prijetni glasbi »Veselih planšurjcv ter si ogledali napad rokovnjnčev na Francoze. Celotno prireditev je vodilo Turistično olepševalno društvo Lukovica, pomagali pa so še člani drugih društev, vsega nad 70 ljudi. Najbolj zanimivo pa je, da ni bilo treba no-benih denarnih in drugačnih iK>moči od drugod, ampak so vse uredili člani društev iz lu-koviškega okoliša sami. Prometa je bilo okrog 4.000.000 din, kar pa ni nič čudno, ker sta v gozdičku delovali dve kuhinji, kavarna, paviljon za informacije, 4 paviljoni za pijače ter onstran travnika ob robu bližnjega gozda še rokovnjaški brlog. Gostje so se lahko z.ubavalj v gozdu ali na travniku v pestri naravi in ob lepem vremenu. Manjkalo ni ničesar, ker so bili vsi paviljoni bogato založeni. »Francozi« na Brdu In »Obloški Tonček« na sramotilnem odru skih" organizacij, enega Slana pa imenuje iz svojega upravnega organa pristojnega za gozdarstvo. Predsednika upravnega odbora izvolio člani upravnega odbora izmed sebe. Upravni odbor sklada je za svoje delo odgovoren občinski skupščini. 5. člen Gozdni sklad ima svoj statut, s katerim se določi način, kako si sklad ustvarja sredstva, pristojnosti upravnega odboja sklada, postopek za sprejemanje finančnega načrta in zaključnega računa ter druga vprašanja, ki imajo pomen za samoupravljanje in poslovanje sklada. 6. člen Dohodki in izdatki gozdnega sklada se določajo in razporejajo s finančnim načrtom, ki pa sprejme za vsako koledarsko leto upravni odbor. K finančnemu načrtu da soglasje svet za kmetijstvo in gozdarstvo občinske skupščine. 7. člen Dohodki sklada so: t. predpisani prispevki od posekanega lesa za pospeševanje gozdov v državljanski lastnini v smislu določil uredbe o prispevku za pospeševanje gozdov v državljanski lastnini (Ur. 1. L RS. št. 20/61); 2. odškodnina za gozdne škode; 3. proračunska dotacija in sredstva, ki jih dajejo gospodarske organizacije; 4. anuitete in obresti od posojil; 5. razni drugi dohodki, H. člen Upravno in računovodsko službo za gozdni sklad opravlja upravni organ ob- činske skupščine, ki je pristojen za gozdarstvo. 9. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ustanovitvi občinskega gozdnega sklada za pospeševanje gozdov v državljanski lastnini (Glasnik okraja Ljubljana, št. 77/61). 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v uradnem vestniku občine Domžale. St. 402-37/65 Datum: 25. III. 1965 Predsednik skupščine občine Domžale: Jože Pogačnik Na podlagi 68. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Ur. list SRS, št. 36/64) ter 74. člena statuta občine Domžale, je skupščina občine Domžale na skupni seri občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. VII. 1965 sprejela ODLOK o spremembi odloka o skladu za šolstvo 1. člen Drugi odstavek 5. člena odloka o skladu za šolstvo (Uradni vestnik občine Domžale, št. 6/65) se spremeni tako, da se glasi: »Upravni odbor šteje 12 članov. Skupščina občine Domžale imenuje 3 člane, preostalih 9 članov pa imenujejo zavodi, katerih dejavnost sklad financira.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale, St. 402-31/65 Domžale, dne 31. VIL 1965 Predsednik skupščine občine Domžale: Jože Pogačnik Skupščina občine Domžale je na podlagi 74. člena statuta občine Domžale na slavnostni seji dne 25. VII. 1965 sprejela SKLEP o imenovanju odreda predvojaške vzgoje občine Domžale v Mladinski odred Šlan-drove brigade Odred predvojaške vzgoje občine Domžale se odslej imenuje Mladinski odred Slandrove brigade. St. 8-1/65 Domžale, dne 25. VII. 1965 Predsednik skupščine občine Domžale: Jože Pogačnik Skupščina občine Domžale je na podlagi 74. člena statuta občine Domžale na slavnostni seji dne 23. VII. 1965 sprejela SKLEP o imenovanju Kulturnega doma v Moravčah v Partizanski dom Kulturni dom v Moravčah se odslej imenuje Partizanski dom. St. 351-448/65 Domžale, dne 25. VIL 1965 Predsednik sku.pšeine občine Domžale: Jože Pogačnik Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskim Kondom v občini Domžale V zvezi z reformo v stanovanjskem gospodarstvu predvideva »temeljili zakon o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini« (Ur. list SFRJ št. 35/65), naj bi upravljali stanovanjske hiše stnuo-valci in posebne organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami. O tem je razpravljala na enem od svojih zasedanj tudi Skupščina naše občine in sprejela sklep o ustanovitvi take organizacije. Z odločbo št. 022-4/65 z dne 18. 6. 1965 je bil ustanovljen Zavod za stanovanjsko gospodarstvo in poslovne prostore Domžale, kateri naj bi s svojim poslovanjem vršil predvsem naslednje važne naloge s področja stanovanjskega gospodarstva, urejanja mestnih zemljišč in priprave urbanistične dokumentacije: — skrbi, da se stanovanjski in poslovni fond strokovno, redno in zadostno vzdržujeta, ter da se v ta namen zagotovijo sredstva; — organizira enostavno in razširjeno reprodukcija stanovanjskega in poslovnega fonda; — opravlja tiste naloge, ki mu jih v zvezi z gospodarjenjem s stanovanjskimi in poslovnimi prostori poverijo hišni sveti, zlasti jim nudi pomoč pri vzdrževanju stanovanjskega in poslovnega fonda, pripravlja potrebno tehnično dokumentacijo, nadzira vzdrževalna dela in podobno; — opravlja za hišne svete administrativno, finančno in tehnično poslovanje na podlagi pogodbe, ki jo skleneta Zavod in hišni svet; — vodi potrebno evidenco, dela analize in pripravlja programe iz področja gospodarjenja s stanovanjskim in poslovnim fondom; — opravlja upravne, strokovne, tehnične in druge zadeve iz področja stanovanjskih in komunalnih dejavnosti, ki mu jih poveri Skupščina občine iz svoje pristojnosti in iz pristojnosti svojih organov, zlasti iz področja vzdrževanja enostavne in razširjene reprodukcije komunalnih naprav, rednega delovanja komunalnih služb, izdelave urbanistične in tehnične dokumentacije, opravljanja posameznih zadev iz področja zakona o stanovanjskih razmerjih in podobno; — opravlja strokovne tehnične in druge zadeve iz področja urejanja in oddajanje zemljišč za gradnjo; — opravlja strokovne, tehnične, finančne, administrativne in druge zadeve za družbe- ne sklade iz področja stanovanjske in komunalne dejavnosti po pogodbi, ki jo skleneta Zavod in ustrezni Sklad. S to pogodbo se določijo naloge, medsebojne pravice in obveznosti, tako da se zagotovi nemoteno poslovanje sklada; — opravlja strokovna, tehnična in druga dela za drugo pravne osebe pri urejanju rekreacijskih prostorov in športnih objektov, ki mu jih |>ove-rijo organi upravljanja teh prostorov in objektov s posebno pogodbo: — opravlja iz področja svoje dejavnosti strokovna, tehnična in druga dela za druge pravne in fizične osebe. — organizira pripravo urbanistične dokumentacije za vsa zazidalna področja, določena z urbanističnima programoma za vplivna območja Domžal in Mengša, kakor tudi za področja, za katere ni potreben urbanistični program, so pa predvidena za pozidavo. Omenjena dejavnost zavoda zahteva zelo močan stik z občani; ta pa je v sedanjih razmerah z. ozirom na obstoječe poslovne prostore, v katerih posluje Zavod, zelo otežkočen. Naj navedemo, da posluje na terasi 4-nadstropnega stanovanjskega bloka v treh majhnih sobah, namenjenih za samska stanovanja, do katerih pa je samo 90 stopnic. Da bi se Zavod čimbolj približal občanom, ne samo z uslugami, ki jih 1«) zanje vršil, temveč tudi lokacijsko, je upravni odbor Sklada, kakor tudi kolektiv Zavoda že dalj časa razmišljal o primernejših poslovnih prostorih. Z idejo o preureditvi skupne centralne kurjave v stolpičih, ki so trenutno še v gradnji, se je ponudila priložnost, da pride Zavod do takih prostorov. Po projektu predvideno ogrevanje stanovanj s centralno kurjavo s premogom, smo med gradnjo spremenili pri enaki investicijski vsoti na centralno kurjavo z mazutom. S tem smo pridobili prostor namenjen za deponijo premoga in ga namenili kolesarnici, ki je bila situirana v pritličju enega od objektov. Prostore kolesarnice pa je namenil Sklad našemu Zavodu, da si jih preuredi v prepo-frebno |K>slovne prostore. Dosedanje poslovne prostore bo Sklad prodal kot samske sobe, za kar so bili tudi namenjeni. Prepričani smo, da smo z omenjeno rešitvijo pravilno rešili nastali problem ter se po eni strani lokacijsko približali občanom, na drugi strani pa pre-potrebna samska stanovanja dali svojemu namenu. Upamo, da bomo že v naslednji številki Občinskega poroče-valcn poročali občanom podrobnosti o ukrepih, sprejetih na področju stanovanjskega gospodarstva, urejanja mestnih zemljišč, kakor tudi informacije o obstoječi in naročeni urbanistični dokumentaciji. Občinska uprava v novih pogojih Ko je svet za finance na svoji zadnji seji razpravljal o poročilu realizacije dohodkov za tekoče leto, je bilo ugotovljeno, da se bodo proračunski dohodki zmanjšali od predvidenih 1:562,722.000din za 5.2^/n ali za 70 milijonov 319.000 dinarjev, to je za obdobje avgust-decem-ber. V zvezi s tem so bili na seji sprejeti določeni zaključki, ki bodo predloženi skupščini ob sprejetju rebalansa proračuna za tekoče leto. Gotovo je, da bodo zmanjšanje proračunskih sredstev občutili prav vsi proračunski potrošniki. Tudi občinski upravi je zmanjšan dohodek za 28,825 tisoč dinarjev ali 12,4°/n od skupnih planiranih sredstev, namenjenih za funkcioniranje celotne občinske dejavnosti — uprave in skupščine. Če k temu primanjkljaju prištejemo znesek 5% obvezne proračunske rezerve od aprila do avgusta, ki znaša 21,680.000 dinarjev, je skupni primanjkljaj občinskega proračuna 6,7Vt ali 92 milijonov dinarjev, V zvezi s tem je svet delovne skupnosti občinske uprave že sprejel določene sklepe. Med drugim tudi, da bo zmanjšal število zaposlenih za 20. Dose-daj je bilo v občinski upravi zaposlenih skupno s tehnično službo (teh je 17) 100 delavcev. Od teh jih je bilo 94 v rednem delovnem razmerju, 3 s skrajšanim delovnim časom in 4 z delovršno pogodbo. Zmanjšanje delovnih mest bo šlo predvsem na račun združevanja referatov, ukinitve nekaterih delovnih mest in boljše orgnnizacije dela. Ne glede na zmanjšanje kadra bo morala občinska uprava tudi v bodoče kvalitetno in hitro opravljati svoje naloge. To pa bo izvedljivo le na ta način, da bomo v upravi zamenjali ljudi, ki nimajo interesa do nadaljnjega izobraževanja, z ustreznim strokovnim kadrom. Predlogi za reorganizacijo Delamo tudi na tem, da poenostavimo poslovanje v občinski upravi. Pristojnim republiškim upravnim organom bomo predlagali spremembo nekaterih predpisov, ki zavlačujejo postopek, ukinitev raznih poročil itd. Razsvetljava je bila kar pravljična. In to je bil že šesti rokovnjaški tabor po vojni! Dobiček uporabijo za stalno izpopolnjevanje gozdička, kjer ima-jd že betonsko vinsko klet, plesišče, klopi, mize itd., pa tudi za lepšanje vasi in razvoj turizma. Ta ima res vse možnosti razvoja, saj je Lukovica ob rtv sti Ljubljana—Maribor »blizu večjih centrov, pa vendar proč od tovarn in podobnega hrupa. Bežen pregled nad pošiljanjem poročil nam je pokazal, da pošiljamo letno okoli 80 raznih statističnih poročil, za sestavljanje teh pa porabimo preko 300.000 delovnih minut, to je toliko, kot če bi trije uslužbenci vse leto delali samo na sestavljanju teh poročil. Vsa poročila niso odvečna, jih je pa precejšnje število, ki verjetno ne koristijo nobenemu organu. Proučujemo tudi vprašanje dejavnosti krajevnih uradov. Smatramo, da bi nanje lahko prenesli še nekatere pristojnosti, zlasti tele: — s področja gospodarstva in komunalnih zadev: vzdrževanje občinskih cest na območju krajevnih uradov, razdeljevanje in koriščenje sredstev zanje, kontrola stanja cest in objektov ter njih opremljenost, zbiranje podatkov zaradi nepopolnih vlog, ki jih vlagajo stranke na sedežu občinske uprave, zbiranje dokumentov, ki jih poseduje stranka in so potrebni pri postopki), zasliševanje prič v primerih, ko ne gre za komplicirane zadeve; — z delovnega področja oddelka za notranje zadeve: republiški sekretariat za notranje zadeve bi lahko delno posloval direktno z matičnimi uradi (tega sedanj predpisi ne dovoljujejo); — z delovnega področja oddelka za splošne zadeve in družbene službe: ugodnostne objave za vožnjo invalidskih upravičencev, dodeljevanje socialnih podpor, vodenje evidence rejniških družin — rejencev, vodenje evidence skrbnikov, nuđenje pravne pomoči občanom za določena področja; — z delovnega področja finančne službe: dajanje zemljišč SLP v zakup. nadzor nad neobdelanimi zemljišči. izterjava zapadlih zakupnin od zemljišč SLP, katere naj bi pridržale krajevne skupnosti za svoje dejavnosti, sprejemanje vlog na zapisnik. Tudi z delovnega področja narodne obrambe bi lahko nekatere zadeve prenesli na krajevne urade. Reševanje vlog občanov Se nekaj pojasnil k reševanju zadev upravnega postopka. Doslikrat so upravičeni očitki občanov, da občinska uprava prepočasi rešuje zadeve v upravnem postopku. Ne trdimo, dn pristojna upravna služba ne bi mogla včasih zadeve reševati hitreje, vendar so največkrat ovire objektivnega značaja. V 218. členu zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. 1. SFRJ. št. 18 z dne 14. 4. 1965) so predpisi, da mora organ, ki vodi postopek na zahtevo stranke izdati odločbo najpozneje v treh mesecih, če je potreben poseben ugotovitveni postopek po prejemu vloge. Od pristojnih organov se tudi zahteva, da v 15 dneh obveste stranke, kdaj bo zadeva rešena, če je že ne morejo rešiti v tem roku. Kljub zajconiti določbi je pri vseh občinskih organih iz objektivnih razlogov stanje še vedno tako, da mine tudi po več mesecev preden pride vloga — npr. vloga za ugotovitev delovne dobe, sploh na vrsto, da jo začne referent obravnavati. Namreč od takrat, ko referent začne vlogo obravnavati pa do izdaje odločbe mine pogosto tudi pol leta, kajti dostikrat se priče, ki jih je treba v ugotovitvenem postopku zaslišati. ne odzovejo niti na ponovno vabilo, včasih je treba priče zasliševati pri drugih občinskih upravnih organih, ki tudi prav tako zaradi obilice dela ne vzamejo zaprosila takoj v delo. Dostikrat pa stranka navede take priče, ki jim zadeva ni dodobra poznana, zato se postopek resnično dostikrat zavleče brez krivde referenta tudi za eno leto ali pa celo več. Referata za priznanje posebne in redne delovne dobe imata trenutno okoli 500 nerešenih zadev. Z novo organizacijo dela in nagrajevanjem po uspehu, bomo skušali do konca tega leta precejšen del teh vlog rešiti. Novih vlog pa včasih dobimo dnevno tudi po 10 do 15. Skoraj enaki primeri so v premoženjsko pravnih zadevah, ker zadeve ni mogoče končati brez raznih prilog, geodetskih elaboratov o delitvi parcele, evidentiranje v zemljiški knjigi itd. Vloge v zvezi z gradnjami Mnoga negodovanja se nanašajo tudi na zadeve gradbenega značaja, predvsem za pridobitev lokacij, kajti, ko je lokacija izposlovana. se vse druge stvari rešujejo v krajšem času kot je zakonito predvideno. Kot rečeno pa so lokacijski postopki, predpisani z raznimi zakoni, dolgotrajni in zapleteni ter povezani z izdelavo in potrditvijo urbanističnega programa in zazidalnih načrtov. V primerih, kjer pa se zahteva izjemno dovoljenje, to je na področju izven površin, ki so za splošno stanovanjsko gradnjo namenjene, pa se zahteva še obširnejša dokumentacija in dokazila o upravičenosti gradnje. Kriteriji za reševanje takih problemov so z zakonom prav tako ločno določeni in niso prepuščeni volji posameznika, ki na tem področju dela. V teku reševanja lokacijskih in grndbenih zadev je običajno 103 do 150 primerov. Mnogo dela povzročajo ravno tisti lokacijski primeri, za katere občani forsirajo pozitivne rešitve,' čeprav njihovi predlogi niso v skladu z urbanističnimi programi ali zazidalnimi načrti, kar jim je ustno in pismeno sporočeno v začetku postopka, pa kljub temu zahtevajo sproved-bo celotnega postopka po zakoniti poti do kraja, to je izdaje odločbe, nakar sledi običajno še celoten pritožbeni postopek, čeprav je končni rezultat v večini primerov tak, kakor jim je bil nakazan na začetku postopka. Predvsem reševanje takih primerov, pa močno zavira reševanje tudi drugih gradbenih zadev. S potrditvijo urbanističnega programa in zazidalnih načrtov se bo postopek delno poenostavil, vendar le v območjih, ki so usklajena z urbanističnim programom razvoja in programom etapne izgradnje. Je pač tak postopek, ki pa ga občinska uprava zaenkrat ne sme spremili jati. Javnost želimo tudi seznaniti s tem. s kolikimi ljudmi dela občinska uprava in kakšno strokovno izobrazim imajo zaposleni v strokovnih in administrativnih službah brez. pomožnega in tehničnega osebja. V uvodu smo omenili, da občinska uprava trenutno zaposluje skupno s tehničnim osebjem 100 ljudi. — Po stanju 1. 7. 1965 se zar hteva po sistematizaciji 13 delovnih mest z visoko izobrazbo, dejansko pa je upravi s tako izobrazbo 12 ljudi — od tega 5 z dejansko šolsko izobrazbo in 7 s priznano. — Z višješolsko izobrazbo se zahteva po sistematizaciji 23, dejansko pa jih je v upravi 17 z zahtevano izobrazbo, od tega 6 z dejansko šolsko izobrazbo, 11 Strokovnih delavcev pa ima le priznano izobrazbo. — S srednjo strokovno izobrazbo se zahteva po sistematizaciji 35 zaposlenih, dejansko pa ima tako izobrazbo v upravi 38 ljudi, od tega 12 z dejansko šolsko izobrazbo, 26 pa s priznano izobrazbo. — Nepopolno srednjo izobrazbo se zahteva za 10 delovnih mest. s tako izobrazbo pa imamo v upravi 8 ljudi, to je s končano dveletno administrativno šolo. — Z nižjo strokovno izobrazbo sta sistematizirana dva uslužbenca, lakih uslužbencev pa je 7. Priznano izobrazbo so si uslužbenci pridobili z dopolnilnim študijem, z. udeležbo v NOV. na raznih seminarjih in tečajih, nato pa opravili predpisane izpite na sekretariatu Za občo upravo SRS. Na ta način je pridobilo priznano izobrazbo 19 zaposlenih, 21 se je dopolnilno usposabljalo na višji upravni šoli in to predvsem uslužbenci financ, inšpektorji, statistiki itd. Na pravni fakulteti študiraj« trije, šest na višji upravni šoli, eden na višji šoli za socialne delavce in eden na višji kadrovski šoli. Strokovne izpite je opravila večina zaposlenih, 18 jih pa iz raznih razlogov ni opravilo. Iz gornjega prikaza je razvidno, da je stanje šolske izobrazbe zaposbanih v občinski upravi precej kritično — nezadovoljivo. Res je pa tudi. da se stanje glede strokovnosti v občinski upravi stalno z.boljšuje, predvsem na ta način, da v upravo že nekaj let ne sprejemamo novega kadra, ki nima ustrezne strokovne izobrazbe. Tudi odredba o strokovni izobrazbi, ki je potrebna za opravljanje del v upravnem postop- ku pred izdajo odločbe in o načinu preizkušanja te izobrazbe določa, da mora imeti strokovna uradna oseba, ki vodi postopek do izdaje odločbe najmanj višjo strokovno izobrazbo — t ah ko tudi priznano in, da je najmanj dve leti z uspehom oprti vi jala te posle, imeti pa mora še opravljen preizkus znanja iz upravnega postopka. Referenti, ki take izobrazbe nimajo in ne IkkIo opravili preizkusa v smislu te odredbe, ne bodo mogli voditi upravnega postopka. Ob zaključku prosimo vse občane, da stalno dajejo pismene ali ustne pripombe o delovanju občinske uprave in tudi posameznikov, zaposlenih v obč. upravi. POSTOPEK BI LAHKO BIL DRUGAČEN Upravičeno nezadovoljstvo preserskih kmetov z načinom arondacije kmetijskih površin Naša načelna politika v kmetijstvu je poznana širokemu sloju državljanov. Ustanavljanje zadrug po vzoru v kmetijstvu naprednejših dežel je nedvomno koristno in pravilno. Strojna obdelava velikih kmetijskih površin naj pripomore k cenejšemu pridelovanju prehrambenih dobrin. Sirokovno opravljanje naj na znanstveni podlagi pripada svoje za liogat hektarski donos agrikultur. Praviloma bi moralo biti zadružno obdelovanje polj cenejše in donosnejše. Kmetijska politika bi se naj zgledovala po industrijski, kjer smo, to je dejstvo, prešli iz drobnjakarske — obrtniške izdelave, na sodobno industrijsko. Drobno obdelavo ali izdelovanje smo pustili le tam. kjer v proizvodnji ni pričakovati večjega razmaha. V tovarnah so se skoncentrirnli tehniki, komercialisti, ekonomisti in finančni strokovnjaki ter družno pripravijo vse potrebne elaborate po posamezne proizvodne primere. Ker že v naprej nc obeta ekonomskih rezultatov, to se opusti. Podobno naj bi bilo v kmetijstvu. Očividci smo, da se velika družbena posestva trudijo, da bi pripravila čim večje površine za setev in požela čim več pridelka. Zal ni vedno tako. Površine se v bližnji okolici sicer obdelujejo, gnojijo jn oskrbujejo, toda težave se pojavljajo pri pospravljanju pridelkov. Zgodilo se je že, da so ostali pridelki na poljih do zime. Posamezne kulture so na njivah zgnile, skratka, neodgovorno delo, o čemer pa so seznanjeni tudi nafti odborniki in politični forumi. Zagovor, da so to začetne težave, je umesten in prepričani smo. da so res samo začetne. Nepotrjene govorice pa pravijo, da imajo okoliška kmetijska podjetja pri vsem tem še zelo velike finančne izgube. To vprašanje pa je težje zagovarjati kot karkoli drugo, celo če pomislimo, da so aroncli-rali zemljo kmetovalcev, ki so na teh površinah pridelovali na drobnjakarski način dovolj pridelka, katerega so ponudili trgu po sorazmerno nizki ceni in pri vsem tem imeli dovolj za ohiš-nioo in sredstva za redno plačevanje davkov. Kmet v arondiranem območju nima več obdelovalne zemlje. V posameznih primerih so starejši kmetje primorani iskati socialno podporo na občini. Zemlja pa kljub strokovnemu vodstvu in mehanizirani obdelavi ne daje tistega pridelka, kot nekoč. Kmetje v Prescrjii so med NOV aktivno podpirali liorce in jim dajali živeža. Danes morajo na občino po socialno podporo. Občina pa jih odklanja, ker nima za to potrebnih sredstev. Olx"inska skupščina Domžale je našla začasno rešitev v tem. da se je s poskusnim centrom Jable dogovorila, do kam naj slednji letos arondirn še zasebna zemljišča. Dejansko pa, po izjavah kmetov iz Preserjn, Jable tega dogovora ne upoštevajo in segajo po zemlji dalj. kot to predvideva dogovor. Končno so tudi Jable odstopile od tega in ponudile kmetom 36 din za m* s tem, da le-ti prostovoljno prodajo njivske površine. Toda, kaj je danes 36 din za m1. Cena je prenizka, izjavljajo kmetje in se prostovoljno ne odločajo za takšno odstopanje zemlje. Slednjič so neprilike tudi v tem, ko kmetijska podjetja odstopajo podružbeno zemljo kmetovalcem v obdelavo. Zal dobijo takšno zemljo čisto drugi kmetje in ne nekdanji lastniki. Ti se potem boječe lotevajo dela. ker ne vedo, kaj je na takšnih površinah prej raslo in kako so bile obdelane. Tudi medsebojnih zamer se izogib- di res tako biti). Povejte kme- ]jejo — in to ne slabo namerno, tom nadalje, od česa bodo ži- Oh zaključku lahko zapišem, veli in kdo jim bo dal »na povejte ljudem, kakšna je kme- stara leta« potrebna sredstva za tijska politika. Povejte jim, da življenje, da ne bodo životarili, je strojno obdelovanje velikih nmpnk živeli, površin cenejše (in to mora tu- Otmnr Lipovšck NACE VODNIK šestdesetletnik Ne dolgo tega je znani prosvetni delavec, pedagog in direktor. Posebne šole na Homcu, Nace Vodnik, praznoval šeslde-setletnico rojstva. Jubilant se je rodil v Ljubljani kot sin delavca. Učiteljišče je dovršil v Ljubljani in kot učitelj služboval v Makolah v Halozah In nato celih 23 let v Vodicah nad Ljubljano. V lelu I9f3 je na-slepil učiteljsko službo na eno. oddelčni šoli na Rovah pri Radomljah, kjer biva še sedaj Kdo ne pozna vedno nasmejanega in delnvnega Načeta Vodnika? Poleg dela v šoli se je vsa ta lola aktivno udejstvoval tudi v vseh političnih in gospodarskih organizacijah. Zanimivo je, da je imel kot petletni občinski odbornik v Domžalah od vseh odbornikov največ funkcij (21 po številu) in to poleg celodnevnega pouka na rovski enood-delčni šoli, ki je bila še zraven hospitarijska šola Pedagoškega centra za napredek šolstva SRS. Še danes, čeprav 60 let star je vsestransko delaven in je lansko leto prevzel organizacijo Posebne šole na Homcu in jo tudi odlično izpeljal. Za vse svoje delo je bil mnogokrat pohvaljen in tudi odlikovan, vsi in povsod ga cenijo iu priznavajo njegove izredne zasluge tako na kullurno-prosvelnem, kakor (udi politično gospodarskem področju ter v gasilstvu. Ob njegovem jubileju je priredil občinski svel Svobod in prosvetnih društev v Domžalah lepo slovesnost. Program te proslave so izvajali člani kolektiva zavoda za glasbeno izobraževanje v Domžalah. Jubilantu želimo še mnogo plodnih let tako na pedagoškem, kot tudi na kulturno-pro-svetnem področju. IS Osnovna šola »Venclja Perka« v Domžalah razpisuje delovno mesto tajnice. Pogoj: praksa na sorodnem delovnem mestu. . Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Nastop službe takoj ali po dogovoru. KAJ PA NAŠI ZOBJE? V Moravčah je v prostorih zdravstvenega doma tudi prostor z ustrezno opremljeno zobno ambulanto. Tu iščejo pomoči za svoje bolne zobe številni Moravčani in okoličani. Zlasti v zimskem času obišče ambulanto toliko ljudi, da se večkrat zgodi, da niti po več-urnem čakanju ne pridejo na vrsto. Sicer pa to ni nič čudno. Ordinacija enkrat ali dvakrat tedensko res nc more zagotoviti vsem Moravčanom pravočasnega zdravljenja zob. Nisem strokovnjak, vendar lahko trdim, da zobozdravstveno varstvo v Moravski dolini še nima zadovoljive ravni. Zo- bozdravniku, ki nekaj ur tedensko rešuje le najkritičnej-še primere, smo Moravčani nadvse hvaležni, vendar pa bi imel stalni zobozdravstveni delavec, ki bi bil tu redno zaposlen, dovolj dela preko vsega leta. Ker prejemajo baje vsi zobozdravniki, ki občasno delajo v Moravski ambulanti, za svoje težko delo razmeroma nizko plačilo, že po nekaj mesecih odidejo drugam. Njim res ni zameriti. Kaj pa naši zobje? Ali se res ne* izplača za vso Moravsko dolino odpreti rednega delovnega mesta zobozdravnika? Ustanovljena krajevna skupnost Prcserje Zbor volivcev v Prescrjnh je v ponedeljek 30. avgusta ustanovil krajevno skupnost P rese rje. Na sestunku, katerega se je udeležil kot gost tudi sekretar občinskega odbora SZDL Domžale tovariš Andrej Dermal, so navzoči uvodoma poslušali tolmačenje statuta krajevne skupnosti, katero je podal tovariš LijKivšek ter se v živahni diskusiji, ki je tolmačenju sledila, zanimali za podrobnosti. Del razgovora je veljal vprašanju, kaj je z množičnostjo, kje so člani ZK in kje mladina. Posebno slednje vprašanje je vzbudilo zanimanje, ker je bilo starostno poprečje navzočih več kakor 45 let. To dejstvo je namreč sprožilo nadaljnje vprašanje zastopstva mladine v vodstvu krajevne skupnosti. Brez dokončnega odgovora je ostalo tudi Vprašanje finančnih sredstev, s katerimi bo razpolagala novoustanovljena skupnost. Dodeljena sredstva nekdanjim krajevnim organizacijam lw>do verjetno morala zadostovati, ker drugih ni, niti jih je, mogoče v sedanjih okoliščinah oil kogarkoli pričakovati. Ta ugotovitev vsekakor zmanjšuje možnost začetnega delovanja in bo zatorej nova skupnost prisiljena v marsičem improvizirati svoje delo z edinim ciljem — uveljaviti se. Volivci Preserij so se nudaljc zanimali tudi zu prostor, kjer bi bilo osredotočeno administrativno življenje nove skupnosti. Predlog komisije, katera je v sestavu Jože Cesnik, Lado Za-bukovee, Franc Scdušuk in Otmar Lipovšek pripravila statut, je prostor v stanovunjski hiši Alojzu Šarcu v sredini zaselka. O ureditvi zuenkrut še ni bilo konkretnih ruzgovorov, vendar Upajo člani, du IkmIo uspeli, proti primerni odškodnini seveda. Lokacija, kjer Se predvideva sedež, krajevne skupnosti je najboljša, saj iu tod resnični center kraja, ki zajema celotno področje Preserij. Ob koncu razprave je predsednik krajevnega odlioru SZDL tovuriš Jože Cesnik predlagal ustanovitev oziroma izvolitev sveta nove krajevne skupnosti. I elitni predlogi in protiprcdlo-gi so končno jamstvo, da so se navzoči volivci resno zanimali, kdo bo prvi vodja nove skupnosti, ki se je ustanovila sicer pozno. Vendar ne prepozno. OBČANI! Prispevajte za tiste, ki jih je zadela elementarna nesreča! Kdaj bo zgrajena šola na Brdu? Lani v avgustu so nu Brdu že betonirali temelje za novo šolsko poslopje, kar je občane brd-skega okoliša zares razveselilo. Graditi je pričelo ljubljansko podjetje Bežigrad, kar pa je izzvalo negodovanje nekaterih posameznikov, češ zakaj da v našem okolišu grade »tujci«. Ta teza je zmagala in za ceno nekaj milijonov smo prepustili nadaljevanje del domačemu Gradbenemu podjetju, vendar z upanjem, da bo poslopje v januarju 1966 vseljivo, kot je zapisano ludi v pogodbi. Vendar je sedaj, v septembru nekam čudno, ker slavim še nima betonske plošče nad I. nadstropjem, kaj iole strehe. Graditeljem je vedno manjkalo materiala ter so ga nuvud-no iskali sproti. Zdaj nimajo betonskega železa za vrhnjo betonsko ploščo. Občani brdskegn okoliša in gradbeni odbor vsekakor menijo, da bi moralo podjetje že vnaprej vedeti, knj bo potrebno za gradnjo, ter bi si moralo material priskrbeli pravočasno. Vsak izgovor na kake višje sile je neutemeljen, saj grade tu le eno poslopje, za katero so bila dela oddana že takrat, ko še ni bilo stiske za gradbeni material. Domače podjetje bi se moralo zavedati, da gradi v domačem okolišu, ter zato še zanesljiveje delali kol kako drugo. V šoli mi Brdu je več kot 400 učencev, pouk je že v Ireh poslopjih celo v župnišču, in to v Ireh izmenah. Kam z njimi v novem šolskem letu? Učilnice so natrpane, saj ima samo osmi razred okrog 50 učencev? In kako z učnim kadrom, ker ima zasilna zbornica prostora le za šest učiteljev, vseh pa je 17? Kdo je kriv za Inko slanje? Prepričani smo. da bi bila šola, če bi jo gradilo OP Bežigrad, že gotova! Kdo bo kril povečane stroške, ki bodo nastali zaradi zavlačevanja del? .ahvala Vsem. ki so spremili na zadnji poti mojega dragej moža in očeta Rudolfa BOŽICA s liudega pri Radom Ijah, zlasti pa radomeljskemu mešanemu pevskenu zboru, domžalski godbi, množičnim organizacijam, dru štvu upokojencev iz Domžal, govornikom. Tovarni In-duplatl Jarše, Papirnici s Količevega. upravi Arborelu-■na Volčji potok, darovalcem cvetja in ostalim, ki so \ težkih trenutkih sočustvovali z. nami. se iskreno /ahva- '•i"jem- Zena Marija z otroki Izvršni odbor Centralnoga odboru jugoslovanskega Kdečegu križu in Glavni odbor Rdečega križa Slovenije sta sprejela sklep, da se nudi pomoč prebivalstvu, ki je bilo prizadeto od elementa ru i h nesreč. Ugotovljeno je, da je razen katastrofalnih |x>plav v Srbiji in Hrvatski neurje prizadelo tudi nekatera področja v Sloveniji, kjer In bilo treba prebivalstvu |m>]cg drugega nuditi tudi pomoč v najosnovnejših sredstvih za normalno življenje. Zato se je Izvršni odbor odločil za akcijo, ki bo trajala do kouca leta, v njej pa bodo organizacije Rdečega križa zbirale predvsem lista sredstva, ki lahko pospešijo normalizacijo življenja prizadetega prebivalstva, kakor tudi vse druge prispevke občanov in organizacij, ki so jih v sedanjem gospodarskem iioložaju sposobne darovati. Na posvetovanju, ki je bilo pri občinskem odboru SZDL Domžale z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami sprejeto priporočilo, da se pristopi k zbiranju organizirane pomoči in formirana je bila veččlanska komisija, ki bo opravljala nadzor nad organizacijsko in tehnično izvedbo. Skrbela bo tudi, da bodo darovani predmeti dosegli svoj namen in, da se darovana vrednost v teku poslovanja nc bi po nepotrebnem zmanjšala. Priporočilo priporoča, da naj občani, samoupravni organi podjetij, zavodov, usta- nov s predstavniki sindikatov pregledajo možnosti in v okviru gospodarske zmogljivosti darujejo denarna in materialna sredstva kot pomoč prizadetim ob elementarni nesreči. Zbirajo se živilu, obleka, obutev, posteljnina, stanovanjska opremu, gospodinjske potrebščine, denar in gradbeni material. Gospodarske organizacije, zavodi in ustanove naj denarna sredstva nakazujejo nu žiro račun občinskega odbora Rdečega križu Domžale š-t. 600-20-608-36 v korist »Sklada Za elementarne nesreče . Materialna in denarna sredstvu od občanov zbirajo naši aktivisti mestnih in krajevnih organizacij Rdečega križa po domovih ali pa na sedežu Krajevne organizacije RK. Za zbiranje vseh sredstev imajo zbiralne liste in za sprejeto blago oziroma denar izstavijo darovalcu potrdilo. Zbiramo samo blago, ki je čisto, nepokvurjeno in uporabno. Živila naj bodo zaščitena pred kvarom in parkirana za prevoz. Predmete, ki jih zaradi velikosti in pomanjkanja skladiščnega prostora ne bi mogli uskladiščiti, bomo evidentirali, preskrbeli dispozicijo in jih naknadno odpremili. Občane, organe samoupravljanja v podjetjih, zavodih, ustanovah in vse družbeno-po-litične organizacije prosimo za razumevanje, da bi ta humana akcija kljub gospodarski reformi imela uspeh! OORKS Občinska proslava dneva krvodajalstva v Moravčah Občinski odbor RK Domžale je priredil centralno proslavo »Dneva krvodajalstva« v novi dvorani »Partizanskega domu* v Moravčah. V nedeljo dne 1. avgusta 1963 so se zbruli v tej dvorani prostovoljni krvodajalci iz Domžul, mengeške ravnine. Črnega grabna in cele moravske doline, z namenom, da proslavijo vsakoletni dan krvodajalstva. V okviru 2'). obletni- S prireditve oh Dnevu krvodajalcev - Moraški mladinski pevski zbor ce osvoboditve Jugoslavije, je bil ob 9. uri dopoldne kulturni program s slavnostnim govorom predsednika občinskega odbora RK. Domžale Franca Sinka, ki je orisal delo in uspehe občinskega odbora RK pri človekoljubni akciji krvodajalstva in sploh delo pri vsestranski pomoči potrebnim. Nato so nastopili moravski recitatorji, harmonikarji in pevci s svojimi res lepimi pevskimi ter glasbenimi vložki. Posebno je navzoče ganila lepa recitacija treh deklic: >Zahvala krvodajalcem«, ki jo je zložila požrtvovalna tajnica osnovne organizacije RK Moravče Marija Segula. Z izvajanjem kulturnega programa so bili vsi navzoči, ki jih je bila polna dvorana, zelo zadovoljni. Nato je bilo razdeljenih 13 zlatih značk, 145 srebrnih značk in 17 diplom sindikalnim podružnicam. En aktivist je prostovoljno daroval kri že 51-krat. Bil je posebej pohvaljen ter prejel le|x> diplomo. Po proslavi so bili vsi prostovoljni krvodajalci dobro pogoščeni. Lahko rečem, da je ta proslava, prvič izvedena v Moravčah, potekala res v lepem in prijetnem vzdušju, tako da bo vsakemu udeležencu, upam da še dolgo časa ostala v prijetnem spominu. Janko Zupan Pavle TU Teze za razpravo o organizaciji dela občinskega vodstva SZDL in KO SZDL Sedanji občinski odbor SZDL ne more več učinkovito opravljati svoje naloge. Njegova kadrovska struktura in oblike dela so zaostale zu družbenim razvojem, zato je potrebno pred letno konferenco občinske organizacije SZDL v javni razpravi določiti izhodišča za nove, sodobnejše oblike dela. Hkrati moramo zagotoviti v novem vodstvu tudi ustrezno kadrovsko strukturo, ki 1k> pogojevala vključevanje čim šiiršegu kroga ljudi v razpravo o slehernem problemu, ki zanima članstvo SZDL. S temi pripravami moramo tudi članom ZK. ki niso formalno včlunjeni v razna vodstva SZDL, omogočiti delo v SZDL in ustvariti primerne pogoje, da bodo lahko kar največ svojih sposobnosti in pripravljenosti za delo uresničili pri reševanju družbenih protislovij in ustvarjanju Im>1j humanih družbenih odnosov. Oblike delu, ki jih uporablja SZDL, so bile primerne za preteklo obdobje v razvoju organizacije. Ustava in kongresi ZK so poudarili večjo demokratičnost in širino pri obravnavanju in opravljanju družbenih zadev. Zato občinski odbor SZDL in njegove komisije v sedanjem sestavu ne morejo več zadovoljivo opravljati svoje funkcije. Organizacijsko kadrovska komisija pri občinskem odboru SZDL je v juliju obiskala vse KO SZDL z namenom, da v razgovoru s krajevnimi odbori SZDL ugotovi, kakšno je mnenje širš-ega kroga članstva SZDL o prej opisanem problemu. V teh razgovorih smo ugotovili naslednja stališča: — člani občinskega vodstva SZDL naj pogosteje kot doslej obiskujejo KO SZDL in z njimi na terenu obravnavajo aktualna vprašanju. Centralna posvetovanja naj se sklicujejo samo za nekatera področja dela; — pred SZDL so zelo pomembne naloge, ki IhmIo angažirale znatno več občanov kot doslej, zato naj se delo občinskega vodstva organizira z dvema profesionalcema pod pogojem, da je delo kvalitetneje in širše organizirano kot doslej, procentualno zastopanumlhlhvv — v občinskem vodstvu naj bo procentualno zastopan vsak KO SZDL, poleg tega mora biti delo organizirano tako, da ima sleherni član SZDL v vsakem trenutku možnost vplivati na sklepe vodstva ali v zvezi z določenim vprašanjem izraziti svoje mnenje; 01>činsko vodstvo SZDL naj organizira delo na naslednjih načelih: a) občinsko vodstvo sestavljajo delegati KO SZDL, ki so izvoljeni za eno mandatno dobo na volilnih konferencah KO SZDL, b) na prvi plenarni seji se grupirajo po problemskih konferencah in izvolijo izvršne organe: izvršni odbor, predsednika, sekretarja, c) vsaka od problemskih konferenc izvoli delovno predsedstvo, predsednik vsake take grupe je član izvršnega odbora, č) sekretar občinskega- vodstva skrbi za to, da so o delu OO sproti obveščeni vsi predsedniki KO SZDL, ki se po potrebi s celotnim KO udeležijo seje katerekoli problemske konference. Pred razpravo o važnejših problemih, ki zanimajo širši krog občanov, je občinsko vodstvo dolžno obvestiti o njej vse občane ter označiti datum in kraj, kje bo razprava. Izvršni odbor SZDL se mora večkrat posvetovati s predsedstvom skupščine o problemih, ki so za občane najbolj pereči. ležišče dela profesionalcev je v pripravljanju podatkov za delo problemskih konferenc in koordinacija dejavnosti SZDL in skupščine. Administracija OO SZDL se preorientira v razmnoževanje analiz statističnih podatkov itd. članom plenumu in predsednikom KO SZDL. V prijazni vasici Ser j uče pod Limbarsko goro je nepričakovano v 66. letu starosti umrl daleč naokoli poznani napredni kmetovalec Pavel Tič, po domače Matečkov. Z njim je Moravska dolina izgubila moža, ki ni samo vzorno skrbel za svojo lepo urejeno kmetijo in številno družino, ampak je našel še dovolj časa za delo v raznih političnih in gospodarskih organizacijah, s čimer je mnogo pripomogel k naprednejšemu napredku tega dela naše lepe domovine. Ko je bil 18 let star, je že moral izkusiti trdoto življenja v prvi svetovni vojni. Vojaško suknjo je nosil od 1916 do 1919 leta. Po vrnitvi domov se je z vsem srcem posvetil kmetiji, ki jo je prevzel po očetovi smrti in jo izboljševal iz leta v leto vse do druge svetovne vojne. Iz odpora proti nasilju okupatorja je kmalu začel aktivno sodelovati z Osvobodilno fronto, pomagal je partizanom in srečno dočakal osvoboditev. Po osvoboditvi je deloval v raznih organizacijah, predvsem pri OF in pozneje pri SZDL ter bil predsednik osnovne organizacije Soteska-Limbarska gora. Dolga leta je bil občinski odbornik občine Moravče, član šolskega odbora, poravnalnega sveta in porotnik, odbornik KZ in član Okrajne zadružne zveze. Vse organizacije bodo z nje- govo smrtjo občutile veliko vrzel. Za uspešno javno delo je tovariš Pavle prejel veliko pohval in diplom. Kako cenjen pa je bil med našim ljudstvom, pa je pričal njegov pogreb, saj ga je na njegovi zadnji poti spremljala velika množica ljudi. Pri odprtem grobu so se od njega poslovili v imenu Občinskega odbora SZDL Srečko Berlot, za osnovno organizacijo SZDL Soteska-Limbarska gora Ivan Vi-dic. v imenu gospodarskih organizacij pa Karel Lavrič. Odšel je od nas kot dober znanec in prijatelj, njegov spomin pa bo še dolgo, dolgo živel med prebivalci Moravske doline. .H se bavimo samo z velikimi rečmi »Mojster, ali mi lahko naredite rezervni ključ.« sem vprašal ključavničarja A. R. iz Domžal. »Ne, takih malenkosti mi ne delamo,« se je glasil odgovor. Bila sva v mali delavnici, kjer ni bilo videti nikakšnih posebnih naprav. To me je privedbi do tega, da sem ga začuden vprašal, kako je mogoče s tako primitivnimi sredstvi delati velike stvari. Toda mojster je takoj izdal, kako pojmuje velike stvari in me pruv tako naravnost vprašal: »Koliko pa boste plačali!1 Občina me z davkom pritiska, da se mora stroj stalno vrteti.« Občani, ki morda še mislijo, da je mesto obrtnih delavnic, zraven ostalega tudi v nuđenju uslug, se motijo, prav tako pa se verjetno moti tudi občinska uprava za dohodke, ki prav gotovo še ni zvedela od tega mojstra, dri se bavi »sumo z velikimi rečmi«. Nad 300 otrok iz naše občine Je tudi letos letovalo v Izoli in v Izlakah Analiza Moravškega področja 4. nadaljevanje Dodatne analize so pokazale, da izgrajene kapacitete za 240 pitancev ne zagotavljajo rentabilne proizvodnje v pitanju. Povečanje pitališča, ki bi zagotavljalo rentabilno proizvodnjo ne prihaja v poštev, ker so prevozi koncentrutov in slame v Moravče iz. Tovarne močnih krmil ali pa železniške postaje Domž,ale, preveliki. Ravno tako nima obrat Moravče pogojev zaradi konfiguracije tal, kakor tudi zaradi občasne prevelike vlažnosti tal, za intenzivno njivsko proizvodnjo. V Moravčah so dani vsi pogoji za intenzivno izkoriščanje travnikov, bodisi za proizvodnjo sena ali pa intenzivno pašo v sistemu pašno-košnega gospodarstva. Glede na takšne pogoje, bi bilo naj-rentabilnejšc organizirati v Moravčah pašni obrat za plemensko govedo s celotno zasedbo 250 glav telic. Okvirna tehnologija Na obrat Moruvče bi prihajala 4-mc-sečna teleta, odbrana na mlečnih farmah. Ta teleta bi bila 180 dui noč in dan na paši, v zimski dobi pa bi prezimila v odprtih hlevih in se hranila s senom, travno silažo in koncentrati. Breje telice bi obrat oddal mlečnim farmam ali kooperaciji. Takšen način proizvodnje bi omogočil popolno izkoriščanje travinja brez njivskega pridelovanja krme. Potrebno pa je zato obrat urediti in ga investicijsko kompletirati. Sedanje kapacitete 1. Zemljišče: — stari travnik 72 ha — novozutravljene površine 33 ha skupaj travniki 103 ha — še za zatraviti 2 ha Skupne površine: t07 ha 2. Objekti: — 2 nedograjena hleva za 240 glav — 1 nedograjeno skladišče o stanovanji. 3. Dosedanja vrednost investicij: — hlevi 18,000.000 din — skladišče 11,000.000 din 39,000.000 din Za predvideno proizvodnjo 250 glav plemenskih telic je na obratu urediti: 1. regulirati potok Drtišco, 2. ograditi vse pušne površine z žico, 3. urediti napajuli.šča, 4. izgraditi dogouske poti, 5. izvršiti adaptacijo hlevov, 6. urediti tekališča ob hlevih, 7. postaviti jeklen ali aluminijast sisol, 8. zgraditi nadstrešnico za slamo. V te namene so potrebna naslednja sredstva (aprolksimativna): din — regulacija potoka Drtišce 3500 m......... 4.500.000 — ograditev 107 ha pašnika «f 13.500 m dolžine a 700 din — ureditev 8 napajališč z dovodom vode...... — izgraditev 3.900 m dogon-skih poti ....... — adaptacija hlevov .... — ureditev tekališča ob hlevih — postavitev 500 m3 silosa s krmilnim trakom 9.450.O0O 2,100.000 5,900.000 2,600.000 6,000.000 Kooperacija na področju Moravč Glede na majhne površine, namenjene za družbeno proizvoda j« v neposredni bližini Moravč, ostane pretežni del kmetijskih površin v zasebni lastnini. V programu razvoja kmetijstva v Moravčah in Lukovici se obruvnava kot poglavitna kmetijska panoga živinoreje. S formiranjem obrata za kooperacijo pri Agrokombinatu Emona, kateri je prevzel delno nulogo bivše kmetijske zadruge, so dani vsi pogoji za močan razmah gove-dorejske proizvodnje v kooperaciji 42 zasebnih proizvajalcev s 117 glavami vi-sokobrejih letic in krav sivorjave pasme. Izdelan koncept tega obrata in adaptiran na moravsko kotlino bazira na močnem razvoju gov< orejske proizvodnje. Proizvodnja mleka v neposredni bližini Moravč in proizvodnja plemenskega naraščanja ter mesa v zaledju naj bi bili v bodoče glavni tržni viški tega predela domžalske občine. Skozi specializacijo individualnih proizvajalcev želimo doseči nenehen porast blagovne proizvodnje v Moravčah. Dosedanja izkušnja v uvajanju kooperacijske rpoizvodn ie nam dajejo slutit' močan interes zasebnih proizvajalcev za kooperacijsko proizvodnjo. Poleg rajonirnnjn kooperacijske proizvodnje pa namerava obrat Kooperacija v obdobju 10 let izpodriniti ne-negospodarsko eikasto pasmo goveda s sivorjavim govedom. Družbena proizvodnja v Moravčah (proizvodnja ple- _ 24i>00 000 vonnja v aiora seno kapacitete 400.000 kg . 14,000 — dokončanje skladišča in stanovanj ....... 4,000.000 Skupaj 72.550.000 Kolikor bo sprejeta ta smer proizvodnje, bo potrebno . investicijska družbena sredstva angažirati iz lokalnih in republiških virov, ker zaradi malega obsega površin ne bo mogoče dobiti zveznih sredstev. Kolikor teh sredstev ne bomo dobili, bomo motali ostati pri sedanji proizvodnji, to je pri izključnem pridelovanju sena. Bruto produkt znaša sedaj II.550.000 din. oziroma 108.000 din/ha, v primeru ureditve pašno-košnega obrata, pa bi znašal 56.400.000 din oziroma 527.000 din na hektar. lizacijo takšnega na- Domžale Industrija in obrt Na moravškem področju je le dvoje Industrijskih obratov: Peskokopi podjetja Termit Domžale in obrat tovarne pletenin Rašica — Gameljne. Ta industrijska dejavnost zaposluje skupno 189 ljudi. Nadaljnjih 11 ljudi zaposluje mizarsko obrtna delavnica Moravče, ki je poleg dveh obratov invalidskih delavnic Zlato polje edino družbeno obrtno podjetje. Zadnja dva obrata z.aposlujeta 52 ljudi. Skupno je v industriji in obrti na moravškem zaposlenih 252 ali 6.5 % prebivalstva. Zasebna obrt predstavlja 29 obrtnikov. Od teh je II mlinarjev (34.5%). 7 gostilničarjev (24.1%), 4 mizarji (13.tsVn), 5 kovači (10.8%) in po 1 brivec, kamnosek, usnjar in kolar. telovadnica v Nengšu Mengeš je dobil nov sodoben športni objekt. Že nekaj mesecev je tega, kar je Mengeš dobil novo telovadnico v preurejeni dvorani bivše šupe oziroma bivšega mengeškega kina. Mengeški &r>n-*-;'-: V petih letih trdega dela. Žuljev, preču ti h noči in znoja so si mengeški športniki pod vodstvom društvenih delavcev ing. Kosca, Staneta Uranka. Mavec Krnila in Korenčana postavili z ;ior,.iiV, telovadnic v Slo- Toda g temi besedami smo samo bežno nakazali, kaj vse je bilo trebu narediti, da danes mengeška mladina lahko telovadi na novem elastičnem podu, tretjim te vrste v Sloveniji. Dolg je seznam del, ki so jih opravili. Ze samo z načrti, ki so jih sami naredili v društvu s pomočjo ing. Božiča in ing. Mačka iz Ljubljane, so prihranili 1,600.000 dinarjev. Ko so začeli s preurejanjem, je bila dvorana taka. da je strop grozil, da se bo vsak čas porušil, okna so bila premajhna. Vendar pogum ni upadel. Res je, da brez pomoči podjetij in krajevnih organizacij ne bi gradnja tako hitro napredovala. Podjetja so doslej prispevala več kot dva milijona, bivša Stanovanjska skupnost je odstopila 3 milijone, namenjene za mrliško vežico. Stanovanjski sklad občine Domžal je posodil za stanovanje 2.5 milijona, sklad za pospeševanje te- lesne kulture je dal dva milijona, iz. sklada za šolstvo pa so namenili (beri: samo obljubo) pet milijonov. To je prav, saj Ivo telovadnico uporabljala tudi mengeška šola. Samo: teh sredstev še nikjer ni. 1'pniki pa vsak dan stojijo pri društvenih vratih, prihajajo tožbe. Društvena uprava se je tako znašla v nezavidljivem položaju. Kdo bo plačal račune, če ne bo dal šolski sklad obljubljenih pel milijonov!' Absurdno bi bilo sevedu. du bj kaznovali društvene delavce, ker so žrtvovali precej ur zu telovadnico, vendar... V novih pogojih gospodarske reforme in pri precejšnjem zmanjšanju občinskega proračuna lx> težko najli ta sredstva. Toda - treba jih je najti. Navsezadnje je ta denar dobro naložen. Na vsak dinar družbenih sredstev so s prostovoljnim delom športniki prispevali še en dinar. Le malo je takih investiciji >port in gospodarska reforma Skrčenje proračunske potrošnje v novih razmerah gospodarske reforme bo občutno priz.u-dela družbene službe, med katerimi je bila na področju kulture že doslej precej odrinjena telesna kultura. Stagnacija, ki je zajela v domžalski občini skoraj vse športne zvrsti, že nekaj let jasno kaže, da ne samo brez potrebne -materialne baze. ampak tudi brez stalnih dotacij iz občinskega proračuna in kvalificiranih trenerjev ni mogoče vzdržati niti na najnujnejši množični in kvalitetni ravni v nobenem športu. V dvajsetletnem obdobju po zadnji vojni je bilo v domžalski občini zgrajenih precej športnih objektov, za katere so bila porabljena velika družbena sredstva. Vzdrževanje lc-teh pa je skrajno pomanjkljivo, ker so dotirana sredstva občutno prenizka. Sredstva za funkcionalne in materialne stroške društev ne krijejo najnujnejših potreb, ker je podražitev vseh športnih rekvizitov v tem času porasla za 80«/o. Udeležba društev in klnlvov v raznih panogah tekmovanja povzroča velike stroške zaradi visokih prevoznih stroškov in taks za organizacijo tekem. In-kaso na tekmah pa je odvisen od ranga tekmovanja — manjši je na tekmah v občinskem merilu, večji pa na tekmah republiškega ranga. Tako si ne smemo zapirati oči pred dejstvi, da posamezna društva in klubi v občini samo še životarijo, da je množičnost, ki bi morala biti v naši telesni kulturi ena izmed ciljev. — v upadanju in da je z onemogočenim prostim delovanjem društev Partizan, postala.žal le še izraz iz preteklosti. S tem pa se nujno vsiljuje misel, kakšen 1k> telesni razvoj doraščajoče mladine, ker šole, razen redkih izjem, nimajo osnovnih pogojev za delo v telesni kulturi (telovadnice, igrišča). Testi so pokazali, da je 60 odstotkov otrok nepravilno razvitih in če dodamo k temu še nepravilno prehrano, potem se nam samo postavi vprašanje, kaj bo jutri, čez 10 ali 15 let. Na taki osnovi se nam zdi zanemarjanje tiste prave telesne kulture preveč kričeč primer neodgovornosti organov, ki množični telesni kulturi tako skopo režejo kruh. Razumljivo je, da bo z gospodarsko reformo priliv sredstev v občinski proračun vedno bolj usihal, ker so bistveno spremenjeni instrumenti za delitev narodnega dohodka oz. dohodka gospodarskih organizacij. Menimo pa. da bi v sedanji fazi varčevanje z omejevanjem sredstev, namenjenih za družbene službe, imelo težke posledice, ki bi se pokazale v naslednjih obdobjih. Jasno nam na mora biti tudi, da morajo tudi klubi in društva iskati svoje notranje rezerve. ki nedvomno obstajajo (pobiranje članarine, urejena blagajniška služba, samostojne iniciative). Klubi se bodo morali pobrigati tudi za lastne vire sredstev, preveč se ukvarjajo samo s tehničnimi in strokovnimi problemi. Financiranje telesno vzgojnih organizacij v domžalski občini bo zato kljub težavam mogoče izvajati le, če bo občinska skupščina imela posluh za družbenopolitično vlogo telesne vzgoje, športniki, športne organizacije in športni delavci pa bodo morali dana sredstva pametno in koristno obrniti in skupščinskim organom polagati obračun o svojem delu. Vsem nam namreč mora biti jasno, da bo vsako ponovno oživljenje zamrle aktivnosti športnih in telesno vzgojnih organizacij v občini Domžale terjalo dvojna, če že ne trojna sredstva. ŠPORTNI DROBIŽ NK Domžale je spet v ljubljanski podzvezni ligi. V pretekli sezoni je nesrečno izpadel iz republiške lige — zahod. Ko je po odličnem finišu na koncu prvenstva že kazalo, da je klub ostal v ligi, so iz prve republiške lige izpadla štiri moštva — vsa s področja druge slovenske lige — zahod. Tako je prišlo do situacije, da iz druge republiške lige — vzhod ni izpadlo niti eno moštvo. Poleg NK Domžal, ki so zasedle šesto mesto na prvenstveni tabeli, so izpadli še NK Sava Tacen, NK Litija in NK Svoboda — Duplica. Po SPENT se je tudi v Domžalah zelo razvil namizni tenis. Na vseh vrtovih in ob blokih lahko vidimo obilico mladine (zlasti pionirjev), ki se zbirajo okrog bele žogice. Prav bi bilo, da bi vsi podprli težnjo po usta-novitivi domžalskega nami/no-teniškega kluba, saj je to edini način, da se ti pionirji zberejo pod strokovnim vodstvom, ki smo jim ga nedvomno dolžni dati. V zadnjem času so se NK Domžale okrepile z nekaj novimi igralci. Poleg Trobca in Srn reka rja, ki sta prišla iz Mengša bodo v novi sezoni nastopili za NK Domžale še Blejc (Jarše) Orehek ,'Dob) in Jovi-čič (Svolw>da-Duplica), v JLA pa odhajata standardna igralca prvega moštva Zupane in Hribar. Na domžalskem košarkarskem igrišču je vsako leto več šolarjev (zlasti deklic), ki se poskušajo v koi a I k a n i u. Čeprav bo letošnja sezona kmalu mimo, bi bilo prav. da bi se odgovorni domžalski forumi pobrigali, da bi dobili pionirji vsaj v naslednji sezoni človeka, ki bi jim pokazal skrivnosti tega. za Domžale danes še novega športa. V borbi za pokal maršala Tita so NK Domžale dosegle nekaj lepih uspehov, saj so zapovrst- jo premagale nekaj renomiranih naprotnikov. Nedavno so dosegle še en lep uspeh. Premagale še člana slovenske republiške lige Rudarja iz Trbovelj z 2 :0. Gole za Domžale sta dosegla Zupane in Blejc. Naslednji nasprotnik Domžal B moštvo Olimpije, kjer igra celo nekaj igralcev prvoligaškega moštva. Domžalčani so že s tem. da so se uvrstili v finale ljubljanske podzveze. dosegli lep uspeh. Kaj jez domžalsko košarko? To vprašanje si že nekaj časa postavljajo občani domžalske občine. Ce si skušamo nanj pošteno odgovoriti, si moramo dati odgovor: — Ne samo, da stagnira, domžalska košarka s hitrimi koraki nazaduje in je na najboljši poti, da že v bližnji prihodnosti pristane tam, kjer se pot kvišku za vsako moštvo šele prične. Ker so to Domžale, je to za nas tem bolj žalostna ugotovitev, ko vemo, kako visoko je domžalska košarka že kotirala v slovenskem in tudi medrepubliškem merilu. Razumljivo je, da se bo vsakdo takoj vprašal, kje so vzroki takega stanja. Zdi se nam, da bi bilo umestnej-še vprašanje, kdo so tisti in kaj so delali tisti, ki jim je bila izročena v roke domžalska košarka — direktno ali indirektno. Vsi bi — o tem smo lahko prepričani, radi slišali njihov zagovor. Tak seveda, ki bi mu mogli verjeti. Dejstva. ...da KK Domžale v Vsem dosedanjem poteku republiške lige ni dosegel skoro nobene zmage, ...da so bile nekatere tekme izgubljene z visokimi rezultati (tekma i Mariborom celo za 80 točk razlike), ... da v klubu vladajo slabi tovariški odnosi, ...da so bila za te rezultate porabljena v zadnjih nekaj sezonah velika finančna sredstva, bi bilo zelo težko opravičiti z lakonskim odgovorom — izmenjava generacij. Tak izgovor bi bil le delno resničen in bi bil pesek v oči samemu sebi in vsem, ki jim ie po zadnjih neuspehih za usodo Košarke v Domžalah vsaj še malo mar. Zelo težko je namreč uskladiti zgornje navedbe z dejstvi, da je bilo pionirsko moštvo trikrat prvak Slovenije in da je mladinsko moštvo na republiških prvenstvih večkrat zasedalo odlična mesta. Povsem gotovo je, da padec ne bi bil tako boleč, ako bi bila izmenjava generacij edini vzrok neuspehov. V življenju smo se navadili na neizkoriščene prilike. Tudi v košarki smo bili eni priča. Prilike pri množični vzgoji mladih ljudi, ki je bila zadovoljivo začeta, pa slabo nadaljevana, nismo izkoristili. Zlasti nam je lahko žal za gledalci, ki se jih je včasih zbralo tudi 2000 in jim je košarka pomenila lep športni užitek in razvedrilo po delu. Izpad KK Domžal iz slovenske republiške lige pa ni samo grenka kaplja v domžalsko športno življenje. Verjetno se bodo še kdaj ivojavila hotenja po republiški ligi. Vrnitev vanjo pa bo povezana s finančnimi sredstvi, ki že danes nikakor niso bila majhna. Plačali bomo torej nekaj, kar smo nekoč že imeli in kar smo po krivdi posameznikov in (milo rečeno) neresnosti kolektiva, izgubili. Ne nazadnje, žal nam bodi tudi za to. Vse velike športnike krasi lepa lastnost — skromnost. Zlasti te pa smo v K K Domžale v veliki meri pogrešali. Gotovo je, da v nekakšnem zvezdni-štvu, ki smo mu bili v zadnjem času v KK Domžile še vedno priča, ni rešitve domžalske košarke. Navadili smo se, da ob vsaki priliki delamo optimistične sklepe. Ob domžalski košarki si tega ne moremo. K K Domžale je danes na začetku svoje poti. Tam. kjer je bil pred leti. Iz nastale situacije je samo en izhod — delo za mladino. Na mladini svet stoji — pravi pregovor; čeprav je morda že nekoliko obrabljen, še vedno drži. Domžalskemu košarkarskemu klubu naj Ih> v prihodnosti glavno in edino vodilo.