8^54 A A 6 010 O2( OSREDNJA KNJIŽNICA S P•R*1^6 66001 KOPER Primorski dnevnik Poštnm<> p.ačana v guiuvui Abb. postale i gruppo Cena 400 lir Leto XXXVII. St. 104 (10.926) TRST, nedelja, 3. maja 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi TITOVA REVOLUCIONARNA MISEL VODILO NARODOM JUGOSLAVIJE Ni jutrišnji dan pred letom dni je v Ljubljani umrl predsednik Socialistične federativne republike Jugoslavije Josip Broz Tito, človek, ki je spremenil svojo domovino, človek, ki je nakazal in stopil na pot, ki vodi k sožitju, pravičnosti in trajnemu miru v svetu. Jugoslovanski narodi, in mi v zamejstvu z njimi, so kljub pričakovanju trenutka, ki je postajal v dolgi bolezni neizogiben, onemeli v bolečini, ker nismo izgubili samo predsednika in državnika svetovnega ugleda, pač pa še prej kot to voditelja, ki je znal popeljati svoje ljudstvo iz smrti, na katero so ga obsodili okupatorji, v življenje skozi častni boj, ki mu ni primere v zgodovini in ki ga je vodil 35 let v svobodi z enakim dostojanstvom kot v narodnoosvobodilni epopeji, z dostojanstvom državnika in voditelja, ki niti za en sam trenutek ni bil pripravljen stopiti s poti, na katero se je podal na čelu svobodoljubnih narodov, pa čeprav je hoja po tej poti zahtevala žrtve in odpovedovanja, a je prav zato vodila k vedno novim zmagam, k velikim ciljem svobode, neodvisnosti napredka in miru. Kaka ponosni smo bili, kljub črni žalosti, ki je polnila naša srca, ko se je na Titovi zadnji poti zbral prek svojih najvišjih predstavnikov takore-koč ves svet, da se pokloni njemu, ki je s svojim bojem in zgledom postal simbol. Ponos«; zato, ker smo občutili, kako je Tito še s svojo smrtjo, s svojim poslednjim dejanjem opozoril svet, velike in male, bogate in revne, razvite in nerazvite, med seboj prijateljske in med seboj nasprotujoče si države vsega sveta, da je samo v skupnih prizadevanjih vseh za mir in sožitje, zajamčen napredek človeštva. Kako mogočni in presunljivi so bili prizori, ko so se neme reke ljudi pomikale mimo kata-falka z njegovim truplom in potem brezkončnem žalnem sprevodu, ko je bilo slišati samo pritajeni jok, v slovesni zbranosti pa čutiti prisego, da ostaja Titova pot tudi po njegovi smrti pot vseh, ki so po njej hodili z njim v veličastni narodnoosvobodilni epopeji, v obnavljanju razrušene domovine, v graditvi socialističnih odnosov v jugoslovanski družbi in ob njegovem nenehnem opozarjanju, da je bratstvo med jugoslovanskimi narodi največja in najbolj dragocena pridobitev narodnoosvobodilnega boja in revolucije narodov in narodnosti Jugoslavije. Eno leto je minilo od tistega težkega due, težkega ne le za jugoslovanske narode, pač pa za ves svet, saj je s Titom umrl borec za nov, drugačen, pravičnejši, lepši in mirnejši svet. V enem letu se ne more dosti spremeniti, čeprav živimo v živčnih časih, ko je vsak izziv in vsaka reakcija nanj lahko povod hudim zapletom in krizam. Eno leto je za nami od takrat, ko so se tu in tam oglašali zlokobni glasovi o času «po Titu* in so pri tem mislili predvsem na Jugoslavijo in njeno sposobnost ohranjanja in razvijanja orjaške Titove zapuščine. Nekateri so celo kovali mračne načrte in si delali določene utvare, da bo ta Titova tvorba stopila z jasno začrtane pati bodisi v eno ali drugo stran ali sc celo zrušila pod težo problemov. ............ . Za vse tiste pomeni to leto od Titove Smrt, hudo razočaranje. Jugoslovanska družba se je sicer morala in se še kar naprej mora spopadati s težavami, s kakršnimi se spričo zaostrene gospodarske krize bolj ali manj spopada ves svet od bogatih do revnih, spopadati se mora tudi s problemi svoje lastne rasti. To je nekaj povsem normalnega in tako je bilo tudi za časa Titovega življenja. Toda prav v takem nelahkem mednarodnem in notranjem položaju je dokazala svojo notranjo trdnost in sposobnost, da odločno in n-spešno premaguje težave in razvija ter izpopolnjuje svoj samoupravni družbeni sistem in svojo notranjo demokracijo ter utrjuje svojo trdnost, slonečo na enakopravnosti narodov in ijarcdnosti in njihovi medsebojni vzajemnosti, (livnem ostaja trdno na obrambi svoje neodvisnosti in na razvijanju mednarodnih in dobrososedskih odnosov v duhu Titove politike' neuvrščenosti in boja za mir. Tako ostaja Titova pot slej ko prej pot Jugoslavije in njenih narodov, Titova revolucionarna misel pa vodilo za nadaljnje odločitve v nenehnem družbenem razvoju jugoslovanske stvarnosti. Romanja na Titov grob v dedlnjskcm cvetličnem gaju so prav zato neizmerljivo več kot simbolično izražanje spoštovanja velikemu človeku, so ob tem predvsem potrjevanje zvestobe njegovemu delu in njegovi oporoki. JOŽE KOREN V ZNAMENJE ENOTNOSTI DELOVNIH LJUDI Prvomajske proslave v Italiji in po svetu Predsednik ZSJ Potrč v Labinu - Na v stotine aretiranih v Pinochetovem Čilu RIM — Stotisoči delovnih ljudi so v Italiji proslavljali 1. maj v znamenju enotnosti in potrjene obveze nadaljevati enoten boj za vzpostavljanje pravičnejših družbenih odnosov, za napredek in za mir. Izjalovila so se zlohotna pričakovanja desničarskih političnih in gospodarskih krogov, ki so v zadnjih tednih napihovali različna gledanja treh sindikatov glede možnosti popravkov k veljavnemu sistemu draginjske doklade v okviru plat- IIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIinilllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMlIllllllMllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllin Po 42. kongresu PSI •Smo šele m pol poti, ki jo moramo prehoditi, da postane socialistična stranka najbolj odločujoča šila v državi*, je dejal ® svojem zaključnem govoru na kongresu socialistične stranke v Palermu tajnik Bettino Craii. «Zarodi tega moramo biti previdni ua drugem delu te naše poti, da ne zdrknemo ponovno z gore v dolino ter izgubimo to, kar smo v zadnjem času pridobili.» Previdnost bo torej vodilo za socidli-stično politiko v prihodnjem obdobju. V tem času, s tako previdno akcijo, naj bi se socialistična stranka utrdila na tistem osrednjem prostoru v italijanskem političnem svetu, kamor jo hočejo pripeljati Craii in njegovi mladi sodelavci, ki so dosegli na predkongresnih skupščinah in tudi na kongresu tako visoko zmago, kakršne ni doslej beležil v skoro devetdesetletni zgodovini socialistične stranke v Italiji, noben lea-der in nobena struja. Palermski kongres je pomenil Za italijansko socialistično stranko ne le zmago reformizma, ne le izrednega, in v tolikšni meri. še nikdar zabeleženega zanimanja drugih strank in tiska zanjo, pomenil je v prvi vrsti skoro popolno preosnovo stranke. Nič več sklicevanj na slavno zgodovinsko preteklost, na stare mite, na nekdanjo ideologijo. Sedanja socialistična stranka se čuti sodobno, o starih leaderjih in idejah govori le toliko kot je nujno potrebno. Zaradi tega so predvsem mladi zgolj iz vljudnosti sprejeli glasove prejšnjih voditeljev, Lombardija, De Martina, Mancinija. Vsa teža posegov in seveda v zvezi s tem tudi vse zanima- nje novinarjev, politikov drugih strank, italijanske javnosti, je bilo namenjeno sodobnim vpraša-n em, odnosu socialistov do sedanje vlade in s tem v zvezi odnosom z demokristjani, komunisti in manjšimi strankami ter tudi. čeprav ne tako izrazito, notranjim 1 vprašanjem socialistične stranke. Vprašanje obstoja ali padca Forlanijeve vlade je bilo sicer aktualna tema, vendarle uokvir- jena v širši okvir odnosov med socialisti in demokristjani na eni ter komunisti na drugi strani. S svojim posegom je Berlinguer ponudil možnost odpiranja dialoga med komunisti in socialisti: za tak dialog, ki ni poznal v zadnjem času najboljših oblik in ki je tudi v komunistični partiji povzročil različna gledanja na stvar. Vlada, bolje rečeno koalicija, ki podpira vlado, naj bi ostala, po Craiijevih besedah, do konca mandatne dobe sedanjega parlamenta. S tem ni rečeno, da bi Forlani moral še tri leta ostati na čelu vlade; s tem ni rečeno, da bi na tem mestu moral za vedno ostati demokristjan. Predstavniki te stranke že vso povojno dobo zasedajo mesto predsednika vlade, imeli so najvažnejša mesta v državni upravi. Nikjer pa ni napisano, da mora ostati vedno tako, je dejal Craii; še bolj so to poudarjali razni njegovi sodelavci. Na kongresu je bila po- trjena želja socialistov, da zasede njihov predstavnik mesto predsednika vlade, vendarle o-čitno nočejo v to preveč siliti, hočejo pripraviti primerna tla za tak dogodek, ki bi pomenil precejšen preokret v italijanski povojni politiki. Zaradi tega morajo biti socialisti previdni, je na kongresu večkrat poudaril Craii. Vprašati se moramo sicer, kako stabilna bo ta Forlanijeva vlada, če pride, najbrž kmalu, do spora, do ostrega spora med dvema partnerjema koalicije, socialisti in republikanci, ki niso, s predsednikom Visentinijem, nič kaj prijateljsko razpoloženi do Craiijeve politike. Kaj pa na levici? Socialisti so zavrgli veliko starega in sedanjo stranko, upoštevajoč tudi spremembe v statutu, ki določajo tudi neposredno izvolitev tajnika ter MARKO VVALTRITSCH (Nadaljevanje na zadnji strani) forme protiinflacijskih in proti-kriznih ukrepov in celo napovedovali razdor v sindikalnem gibanju. Z vseh shodov in manifestacij, ki jih je priredila enotna zveza CGIL - CISL UEL po vsej državi, ter iz govorov najvišjih sindikalnih voditeljev je odgovor takim manevrom izzvenel nedvoumno: enotnost je nezamenljiva vrednota sindikalnega gibanja in temelj za nadaljnje zmage vseh delovnih ljudi. «Instrumentalne in sektaške polemike, nestrpnost in natolcevanja* je obsodil na velikem sindikalnem shodu v Rimu sam generalni tajnik CISL Carniti, ki je naglasil, da bo sindikat sprejel razpravo o draginjski dokladi «šele ko bo vlada globoko preokrenila pogubno gospodarsko politiko* s stvarnimi ukrepi za zajezitev inflacije (zamrznitev tarif in nekaterih cen ter stanarin, boj proti davčnim utajam, znižanje bančnih obresti) in ob strogem jamstvu za ohranitev kupne moči plač*. Skoraj povsem enake misli sta razvijala na sindikalnih shodih v Tarantu tajnik UIL Benvenuto in v Bologni tajnik CGIL Lama, ki sta prav tako poudarila nujnost utrjevanja enotnosti, kot prvi pogoj za uspeli sindikalnih prizadevanj za novo gospodarsko politiko. Na sindikalnem shodu v Boloedt so spregovorili tudi zastopniki jugoslovanskih sindikatov, enotna sindikalna zveza pa je prav ob 1 maju odprla razstavo več kot 200 del, ki so jih poklonih umetniki zagrebške «Grupe 69*. ki so izkupiček od prodaje namenili družinam žrtev lanskega fašističnega atentata na bolonjski postaji. Številne prvomajske proslave so bile tudi po vsej Jugoslaviji. V četrtek, na predvečer 1. maja je bil pred skupščino v Beogradu slavnostni koncert, v petek pa so bili prvomajski mitingi po vseh republikah in pokrajinah. Predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Miran Potrč je govoril v Labinu, kjer je bila prvomajska proslava združena s proslavo 60-letnice labinske republike, na Primorskem pa je bilo že tradicionalno prvomajsko slavje na Socerbu. Delovni ljudje so se zbrali na množične manifestacije ob prazniku dela povsod po svetu. V Moskvi je bila tradicionalna parada na Rdečem trgu, kateri pa niso prisostvovali veleposlaniki večine zahodnih držav (iz protesta proti zasedbi Afganistana). Na Poljskem samostojni sindikat »Solidarnost:* ni priredil nobenih proslav, delavci so se pa na pobudo partije vseeno zbrali v Varšavi v velik sprevod (od 200 do 300 tisoč ljudi), ki so ga vodili tajnik PZDS Kania, predsednik vlade Jaruzelski in druge najvišje državne osebnosti. Tudi v Pinochetovem Čilu so si delavci kljub fašističnemu terorju upali na ulice, a je policija manifestacije razgnala s silo ter aretirala v več mestih na stotine delovnih ljudi, v samem Santiagu 141, med njimi tudi nekaj rudarjev iz rudnika bakra »El tenien-te», kjer je v teku stavka. Navzlic policijski prepovedi je tudi 2.000 argentinskih žensk, mater ali žena nasprotnikov vojaškega režima, ki so «izginili», priredilo tihi sprevod na Plaza de Mayo v Buenos Airesu, kot že dela četrto leto, da bi jun oblasti povedale, kje so njihovi svojci. KoRčan obisk Gedafija v SFRJ BEOGRAD — Z objavo skupnega poročila se je sklenil uradni obisk libijskega predsednika Gedafi.ja. ki se je v preteklih dneh pogovarjal z najvi^ mi voditelji SFRJ. Skupni kom. nike izraža zaskrbljenost nad napetostjo v mednarodnih odnosih, ki je posledica poskusov vmešavanja v notranje zadeve suverenih držav, blokovske politike in oboroževalne tekme. Jugoslavija in Libija pozdravljata uspeh nedavne konference neuvrščenih v New Delhiju in ugotavljata ugoden razvoj medsebojnih odnosov ter nadaljnje možnosti plodnega sodelovanja. BEOGRAD — Po prvih podatkih o nedavno izvedenem popisu je bilo 31. marca v Jugoslaviji 22 milijonov 352 tisoč 162 prebivalcev, milijon in 800 tisoč več kot ob ljudskem štetju pred 10 leti. PRVEGA MAJA V STEVERJANU GORIŠKA PROSLAVA 40-LETNICE OF L..... . .... Na glavnem trgu v Števerjanu, pred spomenikom padlih v narodnoosvobodilni vojni, so na praznik prvega maja proslavili 40-letnico ustanovitve Osvobodilne fronte. Za to priložnost so k spomeniku položili vence SKGZ. VZPI - ANPI, sekcije KPI in krajevne skupnosti Kojsko. Po zvokih godbe iz Nabrežine in uvodnih besedah Ivana Humarja, ki je vse navzoče povabil k enominutnemu molku v počastitev padlih v osvobodilnem boju, so o pomenu nastanka OF za takratno in sedanjo usodo slovenskega naroda, za italijansko - jugoslovanske odnose, za razvoj italijanskega odporniškega gibanja in za zamejsko narodnostno skupnost spregovorili medvojni in povojni družbenopolitični delavci na Primorskem in v Sloveniji Julij Beltram-Janko, član pokrajinskega vodstva VZPI -ANPI Silvino Poletto in predsednik teritorialnega odbora SKGZ dr. Mirko Primožič. Julij Beltram, ki je bil med vojno član pokrajinskega odbora za Slovensko Primorje, je u-vodoma opozoril, da proslavljamo hkrati tri pomembne obletnice: 40-letnico ustanovitve OF, 36-letnico osvoboditve in mednarodni delavski praznik, 1. maj. Potem pa je prišel k prelomnemu letu v zgodovini slovenskega naroda, letu 1941, ko je bila ustanovljena OF. enotna, vsenarodna, nadstrankarska politična organizacija, ki je v zgodo- vini slovenskega naroda zapisala najsvetlejšo stran, ne le za tisti, ampak tudi za kasnejši čas, ko je bilo treba obnoviti porušeno domovino in ohraniti priborjeno svobodo in neodvisnost. Beltram se je spomnil prvih aktivistov OF v Brdih. Antona Veluščka in Adrijana Kumarja, in splošne udeležbe briškega prebivalstva v NOB. Poudaril je važnost povezovanja osvobodilnega boja proti okupatorju z bojem antifašistov v Italiji, kar je predstavljalo podlago za današnje dobrososeske odnose. Na njim je član pokrajinskega vodstva VZPI -ANPI Silvino Poletto opisal agresivnost italijanskega fašizma, obsodil je učni program, ki ne omogoča dijakom, da bi se seznanili z zgodovino fašizma in odporniškega gibanja, z nastankom prve garibaldinske enote v Italiji prav tu, v sosednjem Krminu, Dejal je, da velik delež našega prebivalstva v osvobodilnem boju dokazujejo števiini spomeniki. in opozoril, da javne ustanove postopno zmanjšujejo duha odporniškega gibanja, tako da danes lahko govorimo o občutnem odstopanju od stališč leta 1973, ko sta občina in pokrajina skupno s partizanskimi organizacijami priredili enotno proslavo odporništva in udeležbo slovenske govor niče Marije Bogataj. (Nadaljevanje na 3. strani) PRED BLIŽNJIM REFERENDUMOM Cerkev zaostruje kampanjo o splavu Levičarski in laični uslužbenci RAI o instrumen-talizaciji državne radiotelevizije — Berlinguer je opozoril na nevarnost, ki jo predlog Gibanja za življenje predstavlja za demokratično družbo RIM — Nadaljuje se grobo vmešavanje Cerkve v kampanjo o re-refendumu o splavu. Danes bo o tem menda zopet govoril papež Janez Pavel H., tudi včeraj pa ni manjkalo posegov od strani cerkvenih dostojanstvenikov. Tako se je za odpravo zakona o splavu zavzel kardinal Siri v članku, ki ga objavlja milanski dnevnik Av-venire (katerega lastnik je, kot znano, Vatikan), prav tako včeraj pa se je za odpravo zakona ponovno izrekla italijanska škofovska konferenca, ki je izrekla solidarnost s »poslanstvom papeža Janeza Pavla H.». Tem pozivom «za življenje* se pridružujejo pozivi demokristjan-skih veljakov. KD je sicer od vsega začetka trdila, da ne bo vodila «križarske vojne* o splavu, včeraj pa je Piccoli dejal, da «ni res, da je KD nevtralna,* in je pristavil da so hoteli demokristjani pustiti razpravo izven strankarskih kalupov, ter da so želeli, da bi to naredile tudi druge stranke. Pri tem pa je Piccoli ponovil stališča, da gre za vprašanje človečanskih, krščanskih in družbenih načel ter ...........................................i.. Osrednja prvomajska manifestacija v Trstu V petek je bil T Trstu tradicionalni prvomajski sprevod z zborovanjem na Trgu Goldoni. Poročilo na 2. strani (Foto Mario Magajna) poudaril, da je KD «za izbiro Gibanja za življenje, ker vsebuje popustljivost zakona o splavu velike pomanjkljivosti.* Piccoli ni skoparil z običajnimi parolami o vrednotah življenja, ni se pa seveda poglobil v vsebino zakona o splavu, kot tega ni naredil niti Andreotti, ki je dejal, da je namen «zelene glasovnice,* torej tiste, s katero bomo glasovali o predlogu gibanja za življenje, «da prepreči neodgovorno ubijanje bitij, ki imajo pravico do rojstva .. .». Pri tej svoji kampanji se Cerkev in demokristjani poslužujejo vseh dovoljenih in nedovoljenih sredstev. Eno nedovoljenih so televizijski ekrani, na katerih (po prvi televizijski mreži) so informativne oddaje* vse prej kot informacija, predvsem zaradi posnetkov, marsikdaj pa tudi zr.radi spremnega besedila. Uslužbenci RAI, ki pripadajo vsem levičarskim in laičnim strankam, torej vsi razen fašistov in demokristjanov, so bili zato včeraj prisiljeni pozvati predsednika upravnega sveta RAI, naj poseže zato, da bodo spoštovana »osnovna pravila javne radiotelevizijske službe, še zlasti zato, ker smo priča instrumentalnemu poveličevanju izjav in stališč cerkvenih oblasti o vprašanju splava.* V ospredju je torej vprašanje vmešavanja Cerkve v strogo državna vprašanja, torej kampanja, ki je po svoje še ostrejša od kampanje o zakonu o razporoki. To ne razburja le levice. Tajnik PLI Zanone je tako opozoril, da pre-Zanone včeraj opozoril, da prehaja kampanja o splavu na zgrešeno raven in pozval volivce, naj preprečijo, da »postane prekinitev nosečnosti zopet kaznivo dejanje in da se zopet pojavi človeška tragedija in družbena sramota, ki jo predstavlja skrivni splav.* Tajnik KPI Berlinguer pa je včeraj opozoril še na en aspekt sedanje kampanje. Če bi bil odpravljen zakon o splavu, je dejal, bi bil to hud udarec za vse družbene zahteve, ki jih postavljajo ženske in bi tudi utrl pot novim napadom na demokratične pridobitve, ki jih je delavstvo izbojevalo. Skratka, problem je mnogo širši od samih moralnih in verskih aspektov splava, saj seže v sam demokratični razvoj italijanske družbe, ki ga želijo nazadnjaške sile zaustaviti. «Slovanska» manjvrednost in «rimska» vzvišenost... Raziskovalno delo v rimskem osrednjem državnem arhivu je zame vedno dramatično doživetje, saj je tam shranjenih na tisoče in tisoče policijskih dokumentov, ki nadvse zgovorno pričajo o usodi primorskih Slovencev pod fašizmom. Tokrat pa je bilo dvakrat dramatično, kajti v roke mi je prišel material, med katerim je bil tudi fascikel mojega očeta. Gre za tisto široko protislovensko akcijo, ki so jo uprizorile italijanske oblasti med leti 1940 in 1941 in jo kronale z drugim tržaškim procesom Iz telegramov ministrov, kvestorjev, policijskih direktorjev, prefektov, iz poročil uradnikov zloglasne OVRE, teko ravnodušnih v svoji birokratski neprizadetosti, a obenem tako zgovornih o odkritju, procesu m Haig pri Forlaniju Colombu in papežu RIM Ameriški državni tajnik Alexander Haig je prispel včeraj v Rim, kjer bo v ponedeljek in torek sodeloval na posvetu zunanjih ministrov 15 članic NATO. Gen. Haig se je zjutraj najprej sestal s predsednikom vlade Forlanijem, nato pa z zunanjim ministrom Co-lombom, s katerim je izmenjal mnenja o mednarodnih vprašanjih, še posebej pa o zaostritvi krize v Libanonu in o odnosih Zahod - Vzhod. Popoldne ga je sprejel na zasebni o-bisk tudi papež Janez Pavel II. Napetost v Ulstru BELFAST — Po 63 dneh gladovne stavke je Bobby Sands, pripadnik nacionalistične skupine IRA, ki je bil v zaporu izvoljen za člana angleškega parlamenta, na pragu smrti. Medtem ko Sands hira v ambulanti posebnega zapora v Mazeu, doživlja Severna Irska vzdušje obsednega stanja, v pričakovanju izredne oživitve teroristične dejavnosti, ki bi nastopila po njegovi smrti. Srečen konec preusmeritve letala PARIZ — Srečno se je končala ugrabitev letala, ki ga je neki neuravnovešeni Irec preusmeril iz Londona na francosko letališče Le Touquet. V letalu je bilo 123 oseb. Na francoskem letališču so pripadniki policijskih sil vdrli v letalo in aretirali gusarja. obsodbi naših antifašistov, je zadihala vame neka dotnača tragedija, ki me je globoko vznemirila. O rezultatih tega raziskovalnega dela bom govoril drugje. Tukaj naj se samo ustavim vri trditvi, ki sem jo večkrat zasledil v pisanju fašističnih veljakov, da je treba namreč s Slovenci postopati s trdo roko. Reški prefekt je tako pred 'zakliučkom procesa zagotavljal podtajniku za notranje zadeve Buffarini ju: •Po našem odnosu v Slovenili in na Hrvaškem, odnosu, ki ie hotel biti izraz rimske prdvice v pravem pomenu besede, ki pa ga je: to št enkrat ponavljam, ta manjvredna rasa smatrala za dokaz maše šibkosti... mislim, da bi dejanji usmiljenja bilo škodljivo zaradi ■ svojih posledic in to z; vsakega • vidika*. Tržaški prefekt Tambur-rini pa je konec decembra 1941 poročal v Rim, da je javno mnenje v našem mestu z obžalovanjem sprejelo novico o pomilostitvi štirih od devetih obsojencev na smrt, to pa zaradi tega, •ker pozna značaj Slovana s'katerim zaleže samo trd način,' zaradi naravne zlobe, ki je povezana z zvitostjo in hinavščino te rase*. Ob takih in podobnih mnenjih, ki so, o tem sem prepričan, še danes živa, sem se bridko zamislil. Podoba, ki jo imajo o nas ljudje, s katerimi nam je usojeno živeti, je očitno prav tako izkrivljena v negativnem smislu, kakor je neresnična v pozitivnem ona, ki jo imamo mi o sebi. Med nami namreč še vedno živi prepričanje herderjanskega izvora, da smo miroljuben, skromen, v svoji prvinski iskrenosti nepokvarjen rod, ki mu je sojeno živeti kakor nedolžni ovci med krvoločnimi volkovi. Najbrž ne bo držalo ne eno ne drugo: smo pač ljudje s slabostmi in vrlinami, zmožni hudega in dobrega, kakor vsi ostali. Vprašujem se, ali ne bi bilo mogoče, prav na podlagi tega spo znanja skupne usode tu na naših tleh, kjer so nacionalne strasti in spori še vedno živi, najti poti do kulturnejšega sožitja. Mislim, da se ne varam, če rečem, da smo se Slovenci že dokopali do prepričanja, da je mogoče samo v treznem pogovoru reševati stare nesporazume. Ali bomo našli med italijanskimi someščani v tem iskanju novih, naprednejših, bolj človeških odnosov dovolj sogovornikov? Aii pa so med njimi še vedno živi predsodki o »rimski* vzvišenosti in «slovanski» manjvrednosti? V tem primeru se ne bomo izneverili puntarski dediščini naših očetov JOŽE PIRJEVEC TRŽAŠKI DNEVNIK 3. maja 1981 Z VELIČASTNEGA IN NEFORMALNEGA PRVOMAJSKEGA SLAVJA NA GOLDONIJEVEM TRGU Kljub notranjim razlikam sindikalno gibanje enotno v boju za novo gospodarsko politiko F ranco Marini: Sindikati ne bodo klonili tistim, ki strežejo po enotnosti delavskega razreda - Ivana Placer: Naš boj se bo nadaljeval v znamenju sožitja med Slovenci ter Italijani - Prvomajske proslave tudi v Miljah, Nabrežini in Križu - Podelitev priznanj na trgovinski zbornici Zdajšnje razlike znotraj sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL nikakor ne bodo okrnile njene moči. Pa tudi ne njene enotnosti, ki je v tem tako težkem obdobju za Italijo in Tržaško še kako potrebna. Točno o-predeljene sile skušajo za vsako ceno razklati napredno sindikalno in delavsko gibanje, vendar naj si ne delajo utvar: to jim ne bo uspelo. Kljub občasnim nesoglasjem v sindikalni zvezi bo ta znala sedanje težave prebroditi — v tem smislu so tudi že vidni znaki napetostnega popuščanja — in soočno zasledovati zastavljene si cilje. V prvi vrsti pritisk na vlado za korenito preo-snovo gospodarske politike, ki je v danih razmerah pravzaprav sploh ni. Nujno potrebno je kar najbolj resno ter učinkovito načrtovanje, in to v korist ljudstva kot takega, ne pa, kot se danes dogaja, privilegiranih oblastvenih skupin. To bo še lažje doseči z ideološko enotnostjo delovnih množic, katoliških in la ičnih, tako ali drugače politično o-predeljenih. Koliko zadeva tržaško pokrajino in deželo Furlanijo - Julijsko krajino, pa velja, da bo njej treba posvetiti še toliko več pozornosti, sicer toliko, kolikor je je treba posvetiti italijanskemu Jugu. V naših krajih se mora ustrezni boj odvijati ob najpopolnejšem vzajemnem zaupanju, sodelovanju in omikanem sožitju med Italijani ter Slovenci. To je v strnjeni obliki smisel govorov med petkovo veličastno prvomajsko proslavo v Trstu. Na Goldonijevem trgu, kamor je približno petnajsttisočglava množica krenila s Trga Pestalozzi v živopisani ter s protestnimi gesli obogateni povorki skozi mestno središče, sta spregovorila Ivana Placer (italijanske in slovensko) v imenu pokrajinskega vodstva CGIL - CISL - UIL ter Franco Marini kot zastopnik vsedržavnega vodstva enotne sindikalne zveze. Ivana Placer je 1. maj označila kot praznik miru v neveselem vzdušju, ki pa se odvija brez formalizmov. To je prvi maj boja za socialno pravičnost in proti vladi takšni kakršna danes je. Kdo dela in kdo odloča, se je vprašala, delovni ljudje ali, vlada? Vlada naj se spreobrne in ne delavci, vlada potrebuje zaupanja delavcev, ne pa delavci njenega. Vlada naj nemucjppia in korenito spremeni svojo gospodarsko politiko, delovni ljudje zahtevajo otipljivo ukrepanje, ne marajo besedičenja. Omenila je spodbudne vesti v zvezi z miljsko ladjedelnico in zaželela tako naši pokrajini kot vsej naši deželi obetavno gospodarsko bodočnost, ki pa jo morajo zagotoviti v Rimu. To pomeni, da mora Rim začeti izvajati resno proizvajalno in naložbeno politiko. Tukajšnje sindikalno gibanje se bo v tem pogledu odločno borilo, delavci so močnejši od tistih, ki jih hoče,jo streti, boj se mora bojevati ob demokratičnem sožitju Slovencev ter Italijanov. Za Placer je vo Franco Marini, pomožni generalni tajnik v vsedržavnem vodstvu CISL. Zatrdil je, da sindikalna zveza ne bo nasedla tistim, ki hočejo njen razkol, kajti trenutne notranje razlike se razčiščujejo s tvornim dogovarjanjem za soglasno dosego prvenstvenega cilja, da v Rimu uberejo drugačno pot v gospodarski, zlasti pa v industrijski politiki. Predlagal je šestmesečno zamrznitev cen najnujnejšim življenjskim potrebščinam, v zameno pa znano popustitev glede vprašanja draginjske doklade: ta mora seveda ostati, kvečjemu je njen mehanizem mogoče prikrojiti tako v korist tovarnarjev kot v korist njihovih uslužbencev. Marini je po eni strani ostro napadel avtonomne sindikate (npr. glasnike pilotov). po drugi pa zahteval od vlade, da omogoči takojšnjo uveljavitev novih delovnih pogodb državnih in poldržavnih uslužbencev (npr. šolnikov), kajti te se uveljavljajo sistematično z enoletno zamudo, kar spričo 20-odstotne inflacije pač nima več smisla. Križev in težav, ki bremenijo italijansko gospodarstvo, ni krivo višanje plač in mezd, tega ni kriva draginjska doklada, ki v nobenem primeru ne more doteči inflacijske stopnje, tega je kriva nesmotrna gospodarska politika, kakršne v drugih industrializiranih državah ne poznajo. Marini je pripomnil, da bi nadaljevanje dosedanje gospodarske politike morda nepovratno prizadelo stopnjo splošne rasti, hudo poslabšalo zunanjepla-čilno bilanco in nevarno skrčilo za-poslenostno raven, (dg) 1. maj v Miljah Tudi v Miljah so proslavili praznik dela in delavcev na slovesen palestinskih mladincev, na repu sprevoda so bili — kar je še kar način, saj so Miljčani dodobra napolnili Trg Marconi, kjer je bilo osrednje zborovanje, še prej pa so šli v ^novorki po mestnih ulicah. Na zborovanju je najprej spregovoril predstavnik delavskega sveta ladjedelnice Alto Adriatico, ki je podčrtal, da je bila v prejšnjih dneh izbojevana pomembna zmaga v boju za obstoj ladjedelnice same, ta zmaga pa je bila mogoča, ker so vsi dejavniki tržaške pokrajine skupno nastopali. Še naprej pa bo potrebna budnost in aktivnost vseh, da se vprašanje obstoja ladjedelnice pozitivno in dokončno reši. Nato je sindikalist Patricij Košuta nanizal nekaj misli, oziroma analiziral sedanji gospodarski položaj v državi in v naši deželi. Dejal je, da praznujemo letošnji 1. maj v znamenju velikih težav, zmedenosti in negotovosti, saj je gospodarska kriza iz dneva v dan hujša in težja, ob tem pa imamo vlado, ki ne pokaže nobene politične volje, da bi načrtno ukrepala in iskala izhod iz krize. Košuta je nato govoril o bojih sindikalnega gibanja na Tržaškem. Sindikalno gibanje si prizadeva tudi za priznanje pravic Slovencem in zaradi te- ga je vedno obsojalo tisto vzdušje nasilja in napetosti, ki ga širijo konservativne in neofašistične sile v Trstu. Tudi italijanski govornik, sindikalist Rodolfo Gasivcda je podčrtal težak gospodarski položaj, obenem pa izrazil zadovoljstvo, da je glede ladjedelnice Alto Adriatico e notna akcija vseh privedla do obe tajočih rešitev. Gasivoda pa je ob tem tudi poudaril, da se mora de lavstvo v Italiji še vedno boriti za svoje pravice, saj mora stalno nekaj žrtvovati za tako imenovani (izhod iz krize*. Govornik je nato razčlenil nekatere pojave, kot so inflacija, naraščanje cen in draginjska doklada, ob katerih so najbolj prizadeti prav najrevnejši sle ji. Treba je enotnosti, je poudaril Gasivoda, tudi zato, da še naprej ovrednotimo vlogo miru, sodelovanja in sožitja med Jugoslavijo in Italijo, tisto vlogo, ki jo specifično ima naša dežela. Po manifestaciji na Trgu Marce ni pa so v Centru za mednarodno umetnost odprli razstavo fotografij Tine Modottijeve, 1. maj v Križu in v Nabrežini Osrednja prvomajska manifestacija na zahodnem Krasu je bila v Križu, kjer so praznovanje delavskega praznika začeli že v četrtek zvečer z uspelo kulturno prireditvijo v priredbi KD Vesna v domu Albert Sirk. V petek pa se je začelo tridnevno slavje — v priredbi vaške sekcije KPI J. Verginella — ki se bo končalo danes: ob 10. uri bo na sporedu ex tempore na temo 1. maj, ki bo namenjen otrokom in o-draslim; ob isti uri bo ravno tako v Ljudskem dotnu razprava o referendumih, ob 18. uri pa bo zaigral godbeni ansambel iz Ricmanj. V petek popoldne je bil v Ljudskem domu kulturni spored, v okviru katerega sta nastopila moški pevski zbor Vesna in kriška godba na pihaia: priložnostna govora sta i-mela član vsedržavnega vodstva KPI poslanec Fernando Di Giulio in deželni svetovalec Boris Iskra. Di Giulio se je v svojem govoru zaustavil predvsem o hudi gospodarski in družbeni krizi, ki tare države: podčrtal je važnost, ki jo v teh trenutkih ima delavski razred, ki se mora nenehno boriti za uveljavitev svojih pravic. Forlanijevi vladi je namenil vrsto ostrih kritik, ker se ne zna izmotati iz sedanjega stanja, predvsem pa zato, ker nima nobene pobude, še posebej na področju finančne politike, pač pa ni jasno, kaj pravzaprav hoče For-lanijeva vlada, je podčrtal Di Giulio in pristavil, da odgovornost pada vedno na delavski razred, če stvari ne gredo. Deželni svetovalec Boris Iskra pa KLJUB VABILU DEMOKRATIČNIH STRANK IN ŽENSKIH GIBANJ Predstavniki Gibanja za življenje zavračajo odprto razpravo o splavu Volilno kampanjo vodijo raje po cerkvah in v zaprtih krogih Do ljudskega glasovanja za o-hranitev ali razveljavitev zakona o prekinitvi nosečnosti, ki ga je italijanski parlament sprejel pred skoraj tremi leti in ki edini ščiti žensko pred mazaškimi-posegu manjkata le še dva tedna. Tako'kot drugod po Italiji, so se tudi v, našem mestu jasno pokazale značilnosti te kampanje, ki precej spominjajo na zgodovinski referendum o razporoki. Tako kot takrat se tudi danes Cerkev s papežem na čelu skuša z vsemi močmi boriti, da bi laični in demokratični državi vsilila svoja verska in moralna načela. Ni namreč pridige, v kateri ne bi duhovnik zavihtel zastave križarske vojne, ki jo demagoško in rroti interesom žensk vodi papež Janez Pavel H.. Tako, da obstajajo že resni pogoji za obtožbo protizakonite dejavnosti. saj pomenijo njegovi posegi vmešavanje državnega poglavarja v notranjo politiko druge države. Da se predstavniki gibanja za življenje, ki bi hoteli v imenu etničnih norm neke verske skupine spet potisniti žensko stvarnost v svet (greha* in mazaških splavov, ne u-pajo soočiti z gibanjem žensk in z drugimi silami, ki hočejo ohraniti obstoječi zakon, je bilo jasno tudi pretekli četrtek, ko se predstavnica gibanja za življenje ni javila na o-krogli mizi, ki jo je o splavu priredila na Trgu Goldoni Zveza žensk Italije. Da jim ni niti za demokratični spopad in da raje vodijo svojo kampanjo v zaprtih krogih, smo bili priča »udi v Avditoriju, kjer so organizatorji — duhovniki — po demagoško zabeljenih govorih demo-kristjanskega poslanca Casinija in njegovih somišljenikov dovolili na sprotnikom le triminutni poseg. Medtem pa so se zavzele za široko informacijsko kampanjo, ki naj volivcem objektivno razloži resnično plat referendumov, politične sile, ki gredo od KPI, PDUP, PLI, PRI, in PSI in PSDI, Zveza žensk Italije, Kolektiv za zdravje žensk in druga ženska gibanja. Množična srečanja prirejajo pred-veleblagovnicami, tovarnami, šolami, na trgih, ulicah in v raznih dvoranah. Tako bo jutri v Avditoriu-mu ob 18. uri debatno srečanje, na katerem bodo primarij porodniškega oddelka v bolnišnici Burlo Garofo-lo Giampaolo Mandruzzato, predsednik komunističnih poslancev Di Giulio ter deželni tajnik UIL Fa bricci obrazložili, zakaj bodo zdravnik, politični voditelj ter sindikalist na prihodnjih referendumih za odpravo zakona 194 volili dvakrat NE. prireja danes ob 10. uri v Ljudskem domu srečanje, na katerem bo socialna delavka Ana Kralj -Kalc iz izkušenj v družinski posvetovalnici v Nabrežini govorila o zakonu (1,94, .tržaški,,pbčinski svetovalec Fausto Monfalcon pa o preostalih r,^rppgymjjg,lT(hf) V Itepnu bo danes proslava osvoboditve Pred spomenikom padlim v Rep-nu bo danes ob 11. uri vsakoletna proslava osvoboditve, na kateri Danes stopita na skupno življenjsko pot CINZIA ŠKERLA VAJ in JORDAN KALC Obilo sreče, zdravja in zadovoljstva jima želijo kolegi in vodstvo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Danes združita svoji življenjski poti CINZIA SKERLAVAJ in JORDAN KALC Obilo sreče in medsebojnega razumevanja jima želi V. b trgovskega tehničnega zavoda bosta spregovorila župan in predstavnica KD Kraški dom. Zapel bo moški zbor Srečko Kumar. Zbirališče pred domom (Albina Bubniča* ob 10.45. Venec bodo položili tudi na grob komandanta bazoviške'brigade Nemgaria. B. S. 1 maja je praznoval 31. rojstni dan DANILO 30NETA Čestitajo mu oče, mati, sestra ter brata z družinama. Danes se poročita CINZIA in JORDAN Da bi bila srečna na novi življenjski poti, jima želijo oče Bruno, mama Marija, brat Oskar z Eleno ter brat Zvonko z Nevenko. Danes se vzameta CINZIA in JORDAN KD Primorec jima želi vso srečo v skupnem življenju. je med drugim poudaril, da se KPI bori za enakopravnost vseh manjšin in si prizadeva za priznanje pravic slovenske narodnostne skupnosti. Bori se tudi za pravice žena, za novo družino in za pravice vsega delavskega razreda; v svojem prizadevanju pa je za enotnost s socialisti, čeprav obstajajo problemi, ki v tem trenutku ločujejo obe levičarski stranki. Sindikalno zborovanje je bilo tudi v Nabrežini, kjer je na glavnem trgu spregovorila, v slovenščini in v italijanščini, Stanka Mokole. Zaustavila se je ob splošnih vsedržavnih in krajevnih problemih: med temi je posebej omenila vprašanje slovenske manjšine, ki zahteva rešitev svojih problemov. Poudarila je, da je treba razširiti prisotnost slovenskih delavcev v sindikalni dejavnosti, da bi sindikat bolj učinkovito nadaljeval bitko na tem področju. Treba bo začeti tudi najširšo razpravo med vsemi delavci — je poudarila —- za poznavanje problemov in upravičenih zahtev Slovencev. tako da bomo vsi protagonisti tega boja. (as) Podelitev priznanj na trgovinski zbornici V glavni dvorani trgovinske zbornice je bila v petek dopoldne tradicionalna slovesnost podelitve (zvezd za zasluge pri delu*. Priznanje je letos prejelo 22 delavcev in uradnikov iz naše dežele, med temi G. Calcagnoli (41 let pri Assicurazio-ni Generali), G. Costa (40 let pri Italcantieriju), G. Dimnig (25 let pri Italcantieriju), L. Moreal (38 let pri družbi Variola), A. Muran (40 let pri Tovarni stroje" oz. pri GMT), G. Orsini (43 let pri Safog) in L. Renko (41 let pri Tržaškem arzenalu - Sv. Marku) iz Trsta ter B. Radin (39 let pri Italcantieriju) in A. Tacchinardi (3T let v jeklarni Weissenfels) iz Gorice. OBVKSTILO Na vabilo Narodne in študijske knjižnice v Trstu se je odzvalo lepo število slovenskih osnovnih šol in izročilo v knjižnici risbe svojih u-čencev. Osnovne šole, ki nfoe-vtegntie >pp slad risarskih izdelkov svojih cev v določenem rol rijo še prihodnji teden, no petka, 8. maja 1981. Osnovna šola «Bazoviški junaki* priredi šolsko prireditev danes, 3. maja, ob 17. uri v Marijinem domu v Rojanu. Vabljeni. Razčlenjene Slavke v avtobusnem prometu V naši pokrajini bodo razčlenjene stavke v torek, 5. maja (vozila bodo stala od 11. do 15. ure), v petek, 8 maja (od 21. do 24. ure), v torek, 12. maja (od 11. do 15. ure) in v četrtek, 14. maja (prav tako od 11. do 15. ure). SKD Tabor — Opčine toplo čestita MARKU FERIJU ob pomembnem uspehu na glasbenem tekmovanju v Sarajevu. Od danes dalje tradicionalni praznik «Majence» v Dolini Majenca - starodavni, a še vedno privlačni obred praznovanja pomladi, daje tržaškemu Bregu posebno barvo in ga potisne v ospredje po zornosti, čim se zadnja aprilska noč prevesi v vonjivost velikega travna. V četrtek ponoči je bilo v Borštu, Boljuncu in Dolini vse živo. Vaški trgi so ponekod žuboreli do prve zore. V Borštu so letos postavili mlaj četrtič. Dolga leta je bi! lepi obi čaj shranjen v podzavesti domači- Komunistična sekcija iz Križa pa |nov. Vaška mladina pa ni pozabila ...................... MLADA MOTORISTA OB ŽIVLJENJE MED NESREČO NA OBALNI CESTI Na obalni cesti je bil na prvega maja zvečer izredno gost promet in to še posebno v smeri iz Seslja-na proti Trstu. V mestno središče se je vračala dolga kolona vozil in med njimi sta bila na motorju ka-vasaki tudi 20-letni policijski agent Salvatore Fallica iz Catanie, ki je bil nameščen na mejnem prehodu pri Fernetičih, ter njegov 24 letni prijatelj — finančni stražnik Clau-dio Delie Fave, ki je služboval v kasarni finančnih stražnikov v Boljuncu. Fallica, ki je le pred kratkim kupil motorno kolo, je na levi strani cestišča prehiteval avto, ko je iz nasprotne strani privozil z avtom fiat 1100 46-letni obrtnik Daniele Sulli iz Križa 391, ob katerem je sedela 44-ietna Mirella Struggia por. Furlan iz Križa št. 75. čelno trčenje je bilo neizbežno in za oba motorista usodno. Fallica je bil na mestu mrtev, njegov sopotnik pa je zaradi hude krvavitve in globokih ran umrl ob 20.40, torej kakih dvajset minut po nesreči, na oddelku za prvo pomoč tržaške bolnice. Sullija so zaradi zloma leve roke in raznih udarcev sprejeli na ortopedskem oddelku, kjer se bo moral zdraviti 40 dni, za Furlano- vo pa so zdravniki izrekli 15 dni prognoze starih časov in njihovega mika Mlaj pripravljajo vsi, otroci, mladina in starejši. Obnova starega običaja .je precej poživila vas in v noči postavljanja mlaja malokdo spi. Vsak se hoče na lastne oči prepričati, (kako bo šel gor* in (kakšen zgleda letos*. Ko pa zbor Slovenec zapoje pod novopostavlje-nim mlajem (Pet čevljev merim palcev pet*, se ljudstvo naenkrat porazgubi. In tudi gostilne se počasi spraznijo, luči ugašajo in vrvež usahne. Podobno vrenje se pretaka po bo-ljunskem trgu, kjer se pa s pripravami na mlaj in Majenco ukvarja izključno fantovska. Ko pa .je treba borovo drevo okrasiti in ga dvigniti, priskočijo na pomoč tudi možje. Letošnji mlaj v Boljuncu je lep in ponosno krasi Gorico, ki jo te dni preplavlja živahna melodija vaške narodne (Barč'ca». Potem ko si možje in fantje oddahnejo in seveda kaj posrkajo, se oglasijo še z In poglej. Ta obred se bo zadnjič ponovil .jutri, okrog 18. ure, ko bodo mlaj podrli. V Dolini pa je tradicija taka, da postavijo fantje mlaj na prvo ne deljo maja. Letos so se priprave na Majenco izjemoma krile z Borštom in Boljuncem. Dolina le svojo noč pokonci preživela sinoči. Danes bo pod mlajem nles. popoldne pa bogat kulturni spored s samimi domačimi skupinami. Postavljanje mlaja in kulturni program in par* terce in parterji in ples potekajo po že ustaljenih tirnicah, vendar pa prinašajo letos novost, ki ie vredna posebne pozornosti. Danes popoldne bodo namreč imeli krstni nastop gojenci godbene šole Breg. Jutrišnja zanimivost pa bo nastop slovenskega kantavtorja Andreja Šifrerja, ljubljenca današnje mla dine širom po Sloveniji in ki vzbuja veliko zanimanja tudi pri nas. Ob vsem tem delu, ki zahteva nemajhen napor in požrtvovalne sa-moodpovedi pa se nam pojavlja eno samo veliko vprašanje: bo vreme vzdržalo? fris) Včeraj popoldan so v okviru Majence otvorili stavo domačih vin. Dolini, v tudi raz- Spomin na pokojnega Sllveria Miheliča Ko je pred par meseci v Boljuncu odjeknila vest, da se je smrtno ponesrečil Silverio, je ta vest prizadela vsakega izmed nas, kot da bi izgubil člana svoje družine. Vsi iz Bol junca, pa ne samo iz Bol junca, tudi iz bližnje in daljne okolice, vsi, ki so ga poznali, so občutili da so izgubili prijatelja, človeka, ki jim je bil blizu in ki je končno spadal v to našo veliko' družino in jo je moral po naključju, ki mu včasih pravimo usoda, prezgodaj zapustiti. Danes bi praznoval svoj 50. rojstni dan. Vsi petdesetletniki iz Bo-1 junca se klanjamo njegovemu spominu. Ni dočakal, da bi se pridružil tej naši lepi navadi, ko se vsi zberemo in se zamislimo nad prehojeno potjo in se podzavestno vprašamo, koliko je bomo ši prehodili. Silverio je bil vzoren mož in oče, bil pa je predvsem vesten delavec. Vse življenje je posvetil svojemu delu in svoji družini. Njegov dom priča o njegovi vrlini. Za vedno bo živel v srcih njegovih dragih in vseh, ki so ga imeli radi. MILENA BRATOŠ Sekcija KPI Devin ■ Nabrežina izreka najgloblje sožalje tovarišu Josipu Legiši ob smrti matere. Učenci, starši in učiteljica I. razreda osnovne šole France Bevk na Opčinah izražajo globoko sožalje malemu Mitji Mužini in njegovi mami ob smrti ljubljenega dedka oziroma očeta. Zveza partizanov Prosek - Konto-vel se klanja spominu preminulega soborca Zvonka Bezina in izreka svojcem iskreno sožalje. Ravnatelj, učno in neučno osebje Državnega učiteljišča A. M. Slomšek izrekajo globoko sožalje prof. Savici Malalan ob izgubi dragega očeta. Starši in gojenci glasbene šole GM na Opčinah izrekajo Savici Malalan iskreno sožalje ob smrti ljubljenega očeta. Ob težki izgubi dragega očeta Celestina izreka Savici Malalan in svojcem iskreno sožalje Glasbena matica. Ob smrti moža in očeta Celestina Malalana izreka SKD Tabor - Opčine vsem svojcem iskreno sožalje. Svoji odbornici Nadji Malalan ob izgubi predragega očeta izreka iskreno sožalje sekcija SSk Devin - Nabrežina. Odborniki in člani SK Devin sočustvujejo ob izgubi dragega očeta Celestina in izrekajo globoko sožalje Nadji Malalan in družini. Gledališča AVDITORIJ Danes, ob 17. uri (red IV nedelja) komedija (Un sial per Carlotta* v tržaškem narečju. Glasba Nini Per-no, režija Francesco Macedonio. V abonmaju odrezek 8. KD PRIMOREC Trebče priredi v soboto, 9. maja, ob 21. uri v Ljudskem domu KONCERT ženskega zbora «F. Zgonik* iz Branika, mešanega zbora (Primorec* iz Trebč in moškega zbora (F. Zgonik* iz Branika. Vabljeni Kino Arislon 15.30 «Mio zio d’America», Alaina Resnaisa. Gerard Depar-dieu, Nicole Garcia, Jean Gabin. Jutri isti film ob 17.30. Eden 16.30 (Sorvegliate il vedovo*. Jutri isti film ob 17.00. Ritz 16.30 «Asso*. Adriano Celentano. E. Fenech. Jutri isti film ob 17.00. Excelsior 17.00 «1 carabbinieris. Grattacielo 16.00 (Lili Marlen*. G. Giannini in H. Schygulla. Fenice 17.00 (L’ultimo squalo». Aurora 16.00 (Oechio alla penna*. Jutri isti film ob 16.30. Cristallo 16.00 (Laguna blu*. Jutri isti film ob 16.30. Vittorio Veneto 15.30 (American graffiti n. 2». Jutri isti film ob 16.30. Capltol 16.30 (La camertera seduce i vileggianti*. Prepovedan mladi-Ifii pod 14. letom.-''* ‘‘ i Moderno 15.00 (Mano lesta*. Lumiere 15.00 dnterceptor*. Jutri ob 16.30 (Les pickes*. Mignon 16.00 (Le notti di Salem* Nazionale 15.45 (Bagnate di amo-ra*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Filodrammatico 10.45 (Bagnate di amore*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Rado 16.00 (La grande ammucchia-ta». Prepovedan mladini pod 18. letom. Volta (Milje) 15.00 (Poliziotto o ca-naglia*. Jean Paul Belniondo. m C! KASTA vabi J 1 svoje člane na uBČNIZBOR ki bo v Gregorčičevi dvorani — Ul. sv. Frančiška 20, v petek, 8. t.m., ob 20. uri. Vabljeni! SPDT priredi v četrtek 7. maja, v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. hrančiška 20/11) s pričetkom točno ob 20.30 REZIJANSKI VEČER Uvodno besedo bo imel Luigi Paletti, nato bodo nastopili ci-traši, pesnica Silvana Paletti ter rezijanski planinci, ki bodo predstavili javnosti novo (Rezijansko planinsko pot*. Sledila bo zakuska. Vabljeni! SKD IGO GRUDEN NABREŽINA priredi danes, 3. maja, ob 20.15 v društveni dvorani KLOBASANJE satirični kabaretni večer Sergija Verča, Borisa Kobala in Aleksandra Vodopivca. ' Vabljeni I ZAHVALA Ob bridki' izgubi dragega očeta in brata ' VITASANZ0NA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Družini Salvatore in Turi Sanzonc Bol junec, 3. maja 1981 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi CELESTIN MALALAN Pogreb bo jutri, 4. maja, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev sv. Jerneja na Opčinah. Žalujoči žena, hčerki z družinama in vnuki Na pokojnikovo željo namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Opčine, 3. maja 1981 Dne 29. aprila nas je zapustil naš dragi ANTON FURLAN Prisrčna hvala dr. Leonardu Antoniniju za nesebično pomoč. Žalostno vest sporočajo žena Anna, hči Vida, sinovi Alessandro, Adriano in Nino, zet, neveste, brat Karlo, svakinje, vnuki, pravnuki in drugo sorodstvo Trst, 3. maja 1981 (Občinsko pogrebno podjetje) Zapustila nas je naša draga mama, nona, sestra in teta KRI5T1NA4£G15A' rof: LEGIŠA novi ... Včeraj smo jo spremili k večnemu počitku. Iskreno se zahvaljujemo g. župniku, sorodnikom, darovalcem cvetja ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Žalujoči sinova Pepi in Franc, snahi Tatjana in Anica ter vnuki Majda in Andrej Cerovlje, Praprot, 3. maja 1981 Pogreb pokojnega ZVONKA BEZINA - GIGIJA bo v sredo, 6. maja, ob 15.30 (po jug. času) v Kopru. Truplo bo v mrliški vežici na koprskem pokopališču od 13. ure do ure pogreba. Žena Milka Reka, Prosek, Firence, Melbourne, 3. maja 1981 ZAHVALA Ob težki izgubi našega dragega IVANA JANKOTA RODICE se iskreno zahvaljujemo duhovnikoma, pevcu g. Kostnapfelju, nosilcem krste in vencev, darovalcem cvetja, ter vsem, ki so nam pomagali v teh težkih trenutkih in vsem, ki so počastili njegov spomin. SVOJCI Samatorca, 3. maja 1981 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta) ZAHVALA Ob izgubi našega dragega očeta AVGUSTA RADETIČA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, ga spremili na zadnji poti in na kakršenkoli način počastili njegov spomin. SVOJCI Medja vas, Sesljan, Štivan, 3. maja 1981 Ob izgubi ZAHVALA VITA SANZ0NA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami in na kakršenkoli način počastili njegov spomin. SVOJCI Boljunec, 3. maja 1981 3. maja 1981 Primorski dnevnik KULTURA OB NOV! PREMIERI TRŽAŠKEGA SSG Branko Gombač je pripravil Shakespearovo delo Kar hočete Gombač, ki ga tržaška gledališka publika ie pozna, se je še zelo mlad zapisal odrski umetnosti in je doslej doživel več priznanj doma in v tujini V Kulturnem domu se ansambel Slovenskega stalnega gledališča pripravlja na svojo zadnjo letošnjo premiero. Svojo dejavnost bo to sezono zaključil s Shakespearovo komedijo Kar hočete, ki bo v repertoarju nadomestila Molierovega Žlahtnega meščana. Predstavo režira Branko Gombač, ki je tržaški publiki že znan. Nekaj sezon je namreč pri nas sodeloval kot režiser in umetniški vodja. Letos je po daljšem premoru spet sprejel režijo v našem gledališču. Delo režiserja Branka Gombača poteka v mrzlično hitrem ritmu, skoro bi rekli, da se odvija sedaj njegovo življenje izključno med odrom in dvorano. Jutranje vaje, večerne, priprava nanje, organizacija dela in dodatni študij posameznih prizorov pod vodstvom strokovnih izvedencev, vse to ga tako prevzema, da je te dni skoro nedosegljiv. In vendar je med eno vajo in drugo, med raznimi Režiser Branko Gombač delovnimi obveznostmi- le dobil trenutek za razgovor. še takrat pa je bil z mislimi stalno pri svojem delu in je poln življenjskega optimizma in zagnanosti načrtovat razne podrobnosti. Branko Gombač namreč živi z gledališčem in za gledališče, saj riti; je odrsko delo poklic in hobi obenem. Toliko let je' že v gledališču, pravi; da bi lahko svoje do- Gombač je v tej predstavi igral Petra, še sedaj se spominja, da je takrat nastopal z berglami in da je bil to tudi trenutek, ko je prvič občutil vonj po šminki in radost navdušene publike. Kasneje se je vključil v kulturno ekipo XIV. divizije in je z njo kot recitator prehodil dobršen del Slovenije. Pravo gledališko življenje pa se je zanj začelo ob demobilizaciji, ko je ob pomoči in pod mentorstvom gledališkega entuziasta Fedora Gradišnika nastopil v celjskem polpoklicnem gledališču. To je opravljal vsa najrazličnejša dela, od plakaterja, inscipienta in odrskega delavca, pa do igralca, režiserja in vodje mladinskega gledališča. želja po izobrazbi in po poglobitvi svojega gledališkega znanja je Gombača pripeljala na akademijo v Ljubljano. Tu je najprej študiral slavistiko, potem pa se je prepisal na Akademijo za igralsko umetnost. Branko Gombač se živo spominja svojih odličnih profesorjev Slavka Jana, Mire Danilove, Vladimira Kralja, Filipa Kumbatoviča in Josipa Vidmarja, ki so v njem še poglobili ljubezen do teatra in mu vcepili poseben odnos do gledališke umetnosti. Na oddelku za režijo je diplomiral z delom Bertolda Brechta Galileo Galilei, potem pa se je njegova življenjska pot odvijala v celjskem gledališču in v mariborski Drami. Veliko izkušnje in poznavanja evropskega gledališča si je Branko Gombač pridobil ob svojih potovanjih in gostovanjih po Evropi. Večkrat se je mudil v obeh Nemčijah, nato še v Sovjetski zvezi, Avstriji in Bolgariji. S poljsko državno štipendijo je bil na eno leto na Poljskem, z angleško štipendijo pa šest mesecev v Londonu in Strad-fordu. Na Poljskem v Poznanju in na Češkem v Gottwaldowu je režiral komedijo Dundo Maroje, lansko, sezono pa je v Magdeburgu postavil na o-der Krleževo Agonijo. Režiral je tudi v Zagrebu tn Sarajevu, kot režiser in umetniški vodja pa je sodeloval pred leti tudi v tržaškem gledališču. Na Trst in na tržaški ansambel je bil takrat zelo, navezan in še vedno ga na tržaško občinstvo, vežejo lepi spomini. Branko Gombač se zelo rad spominja svojega razgibanega gledališkega življenja, tudi če je to že zgodovina in ga misel nanjo le potrjuje v prepričanju, da spada že v starejšo generacijo■ slovenskih gledališčnikov. Kljub dolgim letom trdnega boja pa stoji ta «totalni gledališčnika, kakor o-značuje Gombača slovenski gledališki strokovnjak Lojze Filipčič, še sredi arene življenja in neumorno razdaja svoje ustvarjalne moči kot režiser in gledališki organizator. Pred nekaj dnevi je dobil zelo visoko priznanje za svoje delo in prizadevnost. Občina Maribor mu je podelila srebrni grb mesta za dejavnost, ki jo je tu opravljal od 1967 do 1977 kot direktor in umetniški vodja Drame Slovenskega narodnega gledališča. Ob tej priložnosti je bilo napisano, da je nagrajenec «povrnil tej ustanovi notranjo trdnost in jo izoblikoval v gibko umetniško telo.» Posebno zaslužen pa je Branko Gombač tudi za Borštnikova srečanja, »za katerih vsebino, organizacijo in razmah zanesenjaško živi in trdo dela že poldrugo sss&f-at m tss po!« napeloiti, preJenJčenjl konfliktov, razočaraj} ' P°^licnih, arno vplivale na Jurčičevo zdrgvje; začel je bolehati. lotila se ga je jetika, te hudo bolan je pisal roman «Rokov-rvači», a ga ni utegnit končati. Napisal je in objavil v Ljubljanskem Ztrniu 11 poglavij: nadaljeval in končal Rokovnjače pa' je, kot znano. Janko Kersnik. Zares velika škoda za slovensko književnost, da je ta sijajni pisatelj tako kmalu omagal, kajti, kot je sam vratni svojemu zdravniku, zadnji dah na smrtni postelji; «da ie na vse pripravljen, ali da mora baš sedaj umreti in v grob s seboj nesti toliko nedovršenih - osnov in toliko nedodelanih načrtov, to ie hudo!* Umrl je v Ljubljani 3. maja 1881. Čeprav je minilo več kot sto let, od kar je Jurčič pisal in nam podaril svoje lepe. nesmrtne povesti. in smo z njim Slovenci dobili mnogo odličnih pripovednih u-stvarjalcev. ki so napisali mnogo lepega in zanimivega v novih oblikah i-< Kol j uglajenem jeziku, je Jurčič verjetno tudi še danes najbolj priljubljen slovenski pisatelj. LADO PREMRU GORIŠKI DNEVNIK 3. maja 1981 SLOVENSKO ^STALNO g GLEDALIŠČE V TRSTU WILLIAM SHAKESPEARE KAR HOČETE komedija v petih dejanjih Režija: BRANKO GOMBAČ Danes, 3. maja, ob 16.00 — ABONMA RED C — prva nedelja po premieri. PREMIERA v torek, 5. maja, ob 20.30 - ABONMA RED A — premierski. PONOVITVE v sredo, 6. maja, ob 20.30, ABONMA RED D — mladinski v sredo v četrtek, 7. maja, ob 20.30 ABONMA RED E — mladinski v četrtek v petek. 8. maja, ob 17. uri ABONMA RED I — mladinski v soboto, 9. maja, ob 20.30, ABONMA RED F — druga sobota po premieri. * MAJENCA 81 XXV. občinska razstava domačih vin 3., 4. in 5. maja v Dolini .DANES, 3. MAJA — ob 15. uri začetek kulturnega programa: k ert godbe na pihala BREG iz Doline in krstni nastop g, iiev godbene šole BREG, nastop otroške folklorne W skupine KD RDEČA ZVEZDA iz Saleža, tržaške folklorne skupine STU LEDI in moškega pevskega zbora FRAN VENTURINI od Domja — ob 19. uri slavnostni prihod »parterjev* in »parterc*; •« sledi ples z ansamblom OKTAVIJA BRAJKA JUTRI, 4. MAJA — ob 20. uri koncert slovenskega kantavtorja ANDREJA ŠIFRERJA — od 21. ure dalje ples z ansamblom ARIES TOREK, 5. MAJA — ob 18. uri nastop godbe na pihala BREG iz Doline — ob 19. uri slovesno podiranje »MAJA* Galerija «Torkla»: likovna razstava slikarjev amaterjev iz Brega DRUŠTVO »PRAVNIK* V TRSTU priredi predavanje v petek, 8. maja, ob 20. uri v prostorih Narodne in študijske knjižnice. Ul. sv. Frančiška 20/1, na temo: «Podružabljanje funkcije izvrševanja kazenskih sankcij v SRS» Predaval bo CIRIL ROM — član predsedstva Zveze društev pravnikov Slovenije. Vabljeni! ZDRUŽENJE UNION SKUPNOST VRTNARJEV-VINOGRADNIKOV | PRVI PRAZNIK ROMlADM*«ljMJJL Sv. Ivan - Podlonjer 9. MAJA: Staro mesto - II Cantiere — »Maschere di primavera* 9. in 10. MAJA: 1. maj - Sv. Ivan — Twinight rock; Angelo Bai-guera; Tomaž Pengov - stare slovenske balade; Papa Ki-njer Band - Ljubljana; Srt - rock Ljubljana; Istranova - istrski slovenski in dalmatinski plesi; n Cantiere; Zeit; B. Fiat. Čamp - blues; Andy Invine - irska folk glasba; Ambassadors -old time ZDA; Canzoniere Triestino. 10. MAJA: Podlonjer - Ljudski dom — Sergij Verč; Istranova; Ples. Ples, kioski, knjige, plošče, domače vino in domača hrana za vsak okus, cvetje. KD PRIMORSKO — MAČKOUE PRIREDI PROSLAVO 60. OBLETNICE 1. POŽIGA VASI in KOMEMORACIJO 1. OBLETNICE SMRTI TOVARIŠA TITA V NEDELJO, 10. MAJA, OB 16. URI Zbirališče pred spomenikom padlim. Po polaganju vencev bo spi c vod krenil do srenjske hiše, pred katero bo proslava. PROGRAM: otroški pevski zbor - Prebeneg; godba na pihala Breg; gojenci glasbene šole godbe Breg; moški pevski zbor Valentin Vodnik - Dolina; priložnostne recitacije. Poskrbljeno bo za partizanski golaž in pristno domačo kapljico. PEDAGOŠKI ODSEK SSŠ PRIREJA SEMINAR o ciljih in metodoloških vidikih sodobnega pouka zgodovine TOREK, 5. maja: S. PAHOR, M. IVAŠIČ — Izbira in uporaba virov za delo v razredu SREDA, 6. maja: P. STRANJ, M. PAHOR, P. PETRICIG — Uporabnost raziskovalne metodologije pri pouku zgodovine SREDA, 13. maja: Š. TROJAR, T SALA - Najnovejše smernice pri pouku zgodovine v SRS in v Italiji ČETRTEK, 14. maja: seminarsko delo — Poskus izdelave enotnega kurikularaega načrta po različnih stopnjah šol Srečanja bodo v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20) ob 17. uri. Toplo vabljeni učitelji, profesorji in študentje filozofske fakultete. Izleti Razna obvestila Združenje Union Podlonjer priredi enodnevni izlet dne 17. maja v Kumrovec l ogledom rojstne hiše tov Tita in muzeja Kosilo bomo imeli v Krškem Informacije in vpisovanje na sedežu. Ul. Valdirivo 30. telefon 64459 V okviru izmenjav, ki jih predvideva listina o pobratenju z bujsko občino, prireja devinsko-nabrežin-ska občinska uprava v nedeljo 10. maja »izlet prijateljstva* v Umag z motorno ladjo Dioneo. Odiiod iz Se-sljana ob 8 uri. Za vpisovanje obr nite se na občinske urade. Vabljeni. f Čestitke______________ Dne 1. maja je praznovala prvi rojslni dan SAMANT1IA HOK ROS-SO. Mnogo sreče in zdravja ji želijo Silvana in Boris. Jutri bo praznoval rojstni dan MIRKO KALC Repen 43. Vse naj boljše mu želijo žena Julka ler sinova Igor in Pavel, Občina Dolina razpisuje javni na tečaj za mesto specializiranega in stalaterja. Rok razglasa zapade 23. maja t.l. ob 12. uri. Zainteresirani si lahko ogledajo razglas na občinski oglasni deski in dobijo vse informacije v občinskem tajništvu v uradnih urah. Zveza borcev - Boljunec obvešča izletnike za Beograd - Djerdap, da bo odhod na izlet 7. maja ob 6. uri iz Boljunca. Prosimo za točnost. Obenem obveščamo, da je na razpolago še nekaj mest. Za informacije telefonirati na štev. 228-188 od 20. do 22. ure Fotokrožek Trst 80. V petek, 8. maja ob 20. uri v Ul. sv. Frančiška 20/n, redna seja. Važne točke na dnevnem redu. Člani naj prinesejo svoje izdelke (ČB in DIA) za raz stavo, ki bo 15. in 16. t.m. Sekrlja KPI Opčine - Bani priredi v torek, 5. t.m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah javno srečanje o referendumih. Uvodno besedo bosta imela Fausto Monfalcon in Anamarija Kralj • Kalc. Prosveta TPPZ Pinko Tomažič javlja nov urnik vaj in sicer: ob torkih ob 20.30 vaje s solisti in recitatorji; vsak petek razen ob praznikih od 19. ure do 20.30 vaje orkestra; od 20.30 do 21.30 vaje orkestra in zbora, od 21.30 do 22.30 vaje samega zbora. Včeraj-danes Danes, NEDELJA, 3. maja ALEKSANDER Sonce vzide ob 5.50 in zatone ob 20.14. — Dolžina dneva 14.24. — Luna vzide ob 5.48 in zatone ob 19.18. Jutri, PONEDELJEK, 4. maja FLORIJAN Vreme včeraj: Najvišja temperatura 17,1 stopinje, najnižja 12,9, ob 18. uri 14 stopinj, zračni tlak 1003,5 mb. ustaljen, veter 23 severozahod-nik s sunki 40 km na uro, vlaga 63-odstotna, dežja je padlo 27,2 mm, nebo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 13 stopinj. ROJSTVA. SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Davide Degrassi, Jana Obad, Roberto Galati, Cristina Monaro, Valentino Tosatti, Gianluca La Fata, Caterina Vivan. UMRLI SO: 75-letni Angelo Saiz, 71 letni Nicolo Dalino, 67-letni Fran-cesco Podgornik, 79-letna Gina Alte-risi vd. Celano, 69-letni Angelo Ca-pitelli, 83-letna Santa De Chiara vd. Zanolin, 83-letna Maria Gullin vd. Zennaro, 85-letni Giovanni Schiulaz, 42-letna Iolanda Jazbec por. Acerbi, 83-letna Maria Valeria Valentini, 72-letna Angela Rocco por. Pertot, 83-letna Elsa Brandmaver vd. Rossetti de Scander, 82 letna Maria Benedici vd. Lesecchi, 71-letni Federico Bari-ni, 84-letna Luigia D’Andrea vd. Nait. OKLICI: finančni stražnik Clau-dio Grassato in bolničarka Pasqua-lina Vitale, industrijski izvedenec Antonio Schepis in uradnica Patri-zia Novotny, avtoličar Veljko Mr-voš in prodajalka Finka Grgurica, inženir Antonio Boscolo in farmaci-stka Annamaria Borri, uradnik Claudio Conrad in uradnica Alida Covacich, delavec Massimo Delben in bolničarka Loredana Zacchigna, finančni stražnik Antonio Del Giu-dice in uradnica Marin: Merlo, delavec Roberto Battigelli in prodajalka Anita Vegliach, pozlačevalec Mauro Mislej in uradnica Marina Vegliani, šofer Achille Murenu in gospodinja Manuela Febris. učitelj Sergio Baldassarre in učiteljica Ste-fania Valenta, delavec Maurizio Torcello in gospodinja Grazia Scan-dariato, prodajalec Giorgio Lupie-ri in uradnica Tatiana Barich, uradnik Claudio Zoppe in prodajalka Gabriella Cappellari, delavec Gian-franco Marini in gospodinja Franca Pilla, natakar Salvatore Esposi-to in gospodinja Vincenzina Della Mura, carinik Francesco Paciello in gospodinja Agnese Tucci, finančni stražnik Salvatore Restivo in gospodinja Anna Sortino, Claudio W.W1 OU di Nunzio in Daniela Ambrosi, zdravnik Piero Simoniti in zdravnica Licia Serra, pristaniščnik Antonio Giustincich in otroška varuhinja Reiana VVagner, delavec Gilbert West in uradnica Rita Cattunar, u-radnik Gian Carlo Sini in študentka Gabriella Giannetti, uradnik Giovanni Sartori in vzgojiteljica Paola Sorrentino, uradnik Alvaro Visintin in študentka Maria Gabriella Ze-rial, učitelj Roberto Pagani in učiteljica Genziana Marussi. točaj O-riano Vidos in frizerka Ambra Zopp, uradnik Giorgio Bozzato in blagajničarka Valnea Sergi. uradnik Franco Marcucci in uradnica Nadia Brai-ni, uradnik Renato Lipolt in gospodinja Marina Prasel, delavec Pietro Degennaro in uradnica Edda Stro-ligo, arhitekt Giancarln Francia in uradnica Primiana Lombardi. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (nd 8.30 do 20.30) Trg Cavana 1,' P. Giotti (sv. Frančišek) 1, Largo Osoppo 1, Ul. Zo-rutti 19. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 732 627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. *' 20. ure, tel. 68 441. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226 165; Opčine: tel. 211001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje Zgonik; tel. 225 596; Nabrežina; tel. 200 121; Sesljan: tel. 209 197; Žavlje: tel. 213137; Milje: tel. 271-124. LOTERIJA BARI 81 46 51 45 44 CAGLIAR1 10 81 «0 68 83 FIRENCE 22 67 13 20 69 GENOVA 57 74 62 50 56 MILAN 12 59 36 32 14 NEAPELJ 42 72 64 34 23 PALERMO 49 34 11 35 33 RIM 83 73 62 20 37 TURIN 19 7 31 54 23 BENETKE 16 54 57 82 88 ENALOTTO »11 XIX X 2 1 1 2 2 KVOTE 12 — 15.355 000 lir 11 — 615.800 lir 10 - 51.600 lir PROSLAVA 40LETNICE OF V STEVERJANU 0F JE ZAPISALA NAJSVETLEJŠE STRANI V ZGODOVINO SLOVENSKEGA NARODA Govori Julija Beltrama, Silvina Poletta in dr. Mirka Primožiča ■ Solidarnostna pisma KPI, PSI in SSk (Nadaljevanje s 1. strani) Predsednik TO SKGZ dr. Mirko Primožič .je uvodoma govoril o plebiscitarni udeležbi primorskih Slovencev v osvobodilneni in oboroženem bo.ju proti okupatorju in zatiralcem, na katerega jih je pozvala OF. Kot rezultat skupnega boja slovenskih in italijanskih partizanov v naših krajih in odporniškega gibanja .je nastala demokratična Italija. »Slovenci, ki srno ostali v mejah Italije, smo si nadejali dokončno zmago pravice — je rekel Primožič —. Ko danes, 36 let po osvoboditvi in 34 let po pripadnosti Italiji preverjamo naš položaj, moramo ugotoviti, da je ustavno določilo o naši enakopravnosti ostalo mrtva točka, da našim bra om v Benečiji osporavajo ne samo manjšinske pravice, ampak zaniaa-jo celo njihovo pripadnost slovenskemu narodu. Po več kot petih letih od odpisa osimskega sporazuma se ni uresničila mednarodna obveza o manjšinski zaščiti. Šli smo celo nazaj*, .je dejal Primožič in to dokumentiral s prepovedjo rabe slovenskega .jezika v rajonskih konzultah, izmikanjem javnih uprav po aktivnejši vlogi pri osrednji vladi, da nam zagotovi zaščitni zakon, obujanjem protislovenskih in protijugoslovanskih gesel in sil. Primožič je v nadaljevanju svojega govora povedal, da pridobitve narodnoosvobodilne borbe in odporniškega gibanja pri nas niso še postale trajne vrednote, iz katerih morajo izhajati pravice tako za posameznika kot za skupnost in dodal, da se stopnja demokracije v neki državi ocenjuje tudi oo pra vicah, ki jih užjva narodnostna skupnost.' Primožič je opisal enotna prizadevanja manjšine, da se nasproti vlade predstavi kot sogovornik, ki ter.ia zakonsko zaščito. Navedel ,ie doslej predložene zakonske osnutke za globalno zaščito, ki imajo za cilj Slovencem na narodnostno mešanih področjih zagoioviti nemile no narodno in gospodarsko de.av-nost. «To pomeni predvsem priznanje osnovne človečanske pravice, da Slovenci uporabljamo svoj jezik v vseh svojih odnosih, da imamo svoje šole, svojo kulturno, prosvetno in športno dejavnost. Gre za uza- konitev tistih pravic, ki nam jih je fašistična Italija odvzela in nam jih tudi povojna demokratična Italija ni povrnila ali nam jih daje v manjši meri.* Dr. Primožič je analiziral tudi obmejne odnose na Goriškem, k.jer si je Gorica znala poiskati lastno pot in mesto na ita-lijansko-jugoslovanski meji in je pri navezovanju odnosov s sosednjo Jugoslavijo bila predhodnik črke in duha osimskega sporazuma. Predsednik TO SKGZ dr. Mirko Primožič je svo.j govor sklenil z naslednjimi besedami: «Naš odpor proti fašizmu, naš odziv na vstajo, naša zmaga nad fašizmom, ves povojni boi naše manjšine za uveljavitev naših pravic, vse to priča o nezlomljivi veri v pravilnost in v nujnost nadaljevanja našega boja. V tem "boju zamejski Slovenci tudi v bodoče ne bomo klonili.* Tajnik TO SKGZ prof. Aldo Rupel .je nato prebral solidarnostna pisma KPI. PSI in SSk. Posoški komunisti odločno pozivajo italijanski parlament, da razpravlja in izglasuje globalni zaščitni zakon Obvezu.jejo se, da se bodo borili proti vsakemu ločevanju med Italijani in Slovenci, za enotnost ljudskih množic, za medsebojno kulturno oplajanje, kar predstavlja utrjevanje odprte meje in je jamstvo za sodelovanje med narodi. PSI zagotavlja, da se bo skupno z drugimi demokratičnimi silami borila za popolno enakopravnost za italijanske državljane slovenske narodnosti, da bi se v naših krajih nadaljevala politika miru. da bi se v Evropi in pri nas uveljavila načela svobode, demokracije in enakopravnosti. Pokrajinski tajnik SSk Marjan Terpin .je v svojem pismu prirediteljem proslave dejal, da se ob 40-letnici oboroženega protifašističnega odpora klanjajo vsem, ki so življen.je dali za boljšo bodočnost slovenskega naroda, in dodal, da bomo z enotno borbo vseh zamej- skih Slovencev dosegli tisto, kar že vse po vojni želimo in pričakujemo. Občutene proslave OF so se udeležili vidni družbenopolitični dejavniki naše narodnostne skupnosti, italijanskih naprednih sil in predstavnikov iz Nove Gorice. Med drugimi so bili prisotni župana iz Sovodenj in Doberdoba Vid Primožič in dr. Mario Lavrenčič, predsednik SKGZ Boris Race, predsednik in podpredsednik VZPI - ANPI Mario Fantini - Sasso in Ladi Dornik, tajnik občinskega komiteja SZDL Nova Gorica Davorin Škarabot. Udeleženci proslave so nato odšli v Dvor, k.jer je kulturno društvo Briški grič v okviru svojega prvomajskega praznovanja priredilo zabavni program. V kletnih prostorih na Dvoru so obiskali razstavo tipičnih in zaščitenih briških vin, ki so jo odprli 30. aprila. Prvomajsko slavje v Števerjanu bodo sklenili danes z množičnim pohodom med Števerjanom in Gonjačami in nastopom beneške folklorne skupine. DANES ZADNJE PRIREDITVE V OKVIRU ESPOMEGO Sejem si je doslej ogledalo več obiskovalcev kakor lani Včeraj uradni dan Madžarske - Danes strokovni posvet o izrabi kmetijskih površin, drevi pa koncert klasične glasbe Po številu obiskovalcev sodeč je bil letošnji sejem ESPOMEGO, ki se bo zaključil drevi, nadvse uspešen. Prireditev si je doslej ogledalo lepo število obiskovalcev z Goriškega, pa tudi iz krajev preko meje. Največji obisk, tako pravijo v tajništvu, so zabeležili v nedeljo, 26. aprila, ko si je prireditev ob k/čniškem mostu ogledalo nad deset tisoč oseb.' Že v petek zvečer pa je skupno število obiskovalcev preseglo lanski celoten obisk. Računajoč, da si bo prireditev danes ogledalo še nekaj tisoč obiskovalcev, bo končni obračun 11. sejma lH POHIŠTVO serijsko.. in po meri J f * J akut Sedež: 6TEVERJAN, Bukovlje 15 — Tel. 31148 Skladiiče: GORICA, Ul. Foscolo 24 — Tel. 31087 Stilno In moderno pohiStvo — spalne sobe — otroške mladinske sobe — dnevne sobe — sedežne garniture kuhinje — opreme za kopalnice — pohištvo za urade vrtne garniture SERVIS — PRAVA KAKOVOST — UGODNE CENE ESPOMEGO prav gotovo zelo u-goden. **' Po včerajšnjem uradnem dnevu Madžarske bo danes s pričetkom ob 11. uri v konferenčni dvorani strokovni posvet o temi »Kmetijstvo in pravilna uporaba površin*, zvečer ob 18.30 pa bo koncert klasične glasbe, ki ga bo izvajal orkester Rodolfo Lipizer. S tem se bo ta vsakoletna mednarodna prireditev dejansko tudi sklenila. se zahteva izkazilo o opravljeni višji tehnični srednji šoli (zavoda za geometre) ali zavoda za gradbene izvedence. Kandidati morajo nadalje obvladati slovenščino. Rok za predložitev prošenj za pripustitev k natečaju poteče 9. maja letos. Vsa podrobnejša pojasnila nudijo v tajništvu županstva. NA OBČINI V DOBERDOBU Zaposlitev za geometra Doberdobska občinska uprava je razpisala javni natečaj za mesto tehničnega uradnika. Prosilci, ki se nameravajo natečaja udeležiti, morajo biti stari najmanj-RL let" naj-' več pa 35 let, razril' izjem, ki jih predvideva zakon. Glede izobrazbe Ln GORICA, Korzo Italija 76 tel. 81-032 EKNOMEC V nedeljo pohod sovodenjskih krvodajalcev Sovodenjski odsek združenja prostovoljnih krvodajalcev priredi v nedeljo, 10. maja, «2. netekmoval-ni pohod*. Odhod bo ob 9. uri izpred Kulturnega doma v Sovodnjah, ,da voljen,, ča^c«atQ,„dft.„ udeleženci pretečejo ali prehodijo' 10 kilometrov dolgo progo, .pa. je. tri ure. Med pohodotn^hopostavljena-,, kontrola, delovala bo tudi bife - okrepčevalnica. Prireditelji pohoda so pripravili nagrade za vse udeležence: posamezniki bodo prejeli kolajno, posebne nagrade in pokali so predvideni za skupine z več kot 15 člani ter za krvodajalce, druge nagrade pa bodo izžrebali. MiuAiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniitiiHiiiuHini,|,M|n,imun,|„||III„II,H„„| V PETCK PONOČI SPET OGENJ V PODJETJU LABOR LEGNO V ŠLOVRENCU Požar povzročil za okrog 150 milijonov škode - Je bil ogenj podtaknjen? Ob življenjskem jubileju IGNACIJA OTE iskreno čestitajo člani Sovodenjskega noneta Prvomajski delavski shod v Tržiču Veličastna prvomajska manifestacija je bila v petek dopridne na pobudo sindikalne federacije CGIL-CISL - UIL tudi v Tržiču z zborovanjem na Trgu republike, kjer se je zbralo nekaj tisoč delavcev in kmetov iz vse pokrajine Kmetje so se na prvomajski shod, tako kakor že vrsto let zapored, pripeljali s traktorja ter manifestaciji dali svojstven pečat. Udeležba je bila letos v primerjavi z lansko in z manifestacijami prejšnjih let res množična. Dokaz torej, da ne gre samo za tradicionalno praznovanje mednarodnega delavskega, praznika, za tradicionalni prvomajski shod, ampak ima prireditev globlji pomen v prizadevanjih za čimprejšnji izhod iz vse hujše gosp-darske krize, ki pritiska na celotno pokrajino, p.sebej pa na tržiško območje. Na manifestaciji sta- govorila tr-žiški župan Blasig, ki je poudaril idejno povezanost med proslavljanjem 25. aprila, rineva osvoboditve, ter proslavljanjem mednarodnega delavskega praznika, in član vsedržavnega vodstva sindikalne federacije CGIL - CISL - UIL Angelet-ti, ki je razčlenil najbolj aktualna vprašanja s področja gospodarske in socialne politike, ki jih mora razrešiti vlada, če hoče res izhod In gospodarske in družbene krize. Množičnega prvomajskega sindikalnega shoda v Tržiču se je u-deležila tudi petčlanska delegacija občinskega sindikalnega sveta iz Nove Gorice, ki jo je vodil Franjo Batagelj. V pripravah za referendum Javna debata za ohranilev zakona št. 194 Bliža se 17. maj, datum referendumov, ko se bomo morali izreči o nekaterih pomembnih vprašanjih, med drugimi tudi o ohranitvi ati odpravi zakona o splavu. Kakor drugod po Italiji, so tudi v Gorici ustanovili pokrajinski odbor za o-brambo zakona št. 194. v katerem so predstavniki levičarskih in laičnih strank ter nekaterih združenj, Odbor pripravlja v zvezi z glasovanjem vrsto pobud. Tako bo v torek, 5. maja, ob 20.30 v konferenčni dvorani Palače hotela javna debata na temo »Ne odpravimo zakona 194 za prihodnost brez splavov*. Sodelovali bodo primarij sire-kološkega oddelka bolnišnice Burlo Garofalo v Trstu, dr. Giampaolo Mandruzzato, senator Giuseppe Ave-rardi, deželni svetovalec Nereo Battello in novinarka Breda Pahor. Iz dela rajonskih svetov V torek, ob 20.30 se bo sestal svet v Štandrežu. Napovedana je samo ena točka dnevnega reda in sicer o' ‘ciljih in področjih delovanja družinske posvetovalnice. V Četrtek, 7, •t-.rrf: pa se bosta sestala se rajonska sveta za Podgoro ter za Svetogorski okraj in Placuto. V Podgori bo beseda tekla v glavnem o nekaterih predlogih, ki naj bi jih upoštevali pri sestavi občinskega proračuna. ZARADI DEL V torek zaprt mostič med Stražicami in Podgoro Poročali smo že, da bo jutri popoldne prekinjen promet po glavni ulici v Podgori zaradi polaganja cevi novega vodovoda. Zaradi del pa bodo v torek, 5. t.m., zaprli za promet tudi mostiček preko Soče, namenjen pešcem in kolesarjem. Občinska uprava prosi za razumevanje. PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE — OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ Espomego MEDNARODNI SEJEM GORICA 24. APRILA 3. MAJA 1981 8 or,,alfi Pr ud pran nki in n. Tako ali drugače pa je bila zmaga Goričanov več kot zaslužena in zanimivo je. da so Marsonovi varovanci nadigrnli svoje nasprotnike, ko v drugem polčasu, ko so igrali le v desetih in ko so zamenjali kar pet nogometašev. In prav te menjave (Klanjšček, But-kovič, Kobal itd.) pa so vnesle v igro goriške izbrane vrste nove svežine in veliko agresivnost. Za vse zadetke so poskrbeli kar sami Goričani: v 23. minuti je Šuligoj (verjetno iz «off sideja*) povedel goriško moštvo, izenačil pa je M. Marson, ki je imel dokajšnjo smolo, ko je odbil močan nasprotnikov strel in pri tem ukanil lastnega vratarja. Hilarij Kobal je v drugem polčasu po.v.edel,a, .krasnim zadetkom. Klanjšček pa je tzaoki;b: žil* izid na 3:1. .< ... Od Goričanov bi pohvalili v-glavnem vse, predvsem pa še Klanjščka, požrtvovalnega Petejana: od Tržačanov je bil, po našem mnenju, najboljši Gabrielih B. LAKOVIČ KOLESARSTVO H. etapo mednarodne kolesarske dirke po Španiji je osvojil Španec Suares Cuevas, ki je prispel na cilj na čelu še šestih kolesarjev. Na skupni lestvici še vedno vodi Italijan Battaglin, z naskokom 51" pred Špancem Munozom. LESTVICA Opčine (53:16) 4; Zarja (51:28). Sokol (44:25) in Kras 43:32) 3; Gaja (36:29) 2; Kraški dom (29:51) 1, Polet (13:52) in Gradira (17:52) 0. PRIHODNJE KOLO (6.trn.) Zarja - Opčine, Kras - Polet, Gaja - Kraški dom, Sokol - Gradina. Postave: GRADINA: Devetak, Čadež, Frandolič in Uljan. KRAS: Colja, Viktor in Boris Milič, Doljak. GAJA: Guštin, Alojz in Josip Ža-garvGoičai-,Grgič in Kalc. ZARJA; Maks in Lucijan Križ-mandič,- Franko, Marc Pečar, Gr- *■*'■ -•< OPČINE: Sosič, Milič, Raubar,, Gulič, Caramija. KRAŠKI DOM: Škrk, Škabar, Milan in Janko Vodopivec, Jurinčič in Šuc. POLET: Bratož, Renar, Fučka, Mlač, Dukič, Malalan. SOKOL: Pertot, Ušaj, Širca, Cortese. B. S. vič odvijal tudi na Goriškem, zbrali v prostorih Dijaškega doma v Gorici na krajšem prijateljskem srečanju. NA TRŽAŠKEM V moški konkurenci so odigrali 4 kola, ženske so pa začele s povratnim delom. 'feKinovanje je iz kola v kolo živahnejše, saj spremlja ekipe čedalje večje števil«* rvr vijačev, tako da ima gledalec občutek, da sedi na kakem ligaškem tekmovanju. Vse ekipe igrajo izredno požrtvovalno, zavzelo, igra je na visoki kakovostni in tehnični ravni, tako da res pride ob pogledu na vse to tudi poprečen igralec do svojega užitka. V moški konkurenci so zaenkrat v izredno izenačeni poziciji treben-ski Piperje in pa predstavniki Sloge-Bar Aleksa. Obe ekipi sta namreč do danes odpravili z vsemi svojimi nasprotniki in sta tako na vrhu le-štvice, z osmimi točkami. Prav v torek bo ob 8.30 pri Banih odločilni spopad med tema ekipama in zmagovalec- bo tako po prvem delu prvenstva na prvem mestu, s tem pa skorajda zanesljivo ž eno nogo že v finalu. „ Nekoliko so do danes razočarali Kraševci,, ki so veljali za absolutne favorite. Vse doslej so namreč osvojili le eno srečanje, vsa ostala pa izgubili s tesnim 3:2. Zaenkrat se dobro drži Breg, nekoliko je razočaral Polet, medtem ko je veteranom Sokola uspelo do danes dobiti le en sam set. V ženski konkurenci je slika nepopolna, saj morajo odigrati dve zaostali srečanji. Trenutno je Breg daleč pred vsemi, saj je premagal vse svoje nasprotnike. Verjetno pa bo velika borba za drugo mesto na lestvici, ki odpira vrata v finale, saj si je po začetnih negativnih tekmah Sloga opomogla in je dvakrat zapored zmagala. Dobro je na lestvici zasidran tudi Kras, medtem ko je ekipa ZTT dvakrat izgubila, vendar mora odigrati še dve zaostali srečanji. Vsekakor predvidevamo velik in ogorčen boj za dru"o mesto in verjetno bo prav površno kolo odločalo o končnem razporedu. Rezultati tretjega in četrtega kola in lestvica: MOŠKI: Kras - Sloga Rar Aleks 2:3, Pi-perie - Sokol 3:0, Breg - Sloga Bar Aleks 2:3, Piperje - Polet 3:0, Sokol - Kras 0:3. LESTVICA: Piperje in Sloga-Bar Aleks 8, Breg, Polet in Kras 2, Sokol 0. Breg in Polet sta odigrala tekmo manj. Prihodnje kolo Kras - Breg, Polet - Sokol in Piperje - Sloga Bar Aleks. ŽENSKE: Kras - Breg 3:0, ZTT - Sloga 0:3, Kras - Sloga 2:3. LESTVICA: Breg 6, Sloga 4, Kras 2, ZTT 0. Kras in Breg sta odigrala po eno tekmo, ZTT pa dve tekmi manj. Prihodnje kolo Sloga - Breg, ZTT - Kras. Inka ATLETIKA V GORICI BALINANJE t. ZAMEJSKO PRVENSTVO Openci so favoriti Drugo kolo prvega zamejskega balinarskega prvenstva je navrglo domačinom tri zmage, eno moštvo pa je slavilo v gosteh. Opčine so tudi proti repentabrskemu Kraškemu domu dokazale, da so zelo homogena ekipa in prvi favorit za končno zmago. Vso svojo vrednost je pokazala tudi bazoviška Zarja, ki je (sicer solidno) Gajo pustila v prvem srečanju kar na 0. Tudi Kras je sorazmerno gladko odpravil doberdobsko Gradino, čeprav je Kras v prvem srečanju že izgubljal s 6:0 in je bil na robu katastrofe, ko je Viktor Milič zbil balinček z igrišča in priigral 4 točke. Tedaj je prišlo do preobrata. Edino zmago v gosteh je pospravil nabrežinski Sokol, ki je z odlično igro povsem nadigral Polet. Na skupni lestvici so ostale Opčine same na , vrhu lestvice, s polnim številom točk, sledi pa trojica Za rja, Sokol in Kras. IZIDI: Kras — Gradina 2:0 (13:7, 13:7) Zarja — Gaja 2:0 (13:0, 13:10) Opčine — Kraški dom 2:0 (13:6, 13:5) Polet — Sokol 0:2 (4:13, 4:13) Paolo Messina prvak v maratonskem teku Italijansko državno prvenstvo v tej disciplini je vzorno pripravilo goriško društvo Atletica Goriziana - Cassa di Risparmio Na tisoče ljudi je sprejelo v raznih krajih Goriške tekače, ki so se v petek udeležili 68. italijanskega prvenstva v maratonu, ki ga je zares odlično organiziralo društvo Atletica Gorizia - Cassa di Risparmio. Po 42 km dolgi progi je v zani-miven dvoboju zmagal Paolo Messina, ki je na cilju za nekaj sekund prehitel Accaputa. Najboljši med tekači iz naše dežele, je bil Trža-čam Baruzzo, ki je dospel na Cilj kot n. in je le nekaj kilometrov pred ciljem zapustil druščino najboljših. Na startu, ki je bil na Travniku, je bilo preko 170 atletov iz številnih društev, ki so se potegovali za naslov italijanskega prvaka. Takoj po odhodu, so tekači prešli glavne goriške ulice ter se podali proti Majnici. Že tu se je pričela prva selekcija. Skupina najboljših, v kateri sta bila tako Messina kot Acca-puto, je imela že par sto metrov prednosti, ki jo je v nadaljevanju teka še bolj povečala. Še ostrejša selekcija pa je bila v Gradišču, kjer se je zredčila sama vodilna skupina, tako da sta v Sovodnjah, oziroma Štandrežu vodila le Messina in Accaputo. In prav pred vhodom v mesto, je Messina «pritisnil na plin* in se otresel svojega najnevarnejšega konkurenta za naslov prvaka. Messina je tako sam pritekel v stadion ter ob ploskanju izredno številnega občinstva zmagal z II sekundami prednosti pred drugouvrščenim Accaputom. Vrstni red najboljših: 1 Giampaolo Messina (Tollegno) 2. Paolo Accaputo (FF. GG. Roma) 3. Vito Basiliana (Virtus Bologna) 4. Claudio Simi 5 Giuseppe Moretti 6. Renato de Palmas 7 Armando Scpzzari 8. Franco Olivari 9. Sergio Garidaglia 10. Leapdro Sgrd ‘ 2.15'41" 2.16’00" 2.17’01" PRIMO ROVIS Nudi pravim ljubiteljem kave 1. široko izbiro najboljše kave 2. najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene SKODELICA KAVE 200 lir Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah. Uredništvo, upravo oglasni oddelek, TRST. Ul Montecchi 6, PP 559 Tel (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnico Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnino Mesečna 7,000 lir — celoletna 84,000 V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6.00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 100,00, letno 1000,00. Postni tekoči račun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 3. maja 1981 Za SFRJ 2iro račun 50101 -603-45361 «AD!Ti DZS 61000 Ljubllano Gradišče 10/II nad,, telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šir 1 st., viš 43 min) 27.000 lir. Finančni 900, legalni 800. osmrtnice 300. sožolja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15% Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel tzrfaj.L Jztt in tiske frst Član italijanske Zveze časopisnih |fi!,|J založnikov FlEG'!4i># • Po 42. kongresu PSI (Nadaljevanje s 1. strani) takšne, ki predvidevajo trdnejši notranji ustroj stranke, notra nji referendum, sodelovanje pri vodenju stranke, zunanjih organizacij in ljudi, kot so klubi in strokovnjaki, preveva čisto nov duh. Reformizem pomeni stalno premikanje in preverjanje ter gibanje in v tej težnji niso reformisti samo tisti, ki so si v socialistični stranki nadeli ta naziv, marveč tudi levica z izjema skupinice Achillija in De Martina. V svojem govoru na kongresu je bil Signorile prav tako reformističen kot Craxi, le strategija je zanj drugačna. Socialisti pa očitno želijo, da bi se tudi komunistična partija o-predelila v celoti za zahodni tip parlamentarne demokracije in pretrgala veze z vzhodnoevropskimi partijami in sistemi, rBerlinguer je že imel svoje razloge, da je prišel na naš kongres v Palermo, ni pa hotel iti na kongres sovjetske partije v Moskvo*, je dejal Craxi in s tem pokazal, da gleda s prijateljskim, čeprav seveda z zelo zainteresiranim, očesom na notranji razvoj v italijanski komunistični partiji. Na dlani je, da hočejo socialisti imeti v komunistih oporo v svoji zahtevi po predsedstvu vlade. Nočejo pa jim kar tako popustiti v številnih njihovih upravičenih in razumljivih zahtevah čeprav so pogledi znotraj socialistične stranke na to precej različni. Najbrž nobenega dosedanjega kongresa socialistične stranke ni javnost spremljala s tolikšnim zanimanjem. Nič čudnega, saj je v zadnjem času postala ta stranka središče zanimanja. Socialisti na kongresu sicer niso povedali veliko novega; potrdili so to kar so govorili že nekaj let, predvsem pa so te svoje ideje u-trdili znotraj stranke. Cra.vi in njegovi pristaši imajo sedaj tudi zakonito potrdilo za svojo politiko. Kronika je sicer zabeležila dolgo nočno razpravo o spremembi statuta stranke in neposredni izvolitvi tajnika, to pa gre sicer hitro v pozabo. Socialisti so se najbrž zavedali, da moraid javnosti, volivcem, nuditi čisto novo podobo svoje stranke. Nič več take stranke, kjer se venomer in ponovno postavljajo na oder ista vprašanja, marveč take stranke, ki nastopa kar se da enotno, odločno, brez omahovanj, ki zares želi priti na čelo države, da bi izvedla tudi v praksi to, kar je napisano v njenih programih: reforme. S tem v zvezi je bilo tudi toliko govora o cveliki reformi*, taki reformi, ob kateri bi se marsikaj v državi in njeni upravi spremenilo. Med tem tudi ustava vsaj v tistih delih, ki so zastareli, istočasno bi bilo treba izvesti vse to, kar je v ustavi napisano (Upajmo tudi zaščito vseh narodnostnih manjšin.'). Prav tako naj bi se po mnenju socialistov utrdila vlada, ta naj bi trajala vso mandatno dobo. Spremenil naj bi se volilni sistem, s čimer bi bile majhne stranke in volivne formacije potisnjene v stran, ker bi bile primorane združiti se v volilne koalicije. Socialisti upajo in so prepričani, da bi prav oni postali privlačna sila za vrsto sedanjih levičarskih in laičnih strank in skupinic in bi potep lahko, s približno dvajsetimi odstotki glasov, igrali prvo violino v italijanski politiki. Tudi notranji «predsedniški» ustroj stranke gre v to smer. Čeprav si najbrž tudi Italija želi nekaj več stabilnosti v vladanju, ki ji socialisti pravijo «governabilitd», se je sicer treba vprašati ali so Italijani, ki so tudi v javnosti, za razliko od drugih prebivalcev Evrope, skrajni individualisti, pripravljeni opustiti dosedanje individualistično vodenje politike in javne uprave ter sprejeti trdnejšo in tudi resnejšo ter bolj stabilno obliko vladanja, ki jim jo ponujajo Craxi in njegovi. Mali oglasi telefon (040) 794672 OSMICO je odprl Milko Punč, Repen 15 (Jekopinov). V SESLJANU prodam stanovanje veliko 70 kv. m z vrtom v dvonadstropni stanovanjski hiši. Telefonirati od 20. do 21. ure na št. 415-667. PRODAJAM kokoši nesnice pet mesecev stare. Jožef Peric — Peč št. 50, telefon 882-057. OSMICO je odprl Pepe Dacov iz Doberdoba — Rimska ulica. Toči belo in črno vino lastne proizvodnje. ŠTUDENTA iščeta opremljeno sobo. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, pod šifro »Solidna* V MEDJI vasi št. 21 pri Karlu Per narčiču točijo belo in črno vino. Prijatelji domače kapljice vljudno vabljeni. PRODAM po ugodni ceni avtomobil autobianchi 112. Telefonirati na štev 911 119 v večernih urah. OSMICO je odprl Karlo Pegan — Zgonik 58. Toči belo in črno vino. NA CESTI Vižovlje - Mavhinje prodam nezazidljivo zemljišče veliko 600 kv. m. Telefon 209-276. OSMICO je odprl Angel Kraljič — Prebeneg 73. Toči belo in črno vino. PRODAM po zelo ugodni ceni večjo količino rezervnih delov za re na uit 4 Telefon 53 495. GOSTILNA «Pri Aleksandru* v Pre benegu nudi vsak dan od 16. ure dalje pristne čevapčiče. Telefon 231-741. Ob torkih zaprto RABITE NOŽE raznih vrst in mer ter druge gospodinjske potrebščine? Obrnite se na naslov: Seve rin Komel — Ut. S, Gabriele 65 -Gorica, telefon (0481) 82 580. OSMICO je odprl Andrej Lavren čič — Lon.jer 263. Toči belo in črno vino PRODAM fiat 128 CL letnik 1976 -60.000 km, v dobrem stanju. Telefon 227 284. .... , PRODAM kmetijo z dvonadstropno 50 let staro hišo. v dobrem sta n,ju. v Vinicah nad Izolo uri Kopru po zelo ugodni ceni Za informacije Trst, tel. 231708. TVRDKA Bufkovič — sončni knlck-torji — vas vabi na sejem Espo mego, kjer si bost-' lahko ogledali delujoči sončm komplet A-riston. ROLICH NABREŽINA Kamnolomi V>!c - Tel 2« 113 71 KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE Zaradi pomanjkanja prostora bomo darove in prispevke objavili v eni prihodnjih številk. ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA ^ optika Viki foto-kino (|l kontaktne leče Ulica Buonarotti 6 (prečna Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 ■ pam železnina M ! STROJI — TEHNIČNI ARTIKLI zo industrijo, kmetijstvo in za dom TRST (Industrijska cona) . D O M J O, 132 - Tel. 824-9791 TRŽAŠKA POKRAJINA OBVESTILO O NATEČAJU Prot. št. 26/229-81 Predmet: Poveritev izdelave načrta o izvedljivosti sistema za zajemanja in razpeljavo vode za namakanje kmečkih področij na o-zemlju tržaške pokrajine. PREDSEDNIK v smislu zakona št. 14 z dne 2. februarja 1973 OBVEŠČA da je razpisan natečaj za poveri tev izdelave zgoraj navedenega na črta v obliki zakupa — natečaja na osnovi najvišje cene 30.000.000 lir. Interesenti naj pošljejo prošnje na kolkovanem pap;rju na upravo tržaške pokrajine (Ul. Geppa 21, Trst) do 12. ure 20. maja 1981. Predsednik (dr. Gianfranc« Carbone) TRŽAŠKA POKRAJINA Tržaška pokrajina bo izvedla javni izbor za sestavo seznamov osebja. ki bi ga utegnila izredno zaposliti v tekočem letu; obdobje zaposlitve največ 90 dni za sledeče kvalifikacije; — asistent vzgojitelj/ca (5. stopnja) - dokončana srednja šola 2. stopnje; — dodaten strojepisee/ka (4. stoj> n ja) - dokončana srednja šola 1. stopnje; — strežnik/ca (3. stopnje) dokončana obvezna šola. Prošnje na kolkovanem papirju za udeležbo na pismenih izpitih bo do morale prispeti na Tržaško pokrajino, Ul. Geppa 21, do 2. junija 1981, izključno po pošti, priporo čeno s [»vratnico. Zahtevana sta rost: 18 - 35 let (dne 6 3. 1981). Za vsako nadaljnjo informacijo o zahtevanih pogojih, izpitih itd., si interesenti lahko ogledajo razpis izbora, ki je izobešen na oglasni deski pokrajine ali pa se lahko obrnejo na Personalni urad, Ul. Gep pa 21, od 10. do 13. ure (telefor 61-812). Trst, 3. maja 1981 Zadruga z neomejenim jamstvom BILANCA 31. DECEMBRA 1980 PREMOŽENJSKO STANJE AKTIVA Prejšnja posl. Prejšnja posl. PASIVA doba v tisočih doba v tisočih Hranilne vloge Blagajna 84.038 83.076.189 in tekoči računi 3.968.525 5.269.973.468 Vrednostni papirji 1.550 775 1.171.709.454 Čeden ti menic na inkaso 15.985 53.776.555 Banke 1.207.638 1.968.388.706 Banke 530.014 508.402.375 Posojila 1.644.100 2.656.921.806 Razni upniki 79.727 135.923.620 Soudeležbe 3.000 5.700.001 Sklad odpravnin 20.701 28.159.564 Razni dolžniki 121.712 182.610.726 Amortizacijski sklad 13.143 18.647.638 Menice na vnovče^je 82.490 111.238.483 Razni skladi 10.095 50.178.518 Nepremičnine, Pasivne izločitve 40.752 9.133.667 oprema, stroji 96.718 102.795.184 4.678.942 6.074.195.405 Aktivni pripisi 36 297 24 720.834 Premoženje 88.075 122.946.733 Prehcdna aktiva — 2.652 667 Čisti dobiček 59.751 112.671.912 4.826.768 6.309 814.050 4.826.768 6.309.814.050 Razvidnostni računi 3.890 230 5.143.643.387 Razvidnostni računi 3.890.230 5.143.643.387 8.716.998 11.453.457.437 8.716.998 11.453.457.437 RAČUN ZGUBE IN DOBIČKA STROŠKI Pasivne obresti 418.472 544 Splošni upravni stroški 191.711 554 Davki in takse 4 599 218 Provizije in komisije 292.403 Amortizaci ie 7.380.107 Akantonacije 13.284 609 635.740.435 Poslovni dobiček 112.671.912 748.412.347 DOHODKI 573.399.638 145.622.440 15.727.561 12.025.860 1.836 848 748.412.347 Aktivne obresti Obresti, premije in dividende na vrednostnih papirjih Komisije, provizije in razni dohodki Dobički pri kupoprodaji vrednostnih papirjev Izredni dohodki ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.00 Družina Partridge — TV film 10.30 Jutrišnji koncert 11.00 Maša 11.55 Nabožna oddaja 12.15 Zelena črta 13.00 DNEVNIK OB 13. URI 13.30 DNEVNIK 1 — Vesti 14.00 V teku nedelje .. . 14.20 Športne vesti 14.50 Discoring 16.45 Športne vesti 17.00 Vsi burno skupaj, 1. epizoda; Lollyjevo pismo 18.00 90. minuta 19.00 Italijansko nogometno prvenstvo Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Fregoli, 3. nadaljevanje 21.50 Športna nedelja 22.50 Napoved programa za naslednji teden Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 10.00 Risani filmi 10.30 Motorji 80 10.55 Solist in orkester 11.45 Napoved programa za naslednji teden 12.00 DNEVNIK 2 - Atlas 12.30 Zdravo Debbie! — TV film 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13.30 McMillian in soproga: Poli-caj leta — TV film 14.45 DNEVNIK 2 — Neposredni športni prenosi V evroviziji: Avtomobilizem - VN S. Marina 18.00 Glasba za vsakogar 18 45 DNEVNIK 2 — Gol Flash 18.55 Planet opic — TV film Vremenske napovedi 19 50 DNEVNIK 2 - Poročila 20 00 DNEVNIK 2 - Športna ne- delja 20 40 Zgodba nekega Italijana, od- da ia z Albertom Sordiiem 21 55 DNEVNIK 2 - Dossier 22 50 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti 23.05 Rubrika o judovskem življenju Tretji kanal 14.00 DNEVNIK 3 - Neposredni športni prenosi Rim: Natečaj v jahanju Rim: Plavanje 16 50 Antologija novega 17.50 Secret army — 3. epizoda 18.45 Napoved programa za naslednji' Teden 19.00 DNEVNIK 3 TRST A 8.00, 13.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.30. Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Ve'iki orkestri; 10 00 Poslušali boste: 10.30 Nediški zvon, oddaja o Benečiji; 11.00 Mladinski o-der: «Gnezdo sršenov* 2. del; 11.30 Nabožna glasba: 12 00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12 30 in 13.20 Glasba po željah; 14.10 «220 volt — ali n" vtikaj prsta v bližnjega vtičnico*; 15.00 šport in glasba ter neposredni prenosi z naših prireditev. KOPER (Italiinnski program) 8.30, 11 30, 13.30, 14.30, 20.30 Poročila; 8.C0 Glasba za dobro jutro; 8.50 Posebnosti: 9.30 Lucia-novi dopisniki; 10.00 Z nami je. . .; 11.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 11 15 Nedeljske popevke; 11.32 Kirn, svet mladih; 12.10 Glasba po željah; 13.40 Pike na I: 14 33 Vrtiljak mo tivov; 15.15 Stisk roke: 15.30 Naša diskoteka: 16.00 Free show; 16.30 Koncert na trgu; 17.00 Pesmi ted na; 17.30 Crash; 18.00 Poslušajmo jih skupaj; 19.15 Poje Lado Leskovar; 19.30 Concertino za godala. KOPER (Slovenski program) 8.30, 9.30, 14.30 Poročila: 8.00 Veselo v nedeljsko dopoldne; 8.05 Jutranji koledar; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.03 Nedeljski spored zabavne in narodnozabavne glasbe; 9 33 Iz našega življenja; 14.00 Najava sporeda; 14.05 Sosednji kraji in ljudje; 14.40 Glasbeni notes; 15.09 Glasba po željah; 16.00 Ra 19.20 Kdo nas povabi? 20.40 DNEVNIK 3 — Šport 21.25 DNEVNIK 3 - Deželni šport 21.45 Teme fotografskega bogastva 22.15 DNEVNIK 3 22.35 Violetta Charini JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 10.20 Poročila 10.25 Živ, žav otroška matineja 11.15 A. Karanovič - R. Grlič: Na vrat na nos, TV nadalj. 12.05 TV kažipot 12.25 Mozaik 12.30 Za Tita in partijo, glasbena oddaja 13.00 Kmetijska oddaja 14.00 Jugoslavija, dober dan 15.20 Poročila 15.25 Edino življenje človeka Jo-Vana Tolomira - kurirja Joviče, dok. oddaja 16.00 Prelog: SP v speedwayu 16.30 Madrid: EP v gimnastiki 17.20 Prelog: SP v speedwayu Majska plamenica — dokumentarna reportaža TV Ljubljana 18.35 Tovarišija, jug. film 20.10 Risanka 20.22 TV nocoj 20.24 Zrno do zrna 20.30 TV DNEVNIK 20.55 Vreme 21.00 A. in Y. Shkrell: Ko pomlad zamuja, TV nadalj. 22.00 Svet je v žalosti sklonil glavo. dok. oddaja 22 45 V znamenju 23.05 šoortni pregled Koper 16.00 Boks 17.45 Prelog: Speedway 19.00 Aktualna tema 19 30 Otroški kotiček 20 00 Risanke 29 15 Stičišče 20 30 Nepozabna pesem — film 22 (10 27. kanal — programi tedna 22 15 Velika dolina - TV film 23.05 Glasbeni nokturno Zaareti 13.00 Kmetijska oddaja 15.00 Fantastično potovanje v balonu — ameriški film 16.45 Nedelisko popoldne 19 00 Naš Tito, dok. oddaja 20 00 Risanke ?o?n TV DNEVNIK 21 00 Ko romlad zamuja ŠVICA 18.10 Dokumentarna oddaja 19 20 Glasbena oddaja 20.35 Boccaccio & Co. dio Koper na obisku: 16.15 15. min. s skupino Prah; 16.30 Programi tedna; 16.35 Zabavna glasba: 17.00 Primorska poje;; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Poje Barry White; 18.00 Melodije za nedeljsko popoldne. RADIO 1 8 00. 10.10, 13.00, 18.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00 Glasba in besede za praznični dan; 8.50 Naša zemlja; 10.15 Prekleta nedelja; 11.00 Black-out; 11.48 Moj glas za tvojo nedeljo; 12 30. 14.35 in 18.07 Bel papir; 13.15 Fotokopije: 14.00 Radio 1 za vsakogar; 16.50 Nogometne vesti; 19.25 Vikend v Milanu: 20.50 Glasbeni odmor: 21 05 Opera; 22.35 Orkestri v ve čeru. LJUBLJANA 7.00, 9.00. 10.00, 11.00, 13 00, 14.00, 15.00, 16.00, 18.00. 20.00 Poročila; 8.30 Zdravo, tovariši vojaki!; 9 07 Radijska igra za otrok ; 10.05 še pomnite, tovariši!; 11.05 Koncert iz naših krajev; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14 20 Za kmetijske proizvajalce; 14.50 Pi halne godbe; 15.05 Humoreska tega tedna; 15.25 S popevkami po Jugoslaviji; 16.10 Pri nas doma; 16.30 Nedeljska reportaža; 16.55 Listi iz notesa; 17.20 Gremo v ki r.o; 18.05 Popularne operne melo dije; 18.50 Zabavna radijska igra; 19.40 Na zgornji polici; 20.35 Lah ko noč, otroci!; 20.45 Glasbene razglednice; 21.00 V nedeljo zvečer; 23.20 Glasbena tribuna mla dih; 24 05 Lirični utrinki; 24.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov; 1.05 - 5.30 Nočni program. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Egiptovska civilizacija 13.00 Knjižna oddaja 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 14.00 Kako je bila zelena moja dolina, 10. nadalj. 14.30 Posebna oddaja iz parlamenta 15.00 Znanost za vsakogar 15.30 športni ponedeljek Rim; Natečaj v jahanju 17.00 DNEVNIK 1 - Flash 17.05 3, 2. 1... Kontakt! Disneyev risan film Zakaj? — Glasba 18.00 Antibiotiki, šolska oddaja 18.30 Vlakec 18.50 Osmi dan 19.20 240 Robert: Rop v banki 2. del 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.09 DNEVNIK 20.40 Cassandra Crossing, film Igrajo: Sophia Loren, Ri- chard Harris, Ingrid Thulin, Burt Laiicaster, Ava Gard-ner, Lou Castel 22.45 Collage in concert Ob koncu Dnevnik, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Sezonski menu 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 šolska oddaja: Industrija otrok 14.00 Popoldan, dnevna rubrika 14.10 Miriam - TV priredba 15.50 Komični filmi 16.30 Počutiti se dobro 16.40 Glasbeni kotiček 17.00 DNEVNIK 2 - Flash 17.05 Popoldan - 2. del 17.05 Mnenje Antonia Ghirellija Program za mladino 17.30 Čarovnica Bia 18.00 šolska oddaja: Ročna spretnost 18 30 Iz parlamenta DNEVNIK 2 - Šport 18.50 Dober večer z... Ave Ninchi vmes TV film iz serije: Butterflies Vremenske napovedi 19.45 DNEVNIK 2 - Poročila 20.40 Mixer, 100 minut TV priredbe 22.00 Tribuna referenduma: Intervjuja z neodvisno levico in PSDI 22.30 Moški doma - TV film Ob koncu Dnevnik 2 - Zadnje vesti TRST A 7.00. 8.00. 10.00, 13.00, 14.00. 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah- Kozmetika in dobro počutje: 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert: Skladbe slovenskih in drugih jugoslovanskih avtorjev: 11.30 Beležka; 11.35 Zimzelene melodije: 12.00 Kulturni dogodki: 12.30 Melodije od vsepovsod; 12 40 Slovenska imena naših krajev: 13.20 Zborovska glasba: Lctošnia revija »Primorska poie*; 13.40 Instrumentalni solisti: 14.10 Otroški kotiček: Tik-tak; 14.30 Roman v nadaljevanjih — Grazia De-ledda: »Golobje in jastrebi* — 2. del: 15.00 Glasbeni ping pong; 17.10 Mi in glasba: ansambel «Slavko Osterc* iz Ljubljane, ki ga vodi Ivo Petrič. 18 00 Kulturno pismo. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30. 9.30, 10.30. 11.30. 12.30, 13.30, 14.30, 15.30. 16 30, 17.30, 18 30, 19.30 Poročila: 700 Glasba za dobro jutro; 7.15 Koledarček; 8.00 Lansko leto; 9.32 Nesmrtne melodije; 10.00 Z nami je...: 10.15 Orkester Roberta Delgada; 10.32 Glasbeni odmor; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Do-re-mi: 11.10 življen.je v šoli: 11.32 Kim, svet mladih; 12.05 Glasba do željah; 14.33 Vrtiljak motivov. 15.00 G'asbena oddaja; 15.33 Veselo skupaj; 16.20 Glasbeni moment; 16.45 Poje Slovenski oktet; 17 00 Štadioni in telovadnice; 17.10 Istra skozi pesmi in plese; 17.32 Crash: 17.55 Pismo iz...: 18.00 Jugoslo vanska pop scena; 19.00 Disco-teca sound. Tretji kanal 19 00 DNEVNIK 3 19.30 DNEVNIK 3 - Deželni šport 20.05 Keramična umetnost 20.40 Trideset let sindikalne zgodovine 21.35 Obletnice, šolska oddaja 22.05 DNEVNIK 3 - Šport JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 11.30 čas bolečine in ponosa, dok oddaja 11.50 Komemorativna seja ob ob letnici smrti predsednika Tita 13.15 Hiša cvetja, dokurnet. film 13.30 V počastitev spomina 16.00 Titu v spomin 17.00 Dnevi bolečine in ponosa, dok. oddaja 18.05 Po poteh spominov, glasbena oddaja 18.35 Vrtec na obisku: Kam nas bo prepeljala pikapolonica 18.55 Obzornik 19.05 Slovenski oktet 19.30 TITO V SLOVENIJI dok. oddaja 20.15 TV nocoj 20.26 Zrno do zrna 20.30 TV DNEVNIK 22.30 Koncert violinista H. Szeringa 23.15 Poročila Koper 17.30 Narodna glasba 18.00 Ponovitev filma 19.30 Aktualna tema 20.00 Risanke 20.15 TV D - Stičišče 20.30 Knjiga tovarišev - 1 del 21.30 TV' D - Danes 21.40 Knjiga tovarišev - 2. del Zagreb 11.50 Komemorativna seja 13.15 Hiša cvetja, dok. 14.00 Republiška komemorativna 16.00 Titu v spomin 18.00 Pozdrav prijatelju, 18.20 TV koledar 18.30 TV DNEVNIK 18.45 Iskra v kamnu, pesmi o Titu 19.15 TITO, dok. film 21.30 Po Titu s Titom. dok. oddaja 22.30 Pesmi o Titu 23.00 Tovariš Tito, dok. film ŠVICA 18.00 Program za naimla.iše 18.50 Svet. v katerem živimo 20.40 Medicina danes 21.40 Gledališče in glasba v srednjem veku KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.30. 15.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro: 7.05 Jutranji koledar; 7.37 Kinospo-red; 14.00 Pregled dogodkov, najava sporeda; 14.05 Stoji, stoji Lipica — glasbeni utrinki iz zamejstva: 14.40 Izbrali smo za vas; 15.00 V podaljšku; 15.37 Glasbeni notes: 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Pogovor o jeziku: 17.10 Vaš telefon. naš mikrofon in zabavna melodija na vaš telefonski klic — 25-888; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13 00, 14.00, 15.00, 17.00. 19.00 Poročila; 6.00 Glasbena kombinacija: 9 00 Radio anch'10; 11.00 štiri četrtine; 12.05 Mala foemina; 12.30 Ulica Asiago Tenda; 13.25 Poštna kočija; 13.35 Master: 14.30 Pismo, zgodovina: 15.05 Popoldanska srečanja; 16.10 Rally: 10.30 Demi-Sexe; 17.05 Patchwork: 18 35 Šolska vzgoja; 19.30 Zgodovina jazza; 20.00 Italijanski kantavtorji; 20.30 Sezona koncertov 1980 ’81. LJUBLJANA 7.00, 7.30, 9.00, 10.00. 11.00. 12.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.50 Dobro jutro, otroci!, 9.08 Otroci o Titu; 9.30 Mladinski zbor RTV Ljubljana; 10.05 Simfonične vizije; 11.00 Titu v spomin: 13.10 Titov naprej: 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe na koncertnem odru: 14.00 Iz naših krajev — Iz naših sporedov; 14.30 Svet o Titu; 15.05 Iz partitur jugoslovanskih skladateljev lahke glasbe: 16.00 Dogodki in odmevi. SPORED JUGOSLOVANSKE TELEVIZIJE TOREK, 5 MAJA LJUBLJANA 10.00. 11.00, 17.20 TV v šoli; 18.25 Poročila; 18.30 Kapitan Kuk — slovaška pravljica; 18.40 Jugoslovanski narodi v pesmi in plesu: Zbor v Sredski; 19.00 Pisani svet; 19.30 Obzornik' 19.40 Volk-merjev prehod, oddaja iz cikla Čas, ki živi; 20.10 Risanka; 20.24 TV nocoj; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik; 20.55 Vreme; 2100 Titovi spomini 1. del; 21.45 E. Zola, Vzpon Rougonovih, francoska nadaljevanka; 22.45 V znamenju; 23.00 Iz koncertnih dva ran: Richard Strauss: Don Kihot. KOPER 17.30 Film — ponovitev; 19.30 Odprta meja; 19.30 Otroški kotiček; 20.15 Stičišče; 20.35 Tašča v hiši - film; 22.00 Danes; 22.10 TV priredba Trnova pot: 22.55 Boks — Tampsre CE — EP. SREDA, 6. MAJA LJUBLJANA 10.20, 11.00 TV v šoli; 18.30 Poročila; 18.35 Zbis - F. Rudolf: 40 zelenih slonov; 13.55 Velike razstave, kulturno - dokumentarna nanizanka; 19.25 Obzornik; 19.40 Republiška revija pevskih zborov «Zagorje 80»; 20.10 Risanka; 20.24 TV nocoj; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik; 20.55 Vre me; 21.00 Titovi spomini. 2. del; 22.00 Film tedna, Petrijin venec, jugoslovanski film; 23.40 Poroči la. KOPER 17.30 Film — ponovitev; 19.00 Visok pritisk; 19.30 Aktualna tema; 20.00 Risanka; 20.15 Stičišče; 20.35 Film - Počitnice; 22.00 Danes; 22.10 Jugoslovanski narodni parki; 22.40 Baletna oddaja. ČETRTEK, 7. MAJA LJUBLJANA 10.00. 11.00, 17.05 TV v šoli; 18.10 Poročila; 18.15 Tehtnica za natančno tehtanje - otroška nadaljevanka; 18.45 Mozaik kratkega filma; 19.15 Obzornik; 19.25 Dokumentarna oddaja; 20.10 Risanka; 20.22 TV nocoj; 20.24 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik; 20.55 Vreme; 21.00 Titovi spomini, 3. del; 22.00 Glasbeni četrtek; 23.30 Poročila. KOPER 17.30 Film — ponovitev: 19.00 Odprta meja; 19.30 Glasbena oddaja; 20.00 Risanke; 20.15 Stičišče; 20.35 Bitka za V. 1; 21.00 TV danes; 21.10 Taf Linova Balada — *celovečerni film. PETEK, 8. MAJA LJUBLJANA 9.45, 11.00, 15.55 TV r šoli; 18.15 Poročila- 18.20 Družina Sma la — madžarska risana serija; 18.45 Pesem jugoslovanskih narodov; 19.15 Obzornik; 19.25 Piši kot govoriš — izobraževalna oddaja; 19.55 Ne prezrite; 20.10 Ri sanka; 20.24 TV nocoj; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik: 21.00 Titovi spomini, zadnji del: 22.05 Ustvarjanje Titove Jugosla vije; 23.10 V znamenju; 23.25 T. Mann: Buddenbrookovi. KOPER 17.30 Film — ponovitev; 19.00 Aktualna tema; 19.30 Otroški kotiček; 20.15 Stičišče; 20.35 Sutjeska. film; 2210 Danes; 22.10 U-stvarjanje Titove Jugoslavije; 23.50 Baletna oddaja. SOBOTA, 9. MAJA LJUBLJANA 15.55 Nogomet; Napredak - Sa rajevo; 17.45 Poročila- 17.50 Cir kus; 18.15 Risanka; 18.25 Zadnja dirka — jugoslovanski film; 19.50 Naš kraj; 20.05 Zlata ptica; 20.10 Risanka; 20.15 Cik cak; 20.24 TV nocoj; 20.26 Zmo do zr na; 20.30 TV dnevnik; 20.55 Vre me; 20.57 Propagandna oddaja; 21.00 Tito — vojak in vojskovodja; 21.45 Prva sobota — glasbe na oddaja; 22.30 Propagandna oddaja; 22.35 Poročila; 22.40 Peklenski otok - jugoslovanski film; 24.10 TV kažipot. KOPER 16.00 Nogomet; 17.45 Boks; 19.00 Odprta meja; 19.25 Visok pri tisk; 20.00 Risanke; 26.15 TVD Stičišče, dve minuti; 20.30 Po gumni bratje — celovečerni film; 22.00 TVD danes; 22.10 Tajni a gent OSO. Oprema stanovanja je stvar okusa. Mi vam lahko svetujemo s svojimi izkušnjami in široko izbiro pohištva. BI Milil TDCT u,< Baioroontl 3 — telefon: 820766 InOl Ul. Di Vittorio 12 — telefon; 813301 Zastopnik kuhinj ^klkb riWT?h I77f)