250
Naši dopisi.
Iz Gorice 30. avg. (Izv. dop.) Pretekli teden so se zbrali dobro uro daleč od Gorice na slovenskih tleh pri slovenskem krčmarji mladi laški gospođici, večinoma vseučeliščniki na počitnicah, ker je bila nameravana veselica za 2, dan avgusta , so bili domači fantje razobesili avstrijsko in slovensko zastavo ravno na vrtu iste krčme. Ali slovenska zastava ni dala gospodičem pokoja, šli so na drvo ter so vrgli 2kratob tla slovensko zastavo, med tem so pa razsajali, zasramovali Slovence in so neki vpili: „Avstria mori! Evviva il re d'Italia" itd. To se pravi: Smrt Avstriji, živi kralj italijanski! Kaj ne, nadepolna mladina? In med to mladino je bil celo sin tukajšnjega predsednika c. k. okrožne sodnije! Ker je prišlo par teh gospodov nekoliko okrvavljenih domu, pride stvar tudi pred sodnijo. Upamo pa, da se dobi zato tako mesto, kjer se ne bo bati pristranosti; potem se gotovo razkrije marsikaj, kar Irredeota tako rada prikriva, kedar ji gre za kožo.                (Konec prih.)
Iz Gornjega Kašlja 28. jul. {Raznoterosti.) Strnena žetev je dokončana, naželo se je malo, komaj tretjino od lani; posebno rži je malo. Bog nas je toče obvaroval, a sedaj nam suša preti. Trava se je začela uže sušiti, močno bi potrebovali dežja. Fižola ne bo, ker mu odpada cvetje in tudi krompir se suši in vene. Kaj bo za otavo? Sena so nekateri še več nakosili kot lani ali otave ne bode večidel skoraj nič; po gričih se je uže posušila.
Treba bode plačati davke, delavce in med desetimi bi skoraj rekel, ni enega, da bi ne bil naredil užo dolga na novino, ta pa tako slabo obeta. Kaj bode? Treba bo prodati živino, vsaj druzega tako ne bo za prodaj. In ubogi kmetic ostal bode v tisti kamižoli, kakor je bil lani, če ne bode še slabša, in nekaj dolga bode več
na posestvu. Kdor ima gozd, ga do čistega iztrebi, kaj pa bo, kedar še tega ne bo? Morebiti bode kdo zasadil nov mlaa les? O, kaj še! Komu pa to tudi pride na misel in če bi mu tudi prišlo, saj se nihče ne briga za. to. Vsaj še sadnega drevja ne nasadi nihče toliko, kolikor bi ga lahko. Nihče nima pravega veselja, ker povsod manjka potrebnega poduka. Hvala Bogu, obrača se tu nekaj na bolje, ker gosp. učitelj Kavčič podu čuje mladino po moči v sadjereji. Bog daj tu svoj blagoslov.
Krivcev.
Iz Ljubljane. — „Ljublj.^Listu" zdi se naš spisek v zadnji številki z naslovom „Cehi pa Slovenci*^ nejasen^ hočemo mu tedaj dodati še par besedi: Pred vsem zdi se nam , da nase vrste niso nejasne glede preteklosti, ker ravno predmet, nad katerem se spodtika „Lj. L.^'^ je p rez na n, in nam je znanega še marsikaj iz prav prvotnih virov, toda ker nam nikakor ni bil in ni namen očitati in razpor širiti, zato smo v preteklost posegli v toliko, da smo s kratkimi potezami označili velike napake, ki so se godile zadnji čas v našem taboru. Kazali smo tudi dosti določno, kedo jih je zakrivil, za to nam priča odgovor „Lj. Lista'^ sam.
Kam  pa merimo in kaj nameravamo   glede prihodnosti, tega morebiti nismo razložili dosti nadrobno^ v Kratkem obrisu pa nacrtali smo tudi to, kar mislimo^ da je v Dližnji prihodnosti treoa storiti naši stranki na Kranjskem.
Kazali smo na izgled Cehov. Kazali smo, kako ia zakaj narašča moč konservativne stranke v kuriji češkega velikega posestva. Glede naših razmer, ki so nam pri predzadnjih volitvah kazale skoraj popolpo ravnotežje med narodno-konservativno in pa nemško-iiberalna stranko, označili smo kot naglavno napako onih, ki so to zakrivili, da so senaši dosedajzmiraj zvesti zavezniki iz kurije velikega posestva brez vsakega veljavnega vzroka odbacnili od nas. Narod naš spozna to napako, in ne dvomimo, da jo bo popravil pri prvi priliki. — Jeli pa to napako spoznajo tudi oni, ki so jo zakrivili? — Ako so naše zadnje ali prejšnje opazke neKoiiko pripomogle k onemu spoznanju^^ tedaj dosegle so svoj namen.
Kazali smo dalje na izgled Cehov, kako strogo varujejo disciplino v mogočni svoji stranki, pokazali smo^ kako postopajo zoper one, ki rušijo disciplino.
Vprašamo Iihko vsakega rodoljuba in le en sam odgovor gotovo dobimo povsod, da se tako dalje ne more in sme več postopati pod zastavo naše narodne stranke, ako nočemo biti v posmeh nasprotnikom našim, ako nočemo ugodnejše dobe , v kateri si nabirajo, na pr. Čehi zaklade za slabeje prihodnje čase, ako nočemo te ugodne dobe zgubiti popolnoma s praznim osebnim prepirom v pogubni neslogi.
Izvoljeni zastopniki našega naroda, naš klub in kedar ga ni izvrsevalni odbor, morajo v prihodnje še odločnejše in za vsako ceno varovati narodno disciplino.
Ako bi tako početje, cako motenje narodove volje, tako razdvojevauje naše stranke njeni zastopniki z ramami majaje odobravali, pripravljali bi s tem pota popolnemu razpadu naše stranke, razglasila bi se anarhija in zato rekli smo v zadnjem listu, da se mora izrezati bolni del, — sicer je boljši, da odstopijo oni, ki imajo sedaj pravico in dolžnost skrbeti za blagor našega naroda.
Izvrsevalni odbor spoznal je med volitvami svojo dolžnost, SVOJO veliko odgovornost nasproti narodu, v čegar imenu je delal. Polno prepričanje imamo, da je Izvrsevalni odbor svojo nalogo vestno izpolnil ia opraviči se za to lahko pred vsem svetom, ni se oziral na osebe,   ampak  hladno  je  računal  z danimi razme-
251
rami, ia straaka naša storila bi bila lep korak naprej. Povsod zmagali bi bili sijajno, v složnem postopanji mogoče bi nam bilo ravno na dolenjskih voliščih odpraviti one napake, katere so nam zasejali tam doii naši sovražniki, zaupajoč drug drugemu, mogli bi bili v slogi doseči mnogo, mnogo — tako pa našla je naša narodna fitranka pri rušitelju naše sloge pomočnika, katerega bi se ne bila mogla nikdar nadejati. Prisiljena je bila k boju z njim. Pa pustimo preteklost, brezvspešno bi bilo očitanje.    Glejmo v prihoanost.
Tako ne sme dalje ostati. Narodna stranka mora Bkrbeti, da narodova volja zopet zadobi veljavo. Napake, katere so se godile v našo veliko šKoao, morajo se, v kolikor to sploh mogoče, popraviti.
Želimo in upamo, da oni, ki so jih zakrivili, vsaj iz očividnih nasledkov spoznajo — upamo, da spo-2;najo vsaj svojo dolžnost, ne vtikati se zoper stranko in v škodo stranke. Katera se je do sedaj skazala za njihovo zvesto podpornico.
Kar hočemo, izrečeno je tedaj v malih besedah: Očigled ugodnemu splošnemu položaju in velikih duševnih in gmotnih teženj našega naroda je dolžnost na-jodne stranke, kar prej popraviti napake, storjene pri zadnjih volitvah, v ta namen pomagati je na aan narodovi volji, v Klubu narodnih zastopnikov vpeljati je strogeja disciplina, da se tako povrne rušena sloga. Vsak rodoljub naj pripomore, da se to doseže, Ker ie tako smemo se nadejati združeni z drugim slovenskim svetom in s pomočjo naših naravnih zavezniKov boljše prihodnosti.
To so naše želje! Ali se bodo spolnile? — Bog ve! Doživeli smo uže neverjetne stvari, upajmo, da bi jih vsaj še več ne!
Dostavek, Tudi včerajšnji „Lj. List'^ št. 175 prizadeva si dokazati, v dolgem članKu ovreči načela izražena v spisu „Novic^ pod naslovom „Čehi pa Slovenci". Prav odveč bi Dilo, takemu dokazovanju odgovarjati obširneje, ker ni se nam bati, da bi bilo ono dokazovanje Je enega čitatelja prepričalo:
a) da bi  bila naša zadnja volitev v dolenjskih mestih v resnici izraz narodove volje; b; da bi se vsied te volitve ne bil   odbacnil od narodne stranke grof Margheri  in  ž njim  mnogo naših velikih posestnikov,  in da je to ravnanje dalo še za daljno prihodnost nasprotnikom našim večino v velikem posestvu; c) da bi ta volitev ne bila silovito oslabila naše narodne stranke, razdvojila naroda in njegovih zastopnikov med saboj in pa.   Kar bi moralo vsaj „Lj. L." še bolj pri srcu biti, razdvojila tudi naroda in zastopnika naše deželne vlade. Ako bi nam vse to „Lj. L."   mogel  ovreči,  potem bodemo morebiti razumeli deloma njegovo pisavo.   Ako |)a to ne,  moramo pa še zmiraj vprašati glasilo vlade, katero   bi jnoralo   prijazno  biti svojim prijateljem:   Čemu  nam je bilo vsega tega treOa, in kako je mogoče s takim postopanjem koristiti naši narodni stvari?   Le učimo se pri Oehih!
—  Za župana kranjskega mesta izvoljen je zopet velezaslužni dosedanji župan gospod Karol Šavnik, jza svetovalce pa gospodje: Pavšler, Sajovic in Dolenc.
—  Pedesetletuico svojega mašništva obhaja prihodnjo nedeljo dne 9. t. m. v ljubljanski uršulinski cerkvi prečastiti gospod monsignor Mihael Potočnik, duhovnik pri Ursulinkah. Jubilant rojen je v Kropi dne 21. septembra lb09. in je bil za mašnika posvečen dne
2. avgusta 1835. 1.   čestitamo gospodu zlatomašniku in želimo mu še mnogo srečnih let!
— Imenovanja. Dr. Adalb. Gertscher, c. kr. okrajni sodnik v Mariboru 1. breg Drave, postal je državni pravdnik v Celji. C. kr. sodnijski pristav Karol Nadamlenski v Celji, postal je pravdnika namestnik v Ljubnem. C. kr. okrajni sodnik Janez Kastelic v Laškem trgu, postal je sodnijski sovetnik v Gradci. C. kr. okrajni sodnik Lovro Ulčar v Radovljici, in C. k. sovetniški tajnik Franc Lule k v Celji, imenovana sta za sodniška sovetnika v Celji. C. k. soduijski pristav Karol Dejak v Trstu,^ postal je okrajni sodnik v Podgradu, sodn. pristav Simen Lettich pa okrajni sodnik v Voloski, kjer je okrajni sodnik Vi sin ti ni prestavljen na lastno željo v Poreč. C. k. okrajne sod-nije pristav dr. Kušar prestavljen je po lastni želji iz St. Mohorja v Briže.
—  Letno poročilo čveterorazredue ljudske šole v Postojni kaže nam, da je na tej šoli podučevalo z vštetim vodjem šest učiteljev. Šolo obiskavalo je 343 učencev in učenk, izmed katerih je bilo za prestop v višji razred sposobnih spoznanih 207, izmed teh bilo je pohvaljenih 43. V sadjereji pa so se odlikovali: štirje učenci četrtega in trije učenci tretjega razreda.
Iz zahvale, sprejete v letno poročilo, razvidimo, da je prečastiti gosp. dekan Janez Hofstetter daroval za šolsko zastavo krasen in dragocen trak z napisom: „V spomin obletnice bivanja presv. Cesarja v Postojni 1. 1883.", in da je dalje izročil šolskemu voditelju lepo sliko knezo-vladike ljubljanskega. Šolski vodja je nad-učitelj g. Janez Thuma, katehet pa častiti g. Ivan Lavrenčič, poleg teh pa še dva učitelja in dve učiteljici.
-^ -{• Gosp. Luka xlleš, župnik na Preski pri Medvodah, umrl je minulo nedeljo in je bil danes pokopan.
—  „Slavec", del. pevsko društvo, napravilo je minulo nedeljo svoj prvi izlet na Bled. Prepevaje mudil se je v Lescah, pri Petranu, na Bleškem otoku, na Gradu in po jezeru prepevajoč kazal je mnogobrojnim gostom tudi s petjem, da bivajo na slovenskih tleh.
—  Dežja težko pričakovanega dobili smo, hvala Bogu, dve noči zaporedoma v Ljubljani in okolici prav obilno. Travniki in polje, ki je uže škodo trpelo vsled suše, se zopet oživlja. Povsod čuje se le en glas: Hvala Bogu!
—  Kraj carska podružnica „Narodnega Doma" prav krepko napreduje, kajti razposlala je uže poverjeniških knjižic za 60.000 udov. Posebno pohvalno nam je omenjati mesta Kranja, v katerem se plačuje blizo 3000 mesečnih krajcarskih doneskov. Trdno smo prepričani, da dobimo v kratkem tudi iz druzih slovenskih mest ia trgov enako veselih vesti, ter da ne bode hotelo zaostati nobeno slovensko mesto ali trg v spolnovanji svojih narodnih dolžnosti. V novic pa poživljamo vse zavedne narodnjake, da nas podpirajo s tem, da se mnogobrojno oglase poverjeniki podružnice. Nikar naj se nikdo ne zanaša na druzega ter naj se le brzo oglasi, kajti več ko je poverjenikov, toliko lepše bode vspeh, toliko hitreje bode dosežen naš lepi namen. V spodbudo naj nam bodejo Slovenci, živeči v ptujini, koji so se oglasili na prvi oklic kot poverjeniki za Dunaj, Keko, Lienc na Tirolskem, Ljubno itd. ter v posnemanje naj nam bodejo slovenski delavci v Seegraben-u na Zgornjem Stirskem, ki plačujejo nad 100 mesečnih doneskov, koje si pritrgajo od težio zaslužene dnine. Toraj na delo rojaki! Oglašajte se takoj za poverjenike
252
in zahtevajte poverjeniških knjižic z enkrajcarskimi ali pa desetkrajcarskimi markami pod naslovom :
„Krajcarska podružnica ;,Narodnega Doma"
(Dr. Jos. Stare)
v Ljubljani.