KRALJEVINA SRBA, HRVATA 1 SLOVENACA
UPRAVA ZA ZAŠTITU
RAZRED 29 (2)
INDUSTRIJSKE SVOJINE
IZDAN 1. OKTOBRA 1923.
PATENTNI SPIS ŠT. 1307.
Profesor Dr. Emile Bronnerf, industrijec, Miihlhausen, Elsas.
Leknopredilni postopek za izdelovanje finonitne svile iz viskoze z uporabo koncent-
risane viskoze.
Prijava z dne 28. marca 1921.	Velja od 1. januarja 1923.
Prvenstvena pravica z dne 19. septembra 1919. (Nemčija).
Lekno predenje vodenih celuloznih raztopin iz širokih odprtin je znano in se je uporabljalo zlasti za bakrocelulozne raztopine na ta način, da se je že v naprej uporabljalo kolikor mogoče konsistentne celulozne raztopine, da se je vzelo v interesu lažjega predenja se manj zamašujoče, razmeroma široke šobne odprtine in se je pustilo padati raztopine iz njih pod le malim tlakom, skozi mirujoče, takozvane lekne medije, pri čemur so ti slednji odležali nastalim nitim topilo in tako povzročili koagulacijo.
V slučaju bakrooxvdamoniakceluloze služi amoniak kot topilo. Bila je navada, da se je amoniak, potem ko je služil za raztopitev, potom odsesanja deloma zopet odstranil, pri čemur je zavzela predilna raztopina sama od sebe zaželjeno večjo konsistenco.
Pri viskozi stopi kot znano natronov lug na mesto amoniaka. Ne moremo ga odsesati kakor onega. Lug moremo le pred predenjem otopiti ali že vnaprej uporabljati najmanjšo množino luga, če tudi v tem slučaju trpežnost raztopino ravno ne pridobi.
Bakrena celuloza je netopki del raztopine bakroceluloznega a noniaka. Ta netopki del bojda omogoči, da moremo presti neposredno v vodo, četudi je bakrocelu-lozna raztopina z vodo razredčljiva v bistro raztopino. Amoniak pač difundira tako
hitro iz niti ven, da zaostane netopka bakrocelulozna nit.
Pri viskozi so razmere drugačne. Ako odstranimo pri predenju navadne viskoze prebitni natronov lug iz curka predilne raztopine z vodo, preostane vendar na-troncelulozni xanthogenat, kateri je s vole srani še izredno lahko topek v vodi, tako da ne pride do tega, da bi se tvorila nit.
Zelo stara daleko dozorela viskoza bi nudila še največ izgleda, da bi jo spredli kakor bakrooksidamoniakovo celulozo v sami vodi kot leknem mediju, ker je stara viskoza sama že v vodi le malo več topka in bi prešla z odtegnitvijo alkalij potom izobornega medija v popolnoma netopki celulozni hydrat. Vendar se tudi na ta način niso mogli doseči praktično uporabljivi rezultati. Če bi hoteli uporabljati po drugi strani močno nakisleno vodo namesto leknega medija, potem bi bilo lek-nenje niti izključeno vsled prehitro nastopajočega fiksiranja.
Izkazalo se je pa, da moremo izvesti pri bakerni svili uporabljani leknopredni postopek vender tudi z viskozo, ako sestavimo pripraven lekni medij. Takega se je našlo v obliki kombinacije oxy-ali sulfo-kisline z amonovim sulfatom in sladkorjem-Slednji telesi učinkujeta najbrže bistveno izsolujoče, ob jednem pa vsprejemata jedki natron, tako da postane otopitev potom kisline odveč. Majhne množine
Din. V—
sulfo-ali oxy-kislin se more smatrati kot izenačilo ali utrdilo vnanje kože.
Predilni proces se vrši torej kakor sledi: Viskoza, ki je primerno visoke konsistence in kar mogoče visoke koncentracije, vstopa skozi razmeroma velike odprtine, na pr. 07 do 1 mm promera, od odzgoraj v pre-dilno kopel, katera obdaja šobo.
V predilni kopeli malenkostna koncentracija svobodne kisline najprej ne more razkrojiti curka viskoze. Izsolujoči učinek opisanih drugih pridatkov pa zabranjuje raztečanje. Mehka celulozexanihogenatna nit pade pod svojo lastno težo v kopeli hitro navzdol, kar se še podpira z navi-jalno napravo in s trujanjem izoborne kopeli, katero nastane vsled izstopanja niti iz izobornega livnika, pri tem se zlekne
debela nit v fino nit, razkrajajoča svobodna kislina pa pride šele polagoma do učinka.
Spodaj iz izoborne posode izstopajoče niti fiksiramo naknadno izven leknega medija še s šibko kislino.
Specifično težo leknega medija držimo primerno pod ono predilne raztopine.
Patentni zahtev.
Postopek za izdelovanje finonitne viskozne svile iz viskoze z uporabo za lekno predenje bakrooxydamoniakcelulozinih raztopin znane aparature, s tem označen, da uporabljamo kot lekni medij raztopino 0.5 do 170 kake aromatične sulfokisline in oxykisline poleg s'adkorja in amonove soli.