PRIMORSKI DKEVMIK GLASILO OSVOBOOILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORCE Lfito 2. štev. 231 - Cena 4.- lire Poštnina plačana v gotovini / _______________________Speriizione in abbon. postale TRST, torek, 2. lulija 1946 Uredništvo ln uprava, Piazza Goldoni St. 1 • L Tel. St. 93406 93807, 93808. Kokopist.se ne vračajo Živela antifašistična solidarnosti Živela borba proti fašizmu do kraja. Za svobodo, demokracijo in svobodno izražanje ljudske volje! Iz 'proglasa stavkovnega odb.ora demokratičnih organizacij V času, ko odločajo o naš/ pripadnosti Naša rešitev Je Jugoslavija I Samo tako bomo rešeni pred fašist&niirJ napadalci C L N, ki razbijajo in zažigajo naše kulturne in politične ustanove, napadajo antifašiste v imenu „lfa ijansfva" Trsta, samo tako ne bo več mrtvih po strem »nepristranske" policije, samo tako ne bo več podobnih dogodkov po enem letu ZVU, samo tako bomo varni naših živijenj, samo tako bomo skupaj očuvaii mir Strnjenost in enotnost v splesni protestni stavki v coni A naj bo kot Haše najmočnejše orožje opozorilo zunanjim ministrom v Parizu BHo-.. ' j Proglas stavkovnega odbora . Analiza nedeljskih in veeraj-mh dogodkov nas s svojo ze-^Ho log ko privede do za-tii, • ov’ ^ znova potrjujejo fte V^nost n2Šega stališča, obeti?®?. Pa kažejo na posledice, ki *sta *r DaŠe 9u^stvo kilo izpo-kol v Pr*meru kakrsne-Oia ^^gačne rešitve vprašali’ ^k^ke krajine in Trsta. daU& protislovanski van- li pr6111’ ki so ga šovinisti oko-je gf-a že dolgo pripravljali, načrtno izvršen in se je i ,rai nadaljeval, je v Trstu j ,?razsajal kakor še nikoli, j.v ?k dni ne pomni tržaško sti Vo v vsej svoji preteklo-gai 88 more to> kar se do-DaiK z.a?nje ^i primerjati z Jbolj črnjmi dnevi zgodovine ^JSorskega ljudstva, če izvza-1?° dobo narodno osvobodilna! ke' Takrat vprašanje ?ei eSa naro(jnega obstoja zav-borh °bliko odprte oborožene dom V zvezi 8 sološnim napa-Oie.S3'e fašističnega zasuž-^an.l'a narodov. Borba zdru-voi'■ narodov se je končala z f J. kim norazom fašizma. Fala ^ •’e> ki' nremagan. a oete.T Vj? fašistična mentaliteta, o-k ' so fašisti. Ura slovanske jyk°de jih je koncentrirala v tu imajo proste roke, Cr^no in moralno onoro CreV'a- Vri ti ostanki fašizma liia Vlja-"i° udarno, silo «ita-j)0 ®stva», ki se hrani izključ. pj.8 sv°i° protislovansko kam-d0jP°\ Posledice te kampanje WVl'iamo vsak dan na lastni %jl’ kar smo pa doživeli te ^'^sega mejo človeške po-8i,ee jjJivosti. Italijanstvo Julij-Mlo a-'iae in Trsta je nasto-sl * Sv°j;mi argumenti in po-'uii;Ce so znane: slovenske ^t>a'arne razbite, oprema uni-UliCj’ knjige raztrgane in na is .^gane; sedeži slovenskih Pijanskih demokratičnih Sl, f °y,in organizacij napade-uri izbiti, demolirani; ista u-pjjj Prosvetnih krožkov; na-na posamezne antifašiste ^te ®ke niso bile izvzete), ti ^5a lahko sklepamo kakšna ^hvi. n?Sa usoda, če bi nro-«l’talijanstva» Julijske ®e kdaj postal politična A^^iost v naši deželi. To je zaključek -njem vandalizem se je takorekoč nemoteno. Za-^ka vojaška uprava se je :°!Wj'a nesposobno zaščititi yil(js,l2arije demokratičnega Va> osebno varnost EPU’ m Zado- 5tov., ° posameznikov. 1)6 k ° .b* komaj desetino. ?e ^j energije, ki jo civilna ^Porablja preti antifa->* manifestacija, in vsc-;š jne.bi bilo. Namesto te-■isti p l°k!raU Sv. Jakob, fa- ■ zlo? 80 neovirano vršili svo-^rv6h?nr'k° delo. Policija je in-’sU nt, >e‘e3illI)'nav? »nepristranskih* ‘ 0 ja naš drugi zaklju- liuA drugi zaklju- Ko so šovinisti v m:stu zvedeli, da kolesarji ne bodo prispeli v Trst in da bo tako splavala po vodi njihova šovinistična manifestacija, ki so jo Is dolgo pripravljali, so namenoma razširili vest, da so «s’cia-vi» streljali proti kolesarjem in nekatere ranili in ubili. Namen širjenja te lažns vesti js bil, razburiti prebivalstvo, kar se jim je tudi posrečilo. Sirili so vsemogočo lažne vesti, da so tako imeli «cpraviČ,lc» za izvajanja svojih že dolgo pripravljenih načrtov, pri čpmer so se poslukili raznih že prej pripravljenih sredstev. Zo dalja časa so reakcionarji v zvezi z reakcionarnimi industrijci pripravljali ta sredstva, da bi ljudstvu preprečili nadaljevanja borbe za izboljšanje njegovih gospodar-skih razmer. Zato so skrbno pripravili zločinski načrt za napad na vso sindikalne- organizacije in še posebej na ljudske ustanove sploh, ki so podpirale in podpirajo delovno ljudstvo, delavce in kmete, v borbi za življenje. Na.čin, kako so bili vsi ti načrti izvedeni, je najbolj jason dokaz, da jih j: fašistična in reakcionarna sodrga skr!no in v vseh podrobnostih že dalj časa pripravljala. Neoviran nnpatl na MOS jim je pričlo pod roko. Rdečo zastava, ki ii Isto dni plapola raz balkon, so vrgli na cesto, kjer jo je CLN-ovska sodrga raztrgala. Zažgali so tudi vse akte in razrili pisalne stroj3. Skoda znaša pre-lto 130.000 lir. N tiče lih n! oviral nrl naoadu Tako se js napad na MOS izvršil, ne da bi ga policija preprečila Medtsm ko so nekateri jispi z agenti civilne policije krožili na trgu pred prostori MOS-a, je kakih trideset fašistov neovirano odhitelo v prvo nadstropje, kjer so s pripravljenimi ključi odprli vrata sobice, ki se je poslužujejo uradniki «Societa delle Corse». Od tam so šli na teraso, petem pa vdrli skozi okno v prostore MOS-a. Neovirano so kakih djset minut uničevali, kar jim je prišlo pod roke. Ob tsj priliki so ukradli tudi 0.030 lir, ki so bilo v nekem prodalu. Čuvaj MOS-a je policiji večkrat telefoniral, dobil pa je odgovor, da so agenti že na mestu. In res so bili, toda na trgu. Nemotem si razbili orostora “Primorskih partizanov., Okrog 16.30 se js skupina italijanskih šovinistov ustavila pred prostori Zveze primorskih partizanov, druga večja skupina pa je s 3ilo vdrla v prostore, kjer cb tej uri ni bilo nikogar. Vse, kar jim je pričlo pod roko, so pometali skezi okno. Razbili so čipe in pohištvo. Razbili so tudi napisno tablo in raztrgali italijansko-jugoslovansko zastavo z zvezdo. Skupina fačistov, ki jo čakala na ce3ti, je zbrala vse, kar so zmetali skozi okno, na kup in nato zažgala. Fašistična sodrga, ki je prisostvovala, se je divje drla in ploskala. Kljub temu, da je vse to trajalo precej 'časa, ni bilo policije od nikoder. Nnmotam so razbliall nrostore okviru itali-in ogromne stva Julijske kra-Pbvih pečotkov njego-°ši darockiega prebujenja, -’’0 dobo fašističnega j & V ‘................... ipVj .»Mave, — _______ fliNeLiih nafie ljudstvo borlv V nar°dno osvobo- b.^lha Za do3arro svoje nn- IfcJill 8v°kcde in priznanja • J' laP^iC; trag čne kltuš- Prih« . u ljudstvu niso v ». ,anisne kljub vsemu V av0v,n'!r.m ,ctu P° Prib°- Vaoi0 rustavljajo v- **l V klei 18kc krajine in Tr- ^c8p0-e’ ki so jih zgodovina fthstvo, politične, kul- Enotnlh sindikatov Fašisti so napadli tudi prostore Enotnih sindikatov v ulici Imbria. ni, v ulici Zonta in v ulici Mon-fort. V ulici Imbriani so s pripravljenim orodjem razbili vrata in vdrli v prostore sindikata kovinarjev, ltjir so zmetali na cesto vse, kar turna in borbena preteklost našega ljudstva ostro začrtale: po vsem tem, kar se je zgodilo, nima Italija v naših kraj.h nobene pravice več vtikati se v naše notranje zadeve; internacionalizacija Trsta predstavlja poizkus, da bi se namesto Italije, vri kali v naše zadeve tisti, ki co po prvi svetovni vojni bili mnenja, da Trst ne predstavlja nobenega posebnega problema; edino pravična rešitev našega vprašanja je v priključitvi celotne pokrajine s Trstom vred k Jugoslaviji, kar I predstavlja tako zahtevo tu-t kajšnega demokratičnega italijanskega in slovanskega prebivalstva kakor zahtevo na e-naki rešitvi zainteresiranih srednjeevropskih držav in vse svetovne demokratične javnosti. To je naš tretji zaključek. na prostore tržaškega okrjžja Okrog 18. ure je tolpa CLN-ov- [ skih fašistov napadla prostore Okrožnega odbora SIAU-ja na trgu Pontrrosso. Razbili so vrata in v uradih vse razdejali. Ukradli so tudi pisalni stroj, ki so ga med divjim vjitjem podivjane šovinistične sodrge vrgli v kanal. Čeprav js civilna policija iz svoja zgradbe z lahkoto obvladala vso endotno cono, je intervenirala s’cle tedaj, ko so fašisti svoje delo že temeljto opravili. Pollctia ni Intervenirala ko so napadli kulturni krožek Pczneja -so se fašisti znesli nad prostori «Cjntro di Cultura Popo-larss v ulici Mazzini 32. Raztrgali so zastavo in razbili šipe na oknih. Pri trm delu jih ni nihče oviral, dasiravno sta bila v bližini dva policijska jeepa. Kr žek ..Perossa" so nemoteno razdelil Okrog 18, ure so fašisti izvedli že prej pripravljen napad na kro. ž:k «Pero3sa» pri Sv. Vidu. Razbili so vr?.;a, odnesli denar in nato skušali zažgati krožek. Pri tem svojem divjanju so se posluževali krp, namočenih"z bencinom. To pa jim je vendarle preprečil neki agent civilne policije. Neovirano sn zažlnall S tem pa ša ni bil izčrpan njihov zločinski spored. Saj ga je «Voee Libera» pred dnevi jasno označila, ko je govorila o vseh ljudskih oi^ ganizacijah- Neovirano so se CLN-ovske tolpe podile po mestu in napadale vse ljudske ustanove. Prostore PNOO-ja v ulici Carducci, zadružno tiskarno in slovensko knji. gamo Stoka so skušali zažgati in se pri tem posluževali steklenic z benclnam. Policija, ki je bila v neposredni bližini, se ni zmenila da bi pravočasno razgnala fašistič- no drhal, kaj šele, da bi koga prijala. Osebje PNOO-ja in Zadružne tiskarne je moralo samo pogasiti ogenj in preprečili, da se ne bi razširil. Neovirano so napadli prostore PNOO-ja CLN-ovske tolpe so napadle tudi prostore predsedstva PNOO-ja v ulici F.uggcro Manna. Ker je bil v hiči samo 'čuvaj, so razbili vrata, vdrli v1 prvo nadstropje in tu vse razdejali. Neovirano so razbili In zažnall slovensko knjigarna Na Korzu so fašisti vdrli v slovensko knjigarno, vse v notranjosti razbili, knjige in pohištvo pa pometali na ulico in nato vse skupaj zažgali pred barom R;x. Nemoten napad na prostore K misije za yojnl plen Okrog 15. Ure je pridrvsla pred prostore medzavezniške komisije za vojni plsn v ulici Valdirivo večja skupina CLN-cvskih banditov. 3 kamni in palicami so začeli razbijati po: vratih. Jugoslovanski voja. ki, ki so bili v uradih, so skušali prepričati pobesnelo tolpo, naj opusti svojo namero. Ker to ni pomagalo, je neki vojak nekajkrat ustrelil v zrak, toda fašisti niso odnehali. Ko so razbili vrata in hoteli vdreti v urade, sta počila dva strela, pri čemer je bil ranjen eden od napadalcev. Pozneje so prišli štirje agenti civilne policije in še pozneje skupina ameriških policistov, katerim sta se dva vojaka ki sta streljala, javila. Ko sta omenjena vojaka v spremstvu nekega častnika šla po stopnicah so jih fašisti obmetavali s kamenjem in napadali s palicami, č:ravno so jih spremljali ameriški policisti. Enako se je dogajalo na cesti, preden so vstopili v vojački kamion, tako da jo moral neki ameriški vojak ustreliti v zrak, da je razgnal fašistično drhal. \ Nemoten nanad ra orostore mladine In krožekTomažič' Prav tedaj j c druga skupina , CIiN ovccv napadla prostore anti-■ fežistlČns mladine v ulici Machiavelli. Ko jim Je uspelo vdreti tja-| kaj, so vse upostcšili. Zmetali so na ulico spise, listine, stole in ostali | inventar. Odnesli so veliko količino čevljev, namenjenih dslovni briga-, di, ki se je pripravljala na odhca na progo Brčko-Banoviči. Iz bližnje zgradbe -civilne policije ni pri. šel niti en policist in fašisti "so lahko nemoteno vršili svoje vandalsko opravilo. Dvakrat so fašisti skušali napasti kulturni krožek «Tomažiči: prvič ob 19. uri, drugič pa ob 22.33 uri. Obakrat pa so bili odbiti. Ob 20.30 so napadli tudi prostore «Fronte za neodvisnost*. Policija prišla ro napadu v prostore AS1ŽZ V ultco Fabio Filzi, kjer ima svoje prostore ASIZZ, so okrog 20. ure vdrli trije CLN-ovski bandi li v ve. 2o, pretepli vratarico in nato vlomili v prostore ASIZZ. Razbili so vso opremo, pokvarili telefon, omare, stole in podobe. Spise in listine so razmetali po sob^ in stopnicah. Nameravali so zaSgati prostore, a so nato odfli, ker je vratarica kli. cala na pomoč. Cez nekaj časa, ket po navadi, se je pojavila civilna policija in si ogledala razbijanje. Niovlml nanadl m gostilne, bare itd. ~ Fašisti so napadli tudi Sterilne gostilne, katerih lastniki so znani antifašisti. Med drugimi bar Paola v ulici Milano, kjer so pokradli večje število steklenic likerjev. O-krog'polnoči se je -zbrala skupina fašistov pred gcstilno «Aj tre Mo. schettieri* in Jo skušala napasti. Ljudstvo, ki js prihitelo na pomoč, jih je razgnalo. Pri tem so fašisti ranili z noZem v stegno delavca Umberta Ghira. Nemoten napad na tov. Hrešftbka Medtem, ko so številne skupine italijanskih šovinističnih tolp nemoteno napadale in pustošile prostore demokratičnih ustanov, katere je, kakor smo Ze ometih, v svo-jrm stpupenem pisahju označila «Voce Libcra*, so druge tolpe po ulicah napadale vsakega antifašista, ki so ga spoznale. Okrog Ž1.30 so italijanski fašisti v bližini knjigarne Stoka spoznali našega odgovornega urednika tcv. Hreščaka, ki je opazoval vandalska početja «civilizatorjev». Sledili so mu in ga začeli pretepati, dokler se ni pozneje zatekel v neko vežo. Naša enoinost - zmaga Bilten stavk 1 Mesto je mrtvo. Vsa njegova dejavnost se je ustavila. Ustavili so se stroji in roke, da dvig rejo z zgovornostjo svojega molka in mirovanja najsvečanejši in najosirejši protest proti ponavljanju činov, oznanjevalcev pričetka fašizma, ki nas js tlačil petindvajset let in privedel v ruševine in grozote zadnje svetovne vojne, protest proti zločinom, ki naj bi ponovno peljali v pustolovščino, da poglobijo šc bolj prepad za vse človeštvo. Proizvajalci vseh skupin so se plemenito odzvali pozivu. Niti ena' nečastna Izjema med delavci roke in misli. Tako je po težkih Žrtvah Ze skrajno Izčrpanih delavcev zaradi niza1 gospodarskih ukrepov, poziv k stavki še enkrat utrdil enotnost blcka vseh socialnih skupin in vseh struj kot za časa borbe proti fašizmu in nemškemu oku. patorju, ko ja plemenito antifašistično orožje Trsta in pokrajine uspelo ustanoviti brigade in GAP-e, ilegalne politične delavce, konspira-torje, sabotažne akcije ln revolucionarno dejavnost vsega našega ljudstva. Fašistične bande nadal,'n!»)o ••• Ta, enotnost je zmaga rteprerr-Cunljive vrednosti nad vsemi reakcionarnimi in razdirajočimi silami zmaga, ki mora še enkrat podkrepiti vse pravične in iskrene demo. krate v nadaljevanju borba. Kot 'js bilo te sinoči znano, da bode zločinci in roparji, ki so po vseh zločinih v teku včerajšnjega dne ostali nekaznovani, pričali s ponovnim delovanjem, tako so tudi res CLN-ove bande Ze v zgodnjih Jutranjih urah pričele s ponovnimi «junaštvi». Prostore Enotnih sindikatov v ulici Imbrjani, kjer je nastanjen naš odbor, so ponovno napadli davi. MussoUnijsvskl junaki so poizkušali zaman vlomiti skozi vrala. Telefonsko poklicana policija je prišla šele malo pcznpjs — ne da bi aretirala napadalce, ampak da preišče lokale s pretvezo, da so jo obvestili, da je nekdo streljal iz prostorov in da so videli samokres. Takoj po desoti uri je petdeset pretepačev napadlo prostore SLAU v, ulici Filzi 10. Ob 10.30 uri bs je okrog 'sto ljudi iste paeme, oboroženih s palicami in kamenjem, približalo Domu pristaniških delavcev. Ker pa so naleteli na odpor, so se umaknili proti pristari-škemu_ poveljstvu. Pozneje je še večja in boljše oborožena množica s pendreki vlomila v sedež misijs Jugoslovanskih državnih železnic v ulici Milano, kjer so vse razbili, metali skozi okna pohištvo, dokumente in vse, kar so našli. Sele četrt ure pozneje, ko je bilo že vse končano, je prišla r.a mesto policija, ki je ljubeznivo odslovila zamudnike — napadalce, ki jih je še našla v prostorih in ki so se na. to podvizali, da dotečejo svojo skupino na pohodu k podobnim slavnim činom. Številni drugi pcd->bni pr meri, izv.šeni z isto metodo, kjer so kaže policija v enako lepi luči, so se pripetili na številnih drugih krajih v mestu. Ob izhajanju popoldanskih listov so zavitke «Lavoratore»-ja sistematično plenili in zažigali na veselje barbarov, ki so gledali prizore, kot svoje dni, ko so ob blagohotnem pogledu fašističnih oblasti požigali pohištvo »sovražnih* konzulatov Francije, Velike Britanije in Amerike, ter opremo Zidovskih in slovenskih trgovin in hiš. Zaradi pomanjkanja osebne In liho vinske varnosti meščanov narašča čedalje bolj ogorčenje ljudskih množic v posameznih okrajih, , Stavka se nadaljuje Polagoma prihajajo tudi na dan poedincstl, ki še bolj jasr.o označujejo ono, kar so včeraj prizadejali sindikalnim in demokratičnim organizacijam, poedinim meščanom, njih trgovinam in stanovanjem, žalitve slavnim jugoslovanskim borcem in članom vojne misije v našem mestu. Ob teh degod-k h, cb zločinih, ki so se danes nadaljevali, lahko naše ljudstvo da šamo en odgovor: «Nadaljsvati slavko, vztrajati'složno in — ako možno — se bolj utrditi enotnost la vero naših množic. Iz Milj do 'Gorice, po mestih, vaseh in ruztrecerih naseljih ter domovih Krasa in Furlanske ravnine širom po vsej coni A in v vseh Na napade fašističnih tolp proti sindikalnim in demokratičnim organizacijam tržaškega ljudstva morajo vsi pošteni ljudje takoj in odločno odgovoriti: od danes ponedeljka 1. julija počsr.ši od polnoči je proglašeno popolno mirovanje dela, splošm protestna stavka! Včeraj, v nedeljo, po pripravljanju razpoloženja s šovinističnimi manifestacijami prejšnji dan, so oborožene in dobro organizirane skupine starih in novih fašistov napadle po prozorno določenem načrtu prostore Enotnih sindikatov v ulici Imbriani, v ulici dslla Zonta in v ulici Monfort, prostore Primorskih partizanov, prostore Antifašistične mladine in MOS-a za Trst. Vse te prostore so razdejali, razmetali dokumente in oskrunili ambleme. Hkrati so zažgali prostore kulturnega krožka San Vito, polili z bencinom glavni vhod in okna v pritličju poslopja' v ulici Carducci 6, kjer ima PNOO svoje prostore, in jih skušali zažgati. Toda to še ni bilo dovolj. Tolpe so vdrle v prostore predsedstva PNOO-ja, v ulici Ruggcro Manna, in jih• razdejale. Izvršili so več vandalskih in pravih terorističnih napadov na meščane, ki so jih po raznih krajih v mestu fašistični banditi zasledovali, napadali in pretepali. Ako k temu dodamo še pustošenje trgovin znanih slovenskih antifašistov, vidimo po-' polndma jasno, da so fašistične tolpe razvile polno dejavnost in da skušajo na vse načine izzvati nerede, da bi preprečili takojšno in pravično rešitev vprašanja Trsta in Julijske krajine. To so prav one tolpe, ki so se pojavile kraj marca, izvršile sramotim dela 1. maja, zabodle do smrti Ravnikarja, Hlačo in druge; tolpe, ki jih organizirajo, plačujejo, oborožit-jejo in vodijo ljudje iz CLN-a in razna združenja, ki mu pripadajo; tolpe, ki jih tvorijo ostanki fašizma, črne srajce, X. MAS, italijanski SS-ovci, republikini, Guardia Civica in neofašisti; tolpe, oborožene s kiji, noži in strelnim orožjem. Vse te tolpe se v tem trenutku in takih razmerah zbirajo pod geslom: Italija, ki je prav po njih postal istovetna s fašizmom. Toda odgovornost je treba iskati v še višjih krogih. Neofašizem v Trstu js zrasel v ozračju, ki ga je ustvarila popustljiva politika ZVU napram najbolj razuzdanemu italijanskemu nacionalizmu, napram fašistom in vojnim zločincem, ki so našli v naši coni udobno zavetišče; fašizem je lahko dvignil glavo, ker je videl, da oblasti nastopajo proti demokratičnemu gibanju. Fašizem si dovoljuje že vse, saj trdno računa, da ga ne bodo kaznovali, saj čuti, da ga ščiti policija, ki se je rodila s proti-ljudskim duhom, ker krije v svojih vrstah profašistične elemente. Dovolj zgovorno dejstvo je že to, da so si mogle tolpe, ki jih tvori od 200 do 500 ljudi in jih spremlja civilna policija, lahko svobodno poditi po mestu in nekaznovano vršiti zla dela. Da bi vsemu temu primerno odgovorile, so se na poziv SIAU-ja delavske in politične demokratične organizacije sinoči takoj sestale in odločile proglasiti splošno stavi'co v vsej deželi. Poverile so stavkovnemu odboru, da jo vodi. Naše ljudstvo zahteva. 1. aretacijo osebnih krivcev in njihovih•. nasnovateljev, ki so odgovorni za ta zločinska dejanja; 2. izločitev in kaznovanje fašističnih tolp; S. izgon iz Trsta vseh fašistov in vojnih zločincev, ki so našli tu zavetišče, ter vseh klavcev in črnoborzijancev; lf. vzpostavitev ljudske oblasti in organov demokratične ljudske zaščite. MESCfl.NI, DELAVCI, DEMOKRATJE, ANTIFAŠISTI! Udeležite se strnjeno stavke. Bodite složni in enotni. Bdite, da izzivalcem ne uspe njihovo hujskaško delo in kaljenje reda in mira. Pre- prečite vse spletke reakcije. Ravnajte se samo po določilih stavkovnega odbora demokratičnih organizacij. Živela antifašistična solidarnost! živela borba proti fašizmu do kraja. Za svobodo, demokracijo in svobodno izražanje ljudske volje! Stavkovni odbor demokratičnih organizacij Svetu zunaniih min’strov v | Odločite z najveujo naglico! lV Trstu so stari in novi fašisti opustošili prostore Enotnih sindikatov, Zveze primorskih partizanov, antifašistične mladine in Mestnega osvobodilnega sveta za Trst. Zažgali so kulturni krožek *San Vito*, deloma razbili prostore PNOO in poizkusili zažgati tudi druge prostore PNOO. Napadli in izropali so slovenske trgovine in knjigarne. Napadli in ranili so meščane. To je delo organiziranih fašističnih band, sestavljenih in plačanih od tukajšnjega reakcionarnega in šovinističnega CLN. Oblasti so tudi zdaj kot v preteklosti nezmožne, da preprečijo fašistične zločine in so zanje soodgovorne. Policija je potrdila svojo pristranost in deloma neposredno sodelovanje z napadalci. Policijski agent je ubil protifašističnega delavca. Meščanstvo proglaša generalni protestni štrajk in vas nujno poziva, da z največjo naglico rešite vprašanje Trsta in Julijske krajine v smislu združitve tega ozemlja z Ljudsko federativno republiko Jugoslavijo v skladu z voljo ogromne večine prebivalstva. Stavkovni odbor demokratičnih organizacij Svetovni sindikalni federaciji Zahtevamo podporo in solidarnost Delavci in prebivalstvo Trsta in cone A Julijske krajine so proglasili generalno protestno stavko zaradi fašističnih zločinov in popolnega neinterveniranja oblasti. Fašistične bande, oborožene in sestavljene po tukajšnjemu CLN-u, so po doslednem načrtu napadle, opustošile in izropale prostore pokrajinskega odbora Enotnih sindikatov, Mestnega odbora Enotnih sindikatov in druge prostore rasnih skupin sindikalnih organizacij. Isto usodo so utrpeli tudi prostori raznih političnih in kultur, nih organizacij, Zveza primorskih partizanov in zasebne trgovine. Meščane, posebno delavce, so napadali, žalili in ranili. Včerajšnji dan v Trstu je bil podoben in hujši kot fašistična doba in nemška okupacija, ko so divjali proti-Ijudski, protižidovslci in protislovanski pogromi. S tem javljamo javnosti popolno pasivnost oblasti ZVU in direktno podporo civilne policije. Z generalno stavko zahtevamo aretacijo in kaznovanje krivcev, odstranitev fašističnih band in svobodo za demokratične ustanove. Predvsem in bolje kot kar koli pa ve prebivalstvo, da bo dokončno zadovoljiva re-■ šitev za njegove težnje po svobodi, demokraciji in narodnostni pravici lahko prišla edino s konference zun. ministrov v Parizu na ta način, da bo rešeno vprašanje Trsta in Julijske krajine z združitvijo tega ozemlja z novo republikansko in zvezno Jugoslavijo. Zahtevamo podporo \n solidarnost. Stavkovni odbor demokratičnih organizacij panogah industrijske in poljedelske delavnosti našega ljudstva je stavka popolna. Tako raj bo tudi jutri. Kmetje, ki so čuli o udeležbi delovnih množic iz mesta pri svoji 'zadnji borbi, so oznanili odboru, da so pripravljeni dati vse potrebno^ za vzdrževanje borbe do kraja. Ljudstvo naše pokrajine v coni B Je od prvega trenutka, ko je slišalo o bestialnih zločinih fašistov Vt.1. ..tli- dnevne proglase o solidarnosti, ki niso zgolj platonski. Okrog naše borbe se osredotoča nedvomno tvorna simpatija vseh sindikalnih organizacij delavcev in vseh svobodnih duhov Evrope. Enotni in kompaktni kakor smo, s podporo naših bratov ob skorajšnjem cilju, ki presega omejitve kraja in časa, kadar se borimo proti fsš'stični zveri, ki se skuša preroditi, smo lahko naše zmage čisto gotovi. Oiisiop De Gašper jeve vlade Rim, 1. (VZN). — Kakor Je izvedela Anaa, je predsednik De Nicola sprejel ministrskega predsednika Dc Gasperija, ki mu je predložil demisijo vlade; Razgovor je trajal približno pol ure. Kmalu nato je začel predsednik republike posvetovanja za sestavo nove vlade. Kot prvega je sprejel Pravična rešitev v Parizu pomeni nas Skupščina Enotnega sindikata kovinarjev obstoj V nedeljo zjutraj je bila v pristaniškem domu skupščina Enotnega sindikata kovinarjev. Udeležilo se je je 313 delegatov, ki so zastopali nad 8.000 delavcev in nameščencev. Skupščino je otvoril tov. Turkovič. Po Izvolitvi predsedstva so vsi navzoči z enominutnim molkom počastili vw kovinarje, ki so padli v narodno osvobodilni vojni. Nato so Zastopniki raznih političnih antifašističnih organizacij pozdravili zbrane delegate, skupina žena kovinarskega sindikata pa je izročila sindikatu sindikalno zastavo. Nato je tov. Batič podal sindikalno poročilo, ki ga objavljamo na kratko: PoroSilo tov. Batiča Dejal je, da Je skupščina tovarniških odborov velike in srednje kovinarske industrije lani 27. maja Izvolila sedanji izvršni odbor Enotnega sindikata' kovinarjev. Po več kot enem letu so se danes zbrali predstavniki delavcev na skupščini, da bodo razpravljali o izvršenem delu. Nato je govornik orisal izvor in zgodovino sindikalnega, gibanja ter borbo Enotnih sindikatov za boljše življenjske pogoje. Omenil je zle posledice razdelitve Julijske krajine na dve področji. Nova o-blasrt je za vrla vsako pobudo delavcev. • Polagoma so se vračali na svoja mesta stari zatiralo!, ki so zbežali pred ljudsko oblastjo. Z vzpostavitvijo fašistične zakonodaje so delodajaltii zopet dvignili glavo. Star; fašistični oblastniki so Z razpihovanjem narodnostnih čustev skusali po svojih, starih in preizkušenih metodah razdvojiti delavstvo. Delodajalci so ustanovili Julijske sindikate, ki so se odkrito postavili na stran reakcije. Ti sindikati so se popolnoma razkrinkali s svojimi ponovnimi pozivi ZVU, naj intervenira s policijo v tovarnah, razpusti naš® tovarniške odbore, in s svojim stališčem do kolonov, ki se bore za odpravo po-lovinarstva. Z zelo prepričljivo argumentacijo je dokazal, da je danes apolitičnost sindikalnega gibanja nesmisel. Nato je orisal vztrajno borbo delavcev za zaščito nje. govih pravic in izboljšanje življenjskih prilik; omenil je štiri splošne stavke, v katerih se je vse delavstvo strnilo okoli svojega sindikata. Govoril je o zlih posledicah odcepitve Trsta od njegovega naravnega zaledja, o počasnem pro-podanju industrije in o decentrali. zaciji strokovnega delavstva. Orisal je težke prilike delavcev zaradi odpustov z dela in skrčenja de-. lovnega časa. Nato Je govoril o stališču, ki so ga pred kratkim zavzele sindikalna organizacije spričo tega stanja. • tih uresničil; bratstvo italijanskega, slovenskega in hrvaškega naroda. Govornik je nato dejal, da se sedaj tovariši in kmetje vztrajno bora proti veleposestnikom. Zato jim skupščina izraža vso svojo solidarnost in jim zagotavlja, da nas ne bo mogla nikoli lotiti nobena sila. Tržič ki kovinarji so že zelo prepričljivo pokazali svojo solidarnost s koloni. Tovariš Batič je svoje poročilo končal z besedami: «Le pravična .rešitev našega krajevnega političnega vprašanja bo rešila vsa ostala naša vprašanja. To pa ne pomeni, da moramo ostati križrrr. rok. Zahtevati moramo, da bo ZVU izvrševala svojo dolžnost. Vpreči moramo vse naše sile in na pore i da bodo naše ladjedelnice zopet za. Sele obratovati. V tej borbi nam stoje ob strani demokratične sile vsega sveta, zlasti pa delavstvo.* Diskusija in drugo Po poročilu tov. aatjča se Je razvila zelo živahna diskusija o vseh vprašanjih. Nato je tov. Zudar po- dal organizacijsko poročilo. Naštel je vse spore, ki jih je Izvršni odbor rešil v tem letu, povedal, da je v Enotnem sindikatu kovinarjev vpisanih 10.790 članov 140. delavnic in tovarn velike, srednje in male industrije. Med njegovim poročilom je prišel predstavnik Enotnega sindikata kovinarjev iz cone B tov, Valentič in pozdravil navzoče v imenu tamošnjih kovinarjev. žanja? Zaznavamo jih le pri procesih proti ravnateljem demokratičnih listov, zaman pa jih iščemo pri hujskaškem širjenju lažnih vesti kot včeraj po zvočniku na Mon tsbellu! Kako so mogli šovinisti preprečiti razpečavanje «Lavorato_ ra*. Kdo se boji resnice, ki jo siri. delavski list? Sledilo je finančno poročilo ln poročilo o vprašanju mladinskega naraščaja kovinarjev. Nato je tovarišica Rizzi govorila o ženskem vprašanju, poudarila potrebo po ustanovitvi otroških zavetišč v vseh tovarnah in potrebo po zaščit; materinstva. Nato so izvolili novi izvršni odbor. Končno so poslali dve brzojavki Izvršnemu odboru Svetovne sindikalne federacije, .v ka. terih zahtevajo odločno borbo proti Francu in sodelovanje Svetovne zveze delavcev po njenih predstavnikih organizacije Združenih narodov. Odgovorna je ZVU! Orgija fašističnega nasilja y času, ko hvalijo sijajno Izvežban, močan policijski korpus V vsej tej trdi borbi delavstva so izvršili veliko in požrtvovalno delo tovarniški odbori, pododbori in zaupniki. Sindikalno gibanje je tudi spojilo in pobratilo kmečke in industrijske delavce. To je zelo važno dejstvo. Reakcionarni krogi so doslej vedno razdvajali kmete in delavoe, Zato ni njihova združitev le sindikalna zmaga, ampak tudi politična. Saj smo po sindlka- Ze več dni se Je tržaški CLN skrbno pripravljal, da pretvori prihod biciklistov na tekmi «Giro dTtalia» v razbrzdano nacionalistično bianifestacljo, ki ti zopet enkrat sprostila vso fašistično bando tukajšnjih organiziranih in pla. čanih pretepačev ln teroristov. Toda n« samo slovensko prebivalstvo, ampak tudi italijanske in posebno furlanske antifašistične množice so hitro začutile, kako mislijo tukajšnji fašistični zločinci zlorabljati «tekmo skozi Italijo* v politično manifestacijo, ki bi poudarjala italijansko suverenost nad ozemljem, ki si ga ne želi ničesar iskreneje, kot da bi se enkrat za vselej rešilo italijanskega jarma. Ne Slovenci, italijanski Fnrlani so v Pierisu ob meji Julijske krajine z ogorčenjem zapazili demonstrativni pohod avtomobilov pred biciklistl, ki so 2 italijanskimi zastavami hoteli izrabit; športno prireditev v nacionalistično parado. Ljudstvo je hitro reagiralo na ta način, da je ustavilo kolesarje in jih nagovarjalo, naj se ustavijo in naj ne sodelujejo v nadaljnji tekmi, ki je zavzela tako iž2lvalho šovinistično - političen prizvok. Večina se Je s tem strinjala, nekateri pa so nadaljevali pot, na kar jim je ljudstvo, da jim onemogoči daljnje tekmovanje, postavljajo razne ovire na cesti. Ko pa so zagledali pred skupino avtomobilov, okrašenih z italijanskimi zastavami, tudi vozilo «Voce Libera*, so ga napadli s kamenjem in pri tem pp nesreči laže zadeli tudi nekaj kolesarjev. «Gi. ro dTtalia* se je s tem tudi končal na prav; italijanski meji. CLN-u Je to dalo takoj povod za širjenje razburljivih lažnih vesti, da nahujska fašistično drhal k podlej- Sporočllo kmetov stavkajočim: Složni do končne zmage . Včerajšnji Zločini skvadristov so zopet trčili na neprozoren zid enotnega bloka našega ljudstva. Komaj so se zakadili prvi skvadristi na lokale naših institucij, komaj so ngweli prvi svežnji Slovenskih ln naprednih italijanskih knjig na grmadah fašističnih inkvizitorjev in pretepeških band, komaj je zopet civilni policist ubil našega človeka, že se je iz vse pokrajine odzvalo ljudstvo v pomoč ogrože-ženemu demokratičnemu delovnemu prebivalstvu Trsta. Računajte na nas, podprli bomo vašo borbo proti fašizmu tudi mi, kmetje, kot ste nas doslej podpirali vi, delavci pestu in razuma, v naših pravičnih zahtevah! — Tako nam poročajo iz vsega podeželja- In te prve vrstice izrazov solidarnosti »6 kakor svečana obljuba kakor prisega: enotni ln složni bomo v borbi, dokler ne dosežemo končne zmage. Enotni in složni bomo ostali, ker tako smo nepremaljivi, mi delovno ljudstvo! Šim zločinom odkar obstoji ZVU. Celo z zvočnikom na Montebellu in na vse mogoče druge načine so po vsem mestu eksponenti CLN širili hujskaško lažno vest, da so antifašisti ubili in težko ranili enega oziroma več tekmovalcev. Organiziran načrt je bil očitno ke prej in .dalj časa pripravljen in nikakor ne bi bil tako lahko in na ta na>.in Izvedljiv, ako ne bi policija takore-koč držala križem rok. Tako so mogli nemoteno pustošiti in požigati prostore antifašističnih organizacij. Policija dopuščala zločine Policija je dopuščala, da so fašisti uničili znatno količino materiala na predsedstvu PNOO, na via Ruggero Manna in nato dovolila nemoten odhod zločincev. Ni niti poskušala, da bi jih aretirala. Civilni policisti so ploskali skupno s fašisti, ko so slednji zažgali spodnji del proče-lja zgradbe PNOO v via Carducci 6. Le požrtvovalni intervenciji nameščencev PNOO v gradbi je pripisati, da so požar takoj pogasili. , Napad na jugoslovansko železn ško delegacijo Policijo in člane angleške oziroma ameriške vojske, ki bivajo poleg delegacije Jugoslovanskih dr. žavnlh železnic, so včeraj zjutraj pravočasno obvestili, da se pripravlja napad na omenjeno delegacijo. Kljub vsem pozivom ni bilo nikogar blizu, da bi interveniral proti napadalcem, ki so vandalsko opu-stošili urade delegacije. Grmade gore£lh knjig Streljajo na neoboroženo delovno ljudstvo Medtem ko pišemo te vrstice, se dogaja pod našim; okni najstrašnejši zločin fašističnega nasilja, kt smo ga doslej doživeli v Trstu. Nemotno so se cele ure zbirale pod sašim uredništvom velike gruče fašističnih pretepačev, obkoljevali našo zgradbo, nam grozil; in klicali žaljive psovke. Policija je mirno gledala. Cim so se pa približale skupine delavcev iz Sv. Jakoba, da prevzamejo drugo naklado svojega lista «11 Lavoratore* in nas zaščitijo pred napadom fašistov, ker jih je izkušnja preteklih dveh dni učila, da nas policija prepušča na milost in nemilost razbojnikom, so že legli civilni policisti na trebuh izza svojih kamionov in sipali ogenj iz svojih polavtomatskih pušk na neoboroženo delavsko prebivalstvo. Ko smo pisali te vrstice smo lahko gledali z naših oken civilne policiste, k; so poklekali in leže iz. za kamionov ravnodušno merili na Šentjakobčane na stapnišču. Streljajo na goloroko prebivalstvo, ki hoče zgolj braniti svoj list in priti ponj, da zaščiti njegovo razpečavanje! In nekateri izmed razbojnikov, ki so ves čas nemoteno grozili našemu uredništvu, si zdaj natikajo na glavo italijanske vojaške čepice in se pomenjkujeja s civilnimi policisti, k; streljajo na naš; delavce! To so policisti, ki so jih pohvalili generali, kateri so nekoč poveljevali svbjim četam proti voj. skam Hitlerja in Mussolinija! Ravnokar je morala priti ameriška vojaška policija, da izprazni trg Goldoni izpod našega uredništva, od koder vicilni policisti niso bili pregnali fašističnih razbojnikov. Naša dolžnost kot borcev za demokracijo in svobodo našega ljudstva skozi vsa leta nacifašistične okupacije nam tudi zdaj nalaga, da ne glede na vsako ustrahovanje poročamo samo gola golcata dejstva. Kdor se boji resnice, naj dalje divja proti nam. Ako nas želi kdo zaplenit^ — izvolite! Mi, ant!, fašisti Julijska krajine, se ne bomo dali izvati od nikogar in z nobeno podlostjo, kadar bo to komu po volji. Znali pa se bomo še nadalje složno boriti proti fašizmu in očuvati mir, našo svobodo, naša življenja za vsako ceno! (Napisano ob 7. uri zvečer) Bolgarska mladina odpotovala na mladinsko progo Sofija, 30. ^ Tanjug. — Sinoči ■ je odpotovala s posabnim vlakom v Jugoslavijo mladinska brigada, ki je sestavlja 250 mladeničev in mladenk; delali bodo na progi Brčko-Banoviči. OdJhodu so prisostvovali predstavniki oblasti in vlade, kakor tudi jugoslovanski opolnomočeni minister z osebjem poslanstva, ki so se z nagovori poslovili od mla. dine. Mladini so izročili cvetje in zaželili, da 3e vrnejo kot junaki dela. Bolgarski narod jih bo take sprejel, kot sprejema vojske, ko plihajajo z bojišča. Govoril je tudi jugoslovanski o-polnomočeni minister Kovačevič, ki RAZPRAVLJANJE 0 TRSTU MAOCHINA TRE TRE TRE TRE Pariz, 1. — Britanska radijska služba sporoča, da je Molotov na nocojšnji seji zunanjih ministrov pristal, da vzamejo Bidaultov načrt o vprašanju. Trsta in italijansko-jugoslovanski meji kot podlago za razprave z morebitnimi spremembami s sovjetske strani. Bevin in Byrnes sta izjavila, da morata preučiti Bidaultov načrt, preden ga sprejmeta. Odločili so se, da bodo še preučili načrt v teku noči, da bodo mogli razpravljati o njem jutri, ko »e bodo ponovno sestali ob je dejal, da Je prepričan, da bo ju- ur*- goslovanska mladina z največjim navdušenjem sprejela bolgarsko mladino. Na pozdravne govore se je zahvalil zastopnik mladine, ki je poudaril, da bo mladina častno izvršila zadano si nalogo. Vlak okrašen s cvetjem in slika- Na sestanku, ki so ga imeli nocoj Je bilo vprašanje Trsta glavni predmet razprave. Nato so razpravljali o datumu mirovne konference in o bodoči ureditvi italijanskih kolonij. Razgovori o Trstu so se osredotočili na predlog, la; ga Je predložil preteklo soboto francoski mi- rni, se je nato jel pomikati ob nistrski predsednik Bidault in ki spremljanju godbe, ki je igrala bol ganske in jugoslovanske pesmi. ško - francosko - sovjetsko - ameri- ško upravo s sodelovanjem italijanskih in jugoslovanskih predstavnikov. Ameriški Hrvati zahtevajo pr!kl'učitev Trsta k FLRJ Beograd, 1. Tanjug. — Centralna organizacija Hrvatov v Ameriki je z občnega zbora poslala pismo maršalu Titu s sledečo vsebino: «V ZDA so pričeli s:daj veliko kampanjo za pravično rešitev vprašanja Trsta in pokrajine, ki je bila po prvi svetovni vojni zazužnjena pod italijanskim režimom. Sedaj mora biti združena v FLRJ*. vprašanju in vprašanju JK- ^ Veliko zanimanje za Kardeljeve iziave v Parizu Pariz, 1. - Tanjug Kot poroča Tanjugov dopisnik iz Pariza, posvečajo pariški dnevniki veliko določa avtonomijo Trsta in bližnje-1 pažnjo izjavam Edvarda Kardelja ga okoliša za dobo 10 let pod angle- | na konferenci tiska o tržaškem CP zopet ubila antifašista Ko je ljudstvo pri Sv. Jakobu zvedelo o vandalskih pohodih, ki so jih CLN-ovski fašistični banditi že po prej pripravljenih načrtih izvajali po mestu, ni moglo več zadrževati srda. Delavci so se zbrali po raznih ulicah in trgih. Okrog 18.30 ure se je raznesla vest, da nameravajo italijanski šovinisti napasti Sv, Jakob. In res je okrog 19. ure skupina fašistov s trikolo-rami okrog vratu ;n s kokardami na prsih prihrumela po ulici Pa-scoli in skušala dospeti k Sv. Jakobu. Pred. njimi je bila civilna policija. Ljudstvo Je takoj reagiralo. In čeprav so tili poleg tudi civilni policisti, so jo fašisti neslavno od-Kurili. Pozneje so fašisti dg enkrat po. novili svoj poskus v ulici Foscolo. Ljudstvo se jim je z delavsko zastavo na čelu uprlo in jih pognalo v beg- Malo po 19. uri je civilna policija začela razganjati množico, ki je bila ob začetku ulica Molino a Ven-to in se nato razkropila deloma po tej ulici d:loma pa po ulici Castal-di. Ostalo je le še nekaj moških, ki so zapozneli. V tem hipu sta dva agenta civilne policije, ki sta stala za zidom, ki loči ulico Molin a Splošna stavka na Goriškem V poznih večernih urah je gori-ško prebivalstvo z največjim ogorčenjem zvedelo za fašistične zločine in provokacije v Trstu. O polnoči se je začela v mestu in po vsej deželi splošna stavka. Gospodarsko življenje v mestu je zamrlo. Trgovine, kavarne, sadni trg, vsi Javni obrati in zasebne delavnice so zaprte. Tudi obnovitvena dela, Visoke grmade gorečih knjig kl jlh vodi ZVU, so se prekinila, pred slovensko knjigarno in števil- Avtobusna podjetja Ribi in Giame-nimi sedeži antifašističnih organi- ■ smi ne poslujejo. Tako tudi mestni zacij po mestu, plameni goreče knjigarne Stoka so dokazovali srednjeveške inkvizicijske sisteme in nacifašistično teroristično miselnost CLN-ovih band. Pred očmi zavezniških vojakov so pustošili slovensko knjigarno in požigali slovenske knjige. Nihče tega ni preprečil. Cemu Imamo po vsem tem prav 2a prav sploh Angloame-rlško vojaško zasedbo, ako okupacijska oblast hladnokrvno dovoljuje podobna kulturne zločine, Nasilje in grmade gorečih knjig so predvčerajšnjem in včeraj prikazovale vsgmu svetu politično zrelost pristašev CLN. Eo]i{o se resnice Včeraj so fašisti prav tako nemoteno prestregli zavoj« izhajajočega lista «11 Lavoratore* in jih javno sežigali na veliki grmadi na trgu Goldoni. Kje so bili organi zavezniških oblasti, ki bi naj tukaj jamčili svobodo tiska in izra- promet. V zgodnjih urah, ko se je le po vsem mestu razširil glas o stavki, so ulice oživele. Do incidentov in neredov ni prišlo. Povsod pravijo, da je stavka popolnoma 1'pravičena im da as mora nadaljevati do dokončne in pravične rešitve tega nevzdržnega stanja, zlesti pa da se morejo na vsak način o-nemogočiti nadaljne fačistične provokacije, ki jilh ZVU z vsem svojim policijskim aparatom ni sposobna preprečiti. Delo je popolnoma ustavljeno v raznih tovarnah, kot v predilnici v Podgori (Cotoni-flcio triestlno), livarnch ln tovarnah 3afog in drugih podjetjih v mestu in okrožju. 7,e v noči od 30. junija na 1. julij se je ustanovil stavkovni pododbor iz osmih planov. V njem so zastopane vso množične antifašistične organizacije na Goriškem. Tudi v vseh okrajih so ustanovljeni odbori, ki imajo nalogo podpirati stavko z zbiranjem sredstev, hrane itd. Pripravljajo se skladišča in vse kar je potrebno, da se upravičena stavka tudi z materialnimi sredstvi popolnofna podpre. Ljudstvo na Goriškem ne pomni tako splošnega odziva na protestno stavko proti fašističnim pogromom v Trstu. Ljudstvo je nad vse budno ;n pripravljeno z vsemi silami preprečit; vsak poizkus podobnih izpadov v Gorici, kjer so se faši. stični elementi znatno opogumili. Okoli 10. ure so skušali plačanci CLN-a nalepiti svoje lepake celo na Ljudski dom ob navzočnost; civilne policije. Vendar pa so nato odgovorili antifašisti in vpričo* civilne policije in izzivaoev plakate str. gali. 7,e v nedeljo popoldne so se razni postopač; pred kava~no Garibaldi znašali nad borci J.A. in jih sramotili. To Je baje videlo precej pripadnikov zavezniških sil, ki pa niso posredovali. Še vedno spopadi med Židi to britanskimi četami Jeruzalem, 1 (VZN - Reuter). — Britanske čete, kl so nadaljevale z operacijami proti ilegalni židovski vojski, so včeraj preiskale židovske kolonije v severni Palestini. Nekaj izidov so ranili, nekaj pa aretirali, ko je neki oklepni avtomobil, oborožen s strojnicami phedrl zapreko, ki so jo Židje postavili na cesti, da bi tako preprečili britanskim četam preiskavo neke kolonije. Vento od ulloe Sonnlno, potegnila revolver in jila streljati proti za-kp.snelim. Eden izmed obeh, pristaniški delavec Giopglutti Attilio, se je zadet v desni bok zgrudil na tla. Malo nato je izdihnil. Zadet je • bil v levo roko tudi hckl drugi tovariš ln Marija Glavič v levo stegno. Agent, ki je zadel Giorgiut-tija, je izustil tele besede: «8koda, da nimam brzostrelke, posl reli 1 bi jih vse!* Dva angleška častnika, ki so ju povabili, sta se pozneje podala v krožek «Rinaldi», kjer sta se osebno prepričala o rani tov. Giorgiut-tija in si ogledala izstrelek. Pozneje si fašisti niso upali ponoviti svojih poizkusov napada na Sv. Jakob. Okrog 23.30 ure so vrgli na trgu Garibaldi solzilne bombe med množico. Ves večer je bila ulica Molino a Vento liki bojišče. Ljudstvo pa je z delavsko zastavo na čelu prepevalo svoje bobene pesmi. Poročilo o učinkih atomske bombe San Francisco, 1. VZN. — V prvem uradnem poročilu o eksploz’ji četrte atomska bombe, ki so jo prenašali po radiu z admiralske ladja, s katera so nadzorovali atomske poizkuse na Bikinih, je admiral IV.H.P. Blandy izjavil, da se je 5 ladij vžgalo o* ognjenega orkana, kl je sledil eksploziji, ter žarkov gama. Ni pa bilo nikakega potresa ali drugega izrednega pojava, Radioaktivni oblak se razpršuje, kot so pričekovali, ter ne og-raža osebja ladjevja ozir. prebivalstva bližnjih otokov. Blandy je nato Izjavil, da se je rušilec «Lampson» prevrnil in da je poškodovan plovni cisternsk! ohjekt iz armiranega betona. Med 34 tisoč osebami, zaposlenimi v prvi fazi poizkusov, niso zabeležili ni mrtve ni ranjene. Menijo, da jih tudi ne bo. Izjavil je tudi, da so letala, ki so jih vodili po radiu, srečno preletela zkozl atcinske oblake nepoškodovana ter prinesla življenjsko važne podatke. ■ Po zadnjih poročilih, ki so prispela iz Bikinija, sta se dve ladji zdaj potopili, razne druge so prevrnjene, medtem ko je ostalih 11 ladij utrpelo škodo. Malo preden se je atomski oblak razblinil nad Blkinskem obzorjem, je poročevalec mornarice izjavil, da je ta kombiniran poizkus pokazal, da atomska bomba izključuje potrebo po odpravi velikih ladij, močne vojske in «predatomskega» orožja. Poročilo ameriškega dopisnika Dopisnik ameriške radijske službe sporoča s krova ladje «Appala-chian*, da so poizkusi na Blkinskem atolu dali voditeljem angleške mornarice, ako nič drugega zadoščenje, da so se prepričali, da oklepnice še niso zastarelo orožje. gamo ga kratek čas so »topili Zunanji politični članki v Italijanskih časopisih v ozadje, in sicer samo v zadnjih dnevih votivnega boja za ustavodajno skup. ščino In glasovanja za drtavno obliko do proglasitve republike. Saj v tem tasu je bil tudi odmor n Parizu zaradi odgoditve sej tu. naniih ministrov do IS. junija. HfMlfj st stopila notranje politična vpratanja v ozadje in so po-no trim glavni naslovi in Članki posvečeni zunanje potltiCnim , cprO.ta.njem. Premagana Italija je poslala v Pariz Številne dopisnike vseh večjih italijanskih časopisov, da tako lahko iz prvega vira trpajo poročila 0 poteku razgovorov med Štirimi zunanjimi ministri. Pri tem pa je značilno pisanje oziroma stališče, ki ga listi za. vzemajo. Naj si bo le o vojni odškodnini, mornarici, kolonijah, mejah tut vzhodu, severu ali za-padu, to je kadarkoli mislijo, da bi utegnili zunanji ministri skleniti nekaj nepovoljnega za Itali. jo, le dvignejo ne samo velik Vik in krik, temveč celo grozijo, da ne bodo podpisali mirovne pogod. he oziroma, da ne bodo ničesar plačali, ker »o te dovolj *•“peli Škode sarodi vojne in so s* tudi borili proti faSizmu (n nacizmu. Pozabljajo pri tem popolnoma na njihove zločine in dollijo zato samo faSiste. Kdo pa je bil v Italiji fatistf Nihče, samo Mussolini in nekateri njegovih mini. etrov, tako vsaj bj radi danes stvar prikazali. To je zelo pre. prosto (n praktično staliSCe, vendar pa vsi tisti narodi, ki so silno trpeli zaradi italijanske zasedbe, kakor na primer Jugoslavija, Albanija, Grčija in tudi ZSSR, ne morejo tega pozabiti. Ti zločini zahtevajo plačilo, ker sicer bi se taka dejanja lahko ponovila. A-ko zavezniki nameravajo pre. Vzgojili nemški narod, potem bi moralo to veljati tudi za Italijan, skega. Itd lija bi drugače lahko postala ponovno zibelka novega faSizma, akoravno brez Mussolinija, zato pa s kakim di ug’m skvalunkvlstom». Tudi nekateri sedanji politični voditelji tako-zvanih demokratičnih strank zastopajo Šovinistična Stališča, po. sebno kar se tiče Jugoslovanov, da se ta stališča ne razločujejo veliko od fašističnih. Tudi De Oasperl se prav nič v tem ne razločuje od iredentističnih (n fašističnih zunačjih ministrov. lanimivo je tudi utemeljevanje. Ko piSejo o Istri in Trstu, Sc sklicujejo ne Atlantsko listino In na obljube, kl so j’h dali zn. vezniki, da bodo bodoče mirovne pogodbe slonele na pravičnosti. Pišejo kot zmagovalci akoravno bi tudi v tem primeru poštenje in pravičnost zahtevali, da pripade vsa Primorska Jugo. postavi ji. Italijani ti vi jo na tem ozemlju še danes po tB. letnem italijanskem zatiranju našega žiu-Ije kot manjšina, in to samo v nekaterih medsebojno nepovezanih jezikovnih otokih v obalnih mestih, kjer so se naselili v glavnem za časa procvitanja bene. Canske republike. Ko pišejo o južni Tirolski, kličejo na pomoč e-lektrarne in tovarne in pozabljajo Atlantsko listino. Prav tako je ne poznajo, ko skušajo zavrniti francoske zahteve. Ko pišejo o kolonijah, poudarjajo Investiri. je in potrebo po prostoru. In lcongno, ko razpravljajo o reparacijah, se katejo kot berači, ki so te toliko izgubil* da bi vsaka nadaljnja obremenitev pomenila zlom italijanskega gospodarstva. Pred volitvami je človek mislil, da pretiravajo v teh zadevah zaradi notranje političnega* pototaja in do stranke v tem po-gledu tekmujefo, da bi pritegnile kolikor mogoče veliko volivcev, kl »o zaradi trt letne fašistične vzgoje še vedno dovzetni za na. cionalisiično smer v politiki. Da- nes pa, po volitvah, sg ta gonja nadaljuje ln ne manjka niti direktnih obrekovanj in natolcevanj, posebno na račun Titove Jugoslavije. Videti je skoraj, kJ~ kor da voditelji strank ne vodijo naro-la, temveč da fašistični element v narodu vodi vse te tako-zvane demokratične stranke. Ital4jtt, ki je bila premagana, bi morala bt/1 dostojne',šu in se zavedati vsega zla, k\ ga je prizadejala »vetu, ttr se trkati na prsa in reči to, kar je edino pravilno: *Mea culpar, To bi morali delali ust Italijani, da bi tako pokazali pred svetom, da hočejo za vedno prelomiti s preteklostjo. Današnje obnašanie pa preveč, spominja na politično delovanje demokratičnih predhodnikov fa. šizma v letih 1919 do 19tt, Malo je. še pravega mednarodnega de. mokratiCnega duha v tej notri republikanski Italiji, Veje še vedno duh iz prve erepublikines iz leta 191,9. Kakšen duh bi šele vet, ako hi bili zmagovalci. Saj so mnogi izmed starih politikantov, ki so ivtdfft najbolj imperialistični) politiko no m’rovnih konferencah po prvi svetovni vojni, sedaj izvoljeni v parlament. Navajamo lahko Orlanda, Sforzo In N it ti ja. Bvoj politični in vojaški poraz je po štirih letih sodelovanja z nacistično Nemčijo Italiji uspelo pretvoriti v delni politični uspeh. Položaj sobojevnika, ki jo bil priznan zaradi njenega sodelovanja u zaključni fazi vojne, pa je • ne more oprostiti obveznosti fašistične dediščine in odgovornosti za fašistične zločine. Oportunistični manever, lasten skoro vsemu italijanskemu tisku, spričo katerega zapustiti svojega prejšnjega zaveznika v trenutku, ko so samo blazneži verovali v njegovo zmago, in prestopiti na stran zmagovitih zaveznikov, naj bi u polni meri odtehtalo nad štiriletno oboroženo sodelovanje s Ififle-rjem, je tako prozoren, da se mo-relmo vprašati, ali ni morda vsa njihova tolikokrat in ob vsaki prlhlci poudarfema demokratizacija dežele samo orožje za dosego njihovi zunamje-poliitičnih ciljev. Dejstvo, da spravljajo dos6go teh ciljev (Italija naj bi utrpela še škodo, ki izvira neposredno iz vojne same; ohromili naj bi vse prejšnje meje in kolonialno posest; reparacij na) hi tudi ne plačata) v tv-zn z ohranitvijo demokracije u Ital’jl, nre~eč v nasprotnem primeru s ponovnim povratkom fašizma, nas potrjuje u našem mne- nju. Vso kaže, da je italijanska demokracija neke vrste italijanska mednarodna valuta, s katero skuša Italija plačati to, kar zahteva od zaveznikov. Italija o-stone demokratična, če boste postavili take mirovne pogoje, ki jih bo Italija lahko sprejela, če pa bi od Italije zahtevali kaj več, ne moramo Vet jamčiti za usodo italijanske demokracije. Tako so odkrilo izjavili. Na trhlost tega argumenta je Italijame opozoril Že Nitti ln jim svetoval, naj v svoje dobro opu-ste podobne argumesitacije, čet, da bi bilo zelo slabo izpričevalo za italijansko demokracijo, os bi njena živIjcnska sposobnost bila odvisna od milejših ali trših mirovnih pogojei). Kljub temu pa sta italijanska diplomacija in pretežni del italijanskega tiska u-brala prav lo struno, ker se oči-vidno .njihova osabnost ne more sprijazniti z edino potjo resnično obnovljene demokracije, ki preko priznanja in obžalovanja grehov fašistične Italije vodi k mednarodnemu ugledu današnjo Italije ln k moralni prevzgoji italijanskega naroda samega. Do takrat rut ostane- naš dvom 1* resnično demokratično osnove italijanskega iavnega žlvljo-ito h smernice njihorre zunanja politike popolnoma upravičen, dr, K, C. Novo dokazno gradivo o Mibajlovičevem izdajstvu Beograd, 1. — Na petkovi razpravi proti Mihajloviču je bil zaslišan bivši minister Dušan Simovič. Po svojem odhodu iz Jugoslavije je bil Simovič minister do juanuarja 1942, ko ga je nadomestil Slobodan Jovanovič. Jovanovič je izjavil, da je bil zlasti Kneževič, podpredsednik vojaške uprave, skupaj s prvim ministrom najbolj odgovoren za razdor v vrstah jugoslovanske armade v inozemstvu. Izjavil je tudi, da je bila cela vlada odgovorna za razdiralno delovanje. Na sobotni razpravi je predsednik prečital razne dokumente o Mi-hajlovičevem sodelovanju s sovražnikom in o zločinih četnikov nad narodom. Številni dokumenti govorijo o sodelovanju z italijansko armado in z generalom Roatto, kakor tudi z Nemci, ustaši in drugimi «quislingi* proti Narodno osvobodilni vojski. Danes je sodlišče pričelo s čita-njem dokaznega gradiva, ki se nanaša na obtoženca Stevana Moljevima In druge člane «centralnega narodnega komiteta* Mihajloviče-ve organizacije. Prečitali so tudi brošuro «Jugoslovanska demokratična skupnost*, ki vsebuje sklepe četniškega kongresa v vasi Bač. Brošura vsebuje med drugim tudi sklep o napadu na Narodno osvobodilno vojsko. Nato so prečitali oelo vrsto pisanih dokumentov, ki kažejo povezanost četniške organizacije- z okupacijskimi silami. , ,, «Le Front National* pis’e «Francoski predlog da misliti, d* primer Gdanska n; nič hasnil. Tr*1 je naravno pristanišče centralne Evrope in Jugoslavija je pripri*-ljena jamčiti Trstu popolno avte nomijo. Priznava pristanišče, sto vseh carin in pripravljena J< sprejeti revizijo njenih predloga* o razmejitvi meje z Italijo. Upravičeno se sprašujemo, zafgl vzbujajo tako skromni predlogi olv por, Francoski lisk graža italijansko stališče Pariz, 1. - Radio Beograd * pisnik Tanjuga sporoča: Ves coski tisk ostro kritizira stali italijanskega tiska spričo izročit' Brige in Tende Franciji. Vsi poudarjajo, da je pisanje itali)81 skih listov o osveti jasen znak 1 so za uničenje fašizma v Italiji sto rili ge vse premalo. Listi zlasti grajajo stališče narhističnega lista «Italia sera*, pravi, da ima Italija sedaj dva izhoda, ali da se takoj upre ali pa da počaka na ugoden 'tren .utek in takrat ukrene, kar je P°' .trebno- Britanski parlamentark odpotovali v ZSSR London, 30. (VZN). — «BBC» sporoča, da bo pari ra miBija zapustila Britanijo, da napravila prijateljski obisk C«* slovaški za nekaj tednov. Sestaw li jo bodo: 5 laburističnih mentamih članov, en koeserv* vec, en neodvisni poslanec l član lordske zbornice. Odposlal bo odpotovalo v torek. ' Drugo parlamentarno odip09 . stvo, kl se bo podalo ravnetako prijateljski obisk v Sovjet^0 * zc, bo v kratkem odpotovalo i* like Britanije. • ' - ■' vem Velika udeležba pri voliti na Poljskem Iz vse P e Varšava, 1. Radio. — — Ijske prihajajo poročila o velik* deležbi ljudstva pri včerajšnje*11 ferendum. V Varšavi se je udeležilo 83%, v Poznanju 87%, v Št 0 žjih Poznanja pa je udeležba ^ gla celo 100%. V Krakovu Je & ure volilo 60% volivcev, v cah 75%, v Braslavi pa 78 sebni Tanjugov poročevalec ča o množični udeležbi na v0‘ k* so se izvršile v najlepšem vjjjjj Kmečka mladma je volila k0*®*^, r.o. V Katovicah so se volltv* ^ čale ob 19. uri. V tej pok^J^ udeležba pri volitvah dosegla j, Tudi v zapadnem delu PoU9'5®! vladal red. Stetin je bil ve® stavail. Povezanost Albanije s FLRJ Ljubljana, 1. - Tanjug — Albanski ministrski predsednik Hodja je skupno z odličnimi albensTciml gosti obiskal Bled, kjer ga je prebivalstvo navdušeno pozdravilo. Na uradnem kosilu, ki ga je priredil gostom na čast predsednik narodne skupččlne Josip Vidmar, je v odgovoru na govore predstavnikov slovenske vlade ministrski predsednik Hodja v svojem govoru poudaril prijateljstvo Albanije iti Jugoslavije. Dejal je: «Zemljepisno in politično Smo povezani na isti poti, v isti usodi. To je bilo najbolje videti v zadnji svetovni vojni proti skupnemu so. vražniku. V preteklosti so naši notranji in zunanji sovražniki storili vse, da bi nas ločili, da bi tako vladali našim narodom. Brez borbe jugoslovanskih narodov bi odpor Albancev ne bil mogoč*. Na kraju je Hodja poudaril privrženost Albancev k veliki antifašistični koaliciji In žrtve, ki jih je dala Rdeča armada za osvoboditev Jugoslavije, Albanije in za neodvi-snot in svobodo vseh zatiranih narodov. V Ljubljani Ljubljana, 1. Tanjug. — Včeraj prispel v prestolnico Slovenije prvi albanski minister Enver Hod-ža, kjer bo ga sprejeli predsednik in člani narodne vlade Slovenije. Nemiri v Indiji Pri spopadih med Indijci in Muslimani v Ahmedabadu So že danes opolnoči ugotovili, da Je 23 mrtvih in 160 ranjenih. V teku dneva je policija uporabila devetkrat orožje. Policijsko uro so vzpostavili med 21. in 6. uro zjutraj. Saravak • britanska kolonija London, 1. (VZN). — Ministrstvo zt kolonije javljaj da je britanska vlada odobrila odlok, na podlagi katerega je .postal Saravak od danes naprej britanska kolonija. Vznemirljiv obseg banditizma v Italiji Rim, 26. . AFP —■ Notranji minister Romita je naznanil široko akcijo proti banditizmu, ki je v Italiji zavzel silno vznemirljiv obseg. sov pokal, ker so danes Mehiko v tekmi v dvoje 0 ®’ ’ 6:2. Združene države s tem finale Zapadne poloble, v se bodo pomerile z Novo 'Vi in če 1 zidajo kot zmagovali1 evropskega področja. Teniški turnir v Wim^e‘10^ WimbIedon, 1. .(VZN). - ^el tati moških posameznikov v finalu, ki so ga odigrali tVlmlbledonu: Jaroslav Dr0^^. vv im[.ns-iHmu: oarosiav Skoslovaško) je premaga1 j Pellizza (Francija) s 6:4, ®' '. Pelllzze (Francija) s Tom Brown (Združene ^ premagal Punčeca (Jugos'a j 6:2,.8:6, 6:4. KRATKE LONDON. — Po poroči’6 ^ »’> v r in š’ skovske radijske postaje sto Koenigebeirg, bivšo P1"0* ji* tfehodne Prusije, ki je zdaj pP jetskeim ozemlju, prekrstili ningrad, v spomin na P° 9 vj .1»» Mihaila Kalinina, predsed**^ hovnega sveta Sovjetske *' Tonnlčarske vaie 88. ^ s. Ufi Obvešča se, da Wdo julija od 8 ure do 17 lir®.iv,i*lJ JUV' Namesto cvetja na Stubclj daruje.tov. Zor® >p£tir j tikova 500 lir za openska ce. Denar ima ASlZZ po1 isti ngmen daruje Ivan . 500 lir. ifTjM Purlč-Gratton J08'^* Anj namesto cvetja na 8r... Puriča iz Repna za svobodo, 400 lir RADIO TOREK, 2. na e**}e K ,^>1 s - - pff-j)' 17.30 pestra glasb® I ^ elo nje: iz starih pisateljev ' oddaja-^ - ZDA premagale Mehiko South Orange, 30. — Združene države so prišle v finale za Davi- 18.15 mladinska , . J. in glasba; 18.45 8ltu,;:a'ki slovenščini; 19.15 P*1* „ ln. h b h *t * * Je k «5 h »t k k« «1 sopranistke HussU LIH80 <9 , tonist Andreja StrukUfj, v »r sti v slovenščini; 20 N . ijja1* / vaščini; 2015 vesti v * ^.45 . 20.30 glasbena razstava- m glefi v.sti; 21 Odg. urednik DUSAhl h h i