.Novi Slovenski Štajerc“ izhaja vsakega 10., 20. in 30. v mesecu. — Naročnina za celo leto 2 K, za pol leta 1 K, za četrt leta 50 vin; plačuje se naprej. — Posamezna štev 6 v. Oznanila po dogovoru. Denar in reklamacije se pošiljajo na: Upravništvo .Novi Slovenski Stajerc' v Ljubljani. Dopisi pa na: Uredništvo .Novi Slovenski Štajerc* v Ljubljani.
Važne določbe iz novega lovskega zakona za deželo Štajersko.
(Nadaljevanje.)
Zadnjic smo razložili nekatere točko in že smo dobili razna vprašanja ter izraženo željo, naj bi priobčili celi zakon ali celo postavo.
V pojasnilo svojim bralcem in drugim, ki se za to zanimajo, služi sledeče:
Zakona ponatisniti ne kaže, ker obsega 107 zelo obsežnih točk ali paragrafov. Tega ne more storiti niti večji list, povrh pa k tem ni nič doseženo, ker se mora zakon v marsičem razlagati ali tolmačiti. «Novi Slovenski Štajerc» bo prinesel torej raztolmačene vse tiste točke, ki so važne za kmeta, čitajte take razprave po našem listu kakor tudi drugod, zapomnite si jih in shranite list, da se v potrebi znate pravilno ravnati! Posebno velja to našim občinskim predstojnikom in svetovalcem. Tako vam ne bo treba toliko hoditi po pisarnah, kjer kmeta večkrat zaradi nevednosti pomilujejo ali celo zasramujejo. Noben list ne more važnih zakonov ali postav celo večkrat tiskati. Zato so knjižnice ali bralna društva, da nabirajo take koristne in poučne knjige. Le upoštevajte naše nasvete povsod, in prepričali se boste, da smo svetovali dobro in vestno!
Sedaj pa k novim določbam?
§ 3 novega lovskega zakona govori o lastninski pravici lova. Ta točka jasno pravi, da je lovska pravica ali pravica do lova spojena ali vezana z lastninsko pravico. Torej lovska pravica pripada lastniku posestva.
Marsikdo nam sedaj reče: «če imam pravico do lova, pa bom tudi divjačino sam streljal.» Temu pa ni tako. Pred vsem mora imeti vsak, kdor hoče sploh uositi strelno orožje ali tudi drugačno orožje v obrambo za to posebej dovoljenje, katerega si lahko pridobi 2 orožnim listom potom občine pri glavarstvu. Pa tudi če ima že pravico nositi orožje (puško, samokres 1- t. d.), vendar ne sme kljub svoji pravici do lova vsak posestnik sam izvrševati svoje lovske pravice, to je streljati na svojem posestvu divjačino.
Pravico do izvrševanja lova ima le tisti posestnik ali lastnik, katerega posestvo meri nepretrgano vsaj ^75 hektarjev. Če bi na primer kdo imel 100 hektarjev
Priporočajte, naročajte in
v enem kraju, potem pa bi bilo nekaj tujega posestva in za tem tujim spet 20 ali še več hektarjev onega posestnika, ki ima prejšnjih 100 hektarjev, vendar ta nima lovske pravice, ker njegovo posestvo ne meri nepretrgano 115 ha, čeravno v celoti meri celo 120 ali še- več ha.
Na drugi strani pa ni potrebno, da leži posestvo v eni sami občini. Edina zahteva je, da leži nepretrgoma skupaj. Tako ima na primer graščina Domova in Turniše v ptujskem okraju poleg občinskih lovov na svojih zemljiščih tudi svoj lov na svojih posestvih. Enako ima vsaka občina svoj lov, če ima zemljišče, ki meri nepretrgano 115 ha. To določa § 4 deželnega zakona. Ta torej določa, kdor ima pravico do lova vsled obsega zemljišča imenujemo lahko lovsko pravico: lastninski lov (Eigenjagd), ker je vezana na lastninsko pravico posestnika, ki ima najmanj 115 ha nepretrganega posestva.
Vse kaj drugega pa je občinska lovska pravica. Že na podlagi dosedanjega razlaganja si bo bralec začudeno mislil: «Pravico do lova imam. a loviti ne smem.» Stvar je sledeča: kdor nima 115 ha nepretrganega posestva, ta ne sme izvrševati svoje lovske pravice sam, ampak ta posestva se v oddajo lova združijo v vsaki politični občini, in to je občinski lov in pravica do tega lova se imenuje občinska lovska pravica. Kako se izvršuje lovska pravica na takih lovih, to določajo posebne točke lovskega zakona, kakor tudi o odškodnini, o kateri smo že poročali. Ta občinski lov se daje v najem in najemnik je odgovoren za škodo, ki jo napravi divjačina. Kako si pridobimo odškodnino, o tem smo že poročali. Sedaj bo razumel tudi vsak, zakaj so naši deželni poslanci v novi lovski postavi dali občinskemu odboru pri sestavi odškodninske komisije toliko moč.
Pri nas imamo večinoma le občinske love, ker so posestva majhna. Občinske može volijo občani, in na ta način imajo sedaj kmetje posredno in neposredno ves upliv na lov, ako znajo in hočejo izkoristiti določbe novega lovskega zakona.
§ 9 določa, da se mora lovski okoliš ali obseg lova za vsako najemninsko dobo posebej določiti, torej ni stalen.
Najemninska doba je določena na 6 let. Glede najemninske dobe pa imajo občinski odborniki spet
širite ,Novi Slov. Štajerc'!
važno pravico. Občinski odbor sme namreč, ako se pokaže potreba ali nujnost, vedno skleniti, da se najemninska doba skrajša ali pa podaljša tako, da je najemninska doba lahko dolga 4—8 let, popolnoma po zahtevi občinskega odbora. Manj ne sme doba obsegati, a več tudi ne.
Ako se posluži kateri občinski odbor te svoje pravice, mora storiti ta svoj sklep in ga naznaniti pristojnemu c. kr. okr. glavarstvu še predno izteče predzadnje leto tekoče dobe. Politična oblast mora ustreči tej zahtevi, ako nima utemeljenih razlogov, da zahtevo odbije. Torej brezpogojno vezana ni politična oblast. Zoper njeno odločitev ni nobene pritožbe; kar odloči, to velja. Samo če bi to svojo pravico zlorabljala v škodo občin, potem je pritožba mogoča, toda ne naravnost zaradi kršenja lovske pravice, ampak zaradi zlorabe oblasti. V takih slučajih se potem obrnite na svoje poslance.	(Dalje prihodnjič.)
Kratka zgodovina slovenskega naroda.
(Pavel Poljanec.)
(Dalje).
Papeževo pismo grozovitnim nemškim škofom.
Papež Ivan VIII. je izvedel o Metodovi usodi. V srce ga je spekla grozovitost nemških škofov. Pasov-skemu škofu Hemanrichu je pisal tako: «Mislim, da bi zadoščeval komaj studenec solz objokajocim tvoje hudobije, kakor pravi prorok Jeremija. Tvoja predrznost presega grozovitost nasilnika in živalsko surovost. Brata in soškofa si vrgel v ječo, imel ga dolgo pod milim nebom v najhujšem mrazu in v največjem dežju, odtrgal si ga od izročene mu cerkve ter si zbesnel tako, da bi ga bil privlečenega pred škofovsko zborovanje pretepel s konjskim bičem, da tega niso zaprečili drugi. Vprašam te, ali so to zločini vredni škofa, čegar dostojanstvo jih še povikšuje? O škof, ki postopa tako proti drugemu, od apostolskega sedeža posvečenemu in izbranemu škofu! Vendar nočemo preiskovati zdaj, kar si že storil, da ne bomo primorani takoj ukreniti, kar bi se spodobilo. V imenu, vsemogočnega Boga, prvih sv. apostolov Petra in Pavla ter naše neznatnosti ti prepovedujem začasno služiti božjo službo in občevati z drugimi soduhovniki» . . .
. . Pismo ga pozivlje takoj v Rim, da se zasliši in obsodi hudobija.
Metod gre tretjič v Rim.
Ce so se šli nemški škofje v Rim zagovarjat, nam ni znano.
Metod pa je šel na Veliko moravsko k Svetopolku in pozneje k knezu Kocelju, kjer je ostal do njegove smrti leta 874.
Svetopolk se je v tej dobi popolnoma osvobodil. Nemške vojske mu niso mogle priti do živega. Postal je celo samostalen vladar, Nemcev strah.
Metodu pa ni bil posebno naklonjen.
Nemški škofje so skušali zdaj Metodu škodovati na drug način. V Rimu so ga tožili papežu, da opravlja svojo službo v slovenskem jeziku. Takratni papež pa ni ničesar vedel, da je njegov prednik Hadrijan dovolil slovensko službo božjo. Nemški škofje pa
so dolžili Metoda tudi krivoverstva in so hujskali kneza Svetopolka zoper njega. Metod je šel nato leta 879. tretjič v Rim, kjer se je popolnem opravičil in kjer je dokazal, da so vse obdolžitve neresnične. Papež je potrdil zopet Metodovo nadškofovsko oblast in njegove pravice.
Zdaj se je vrnil Metod okrepljen in za nedolžnega spoznan domov, v upanju, da bo imel odsehdob mir. Toda motil se je.
Metodova zadnja leta in smrt.
Metod je prinesel 879 iz Rima pismo Svetopolku, v katerem potrjuje papež Metodovo nedolžnost. Toda nemški škof Vihing je pisal Svetopolku podvrženo sleparsko pismo s ponarejenim papeževim podpisom, v katerem pravi, da je Metod krivoverec. Knez Svetopolk sedaj ni vedel, pri čem je. Pa bolj je verjel tujemu klevetniku in obrekovalcu, ko svojemu nadškofu.
Škof Vihing bi bil rad delal Metodu še druge ovire. Toda sam ni mogel Metodu škodovati, Svetopolk pa se ni mogel brigati za nič, ker je imel velike skrbi z vojsko proti Nemcem.
Metod je oslabel in opešal v apostolskem delu. Dne 6. malega travna 885 je umrl. Za svojega naslednika je priporočil Gorazda.
Po Metodovi smrti so dobili njegovi sovražniki pod Vikingovim vodstvom nanovo pogum. V Rimu so dosegli pri papežu, da se je prepovedala služba božja v slovenskem obredu. Tudi Svetopolka so omamili, da je ukazal leta 886 po sili izgnati iz dežele nad 200 slovenskih duhovnikov. V deželi prebivajoči Nemci so jih podili v mrazu proti Donavi in jih neprenehoma mučili.
Izgnani duhovniki so šli v južne dežele, na Balkan, večinoma na Bolgarsko, kjer so ostali zvesti Metodovim naukom in slovanskemu obredu. Tako se je razširil slovanski obred pri službi božji, ki je še danes pri ogromni večini Slovanov.
Kako naj sodimo postopanje Nemcev proti Metodu ?
Ko so se leta 886 šiloma izgnali Metodovi učenci iz Panonije in Velikomoravskega, je izginila z njimi tudi sreča iz teh pokrajin, čudno, a vendar resnično! Kakor bi bila dežela prokleta, tako se je v njej vse ponesrecevalo in hodilo rakovo pot.
Nemški duhovniki, posebno solnograški so dobili spet prosto pot med tukajšnje Slovence, spet so dobili vlado pri ljudstvu. Saj to so hoteli. Proti slovenskim duhovnikom in proti Metodu so divjali celih 25 let, dokler jih niso uničili. Iz tega dejstva se vidi najlažje, kar smo že tolikokrat trdili, da se Nemcem ni šlo za razširjanje vere toliko, kakor za vlado, za politično moč. Hvalite nam nemško krščansko delovanje med Slovenci kolikor hočete, tega madeža pa jim nihče ne zbriše, teh krivic jim nihče ne pozabi, ki so jih storili sv. Cirilu in Metoda in njunim učencem, če so bili že nemški škofje zmožni tokih krivic, surovosti in grozovitosti, da se niso bali nobenega sredstva, ne črnitve, ne hinavstva, ne goljufije ponarejanja papeževih pisem, potem ni čuda, kako so delali in česa so bili zmožni še le nemški posvetni mogotci, ki so vladali po Slovenskem. Nemški duhovniki niso prinašali omike; to je bilo barbarstvo, a ne krščansko delo.
Na naslov c. kr. poštnega ravnateljstva v Gradcu.
V	svojem odloku z dne 16. julija t. 1. št. 52913/III zavrača slav. ravnateljstvo naše očitanje o svojem pristranskem postopanju proti nam Slovencem kot neutemeljeno in nedokazano. Mi nočemo vedoma delati krivice nobenemu in tudi slav. c. kr. poštnemu ravnateljstvu v Gradcu ne, zato ga uljudno vprašamo:
1.	) Je-li slav. c. kr. poštnemu ravnateljstvu znano dejstvo, da število po poštnih uradih na Slov. Štajerskem nastavljenih slovenskih uradnikov ne odgovarja številu slovenskega prebivalstva?
V	dokaz sledeče:
Po uradnem štetju spada pod poštni urad Maribor sam okoli 12.722 Slovencev in 23.650 Nemcev. Temu poštnemu uradu je še podrejenih 8 uradov po deželi, kojih promet je v prvi vrsti istotako v oskrbi poštnih uradnikov v Mariboru, Le-ti poduradi skupaj štejejo okoli 21.567 Slov. in 638 Nemcev. Prebivalstvo celega poštnega okoliša Maribora znaša potemtakem okroglo 34.000 Slov. in 24.000 Nem.
Uradnikov je imel poštni urad v Mariboru leta 1906. ... 50. Med temi je bilo Slovencev le — 12. Od ostalih 38 uradnikov večina slovenski niti umela ni — ali pa nalašč umeti ni hotela —, kaj še le, da bi mogli ti uradniki s slovenskimi strankami službeno slovenski poslovati, kar se po § 19. drž. tem. zak. sme in mora zahtevati.
Pod Ptuj kot glavni poštni urad spada po uradnem štetju okolil4.111 Slov. in3.647 Nem. S tem poštnim uradom je z vozno pošto zvezanih 10 uradov na deželi, ki štejejo skupaj okoli 26.913 Slov. in 99 Nem. Ves poštni okoliš Ptuj ima tedaj okroglo 41.000 Slov. in 3.700. Nem.
V	Ptuju je nameščeno 10 uradnikov in 2 uradnici. Slovenca sta med temi samo 2. Uradnici in nekaj uradnikov slovenski sploh ne ume, niti ne zna govoriti.
Poštni okoliš Ormož s Sv. Miklavžem, Sv. Tomažem in z Ivanjkovci vred šteje okoli 10.840 Slov. in le 606 Nem. Poštarica na tem uradu je Slovencem neprijazna Nemka Martinz. Jednako je v Ljutomeru, Slov. Bistrici in po drugih manjših mestih na Spod. Štajerskem.
Nič boljše ni z osobjern po poštnih uradih na deželi, kjer je prebivalstvo izključno slovensko. Tako najdemo pri Sv. Marjeti ob Pesnici nemškega poštarja, dasi poštni okoliš šteje 1970 Slov. in le 25 Nem. Nemški poštar je nadalje na Pristovi, pod koji urad spada Slovencev 4654, a Nemcev le komaj 17. Na poštnem uradu Zavrče z 2000 Slovenci in le 10 Nemčije poštar Nemec itd. itd.
2.	) Ali je slav. c. kr. poštnemu ravnateljstvu znano, da se pri nastavljanju uradnikov po poštnih uradih na Spod. Štajerskem slovenski uradniki — prezirajo, da se daje pri tem uradnikom nemške narodnosti — prednost ? — Ali mu je znano, da se slovenski poštni uradniki in uslužbenci sistematično prestavljajo iz Slov. Štajerskega na Srednje Nemškoštajerško in obratno?
S čim slav. c. kr. poštno ravnateljstvo to postopanje utemeljuje?
S čim opravičuje svoje postopanje, o kterem se hvali ta ali oni poštar, da je dobil mesto brez razpisa vsled posredovanja nemških poslancev, recimo Wasti-ana?
Da je temu tako, zato le nekaj slučajev: Za mesto kontrolorja na mariborskem kolodvoru potegoval seje tudi neki dobro kvalificirani Slovenec. Imenovan ni bil ta, ampak neki Nemec, ki iz »gotovih« ozirov za to službo — kakor se nam zatrjuje— sploh ni sposoben.
V Šoštanju je prazno mesto poštarja že od novega leta letos. Med prosilci je tudi več Slovencev, a kakor slišimo iz zanesljivega vira, določil se je za to mesto že — Nemec.
Oficij an tinja Wester je bila premeščena iz Slov. Bistrice v Kindberg. Na njeno mesto se je postavila — Nemka. Letos je moral iz Ptuja asistent Milan Zemljič v Lipnico; na njegovo mesto prišel je trd Nemec Puntigam. Pri tem slučaju se mora še omeniti, da je prosil za Lipnico nemški uradnik g. Serth, kojega prošnji se ni ugodilo.
3.	) Je-li slav. c. kr. poštnemu ravnateljstvu tudi znano nestrpno, izzivajoče in žaljivo postopanje nemškega uradništva napram slovenskim strankam ?
Da nemško uradništvo v uradnem prostoru psuje slovenske stranke z žaljivimi priimki, da vpije nad njimi nemški uradnik: »Reden Sie deutsch, ich bin ein Deutscher«, da nemške uradnice izzivajo z nemško nacijonalnimi znaki slovenske stranke, da se nadalje slovenska uradna pisma izročajo nemškim uradom drugega naslova, da se brzojavi na slovenske stranke vro-čujejo nemškim osebam, kojim sploh niso namenjeni in ki imajo različno se glaseče ime, za vse to imamo dokaze v rokah.
Ali ni tako poslovanje kršenje postave in motenje poštnega prometa?
In kaj je vzrok teh posledic? — Ko bi nemško uradništvo imelo za sabo strogo, nepristransko ravnateljstvo, ki bi uradnika ne sodilo po njegovi narodnosti, ampak po sposobnosti v poslovanju, bi si nemško uradništvo takih nastopov in prestopkov gotovo ne dovoljevalo. Te razmere pa nas silijo, da dvomimo o pravičnosti in nepristranosti članov poštnega ravnateljstva.
4.	) Uvidi-li slav. ravnateljstvo tudi krivico, ki jo zavdajo s takim početjem in dopuščanjem slovenskemu prebivalstvu in slovenskim poštnim uslužbencem?
5.	) Hoče-li slavnoisto v najkrajšem času odrediti, da se bode poštni promet med slovenskim prebivalstvom vršil redno, nemoteno in zanesljivo?
6.	) Hoče-li slav. poštno ravnateljstvo svoje podrejeno mu poštno osobje podučiti, da je § 19. drž. tem. zak. veljaven tudi za slovenske stranke, vsled kojega so tiste upravičene, izrazovati svoje zahteve tudi pri poštnih uradih v svojem materinskem jeziku in to brez ovire, brez zasramovanja od strani uradništva?
Na ta vprašanja blagovoli slavno ravnateljstvo čimpreje odgovoriti v roke upravništva „Nov. Slov. Štajerca“ v Ljubljani in sicer z ozirom na § 19. drž. tem. zak. — slovenski.
Mi ne zahtevamo, pa tudi ne trpimo nobenih privilegijev, hočemo le svoje pravice!
Torbica narodnih pritožb, katere naj posebno uvažujejo državni poslanci.
V	notranjih prostorih poštnega urada v Celji so razobešeni samo nemški oklici in razglasi.
Z veliko težavo smo Slovenci dobili vsaj dvojezične napise nad dotičnimi uradnimi prostori. Kako se pa potem to ujema s samonemškimi oklici in razglasi ?
Področje poštnega urada celjskega obsega velik del ölovenske okolice in zaradi tega je to brezobzirnost proti nam Slovencem.
Dotične gospode, posebno pa poštnega ravnatelja v Gradcu, gospoda Pokorny-ja je treba podučiti o narodni jednakopravnosti, uradnike pa odvaditi nadutosti.
Gospodje poslanci, privoščite si ga ter pri tej priliki omenite, da to, kar se godi v Celju, se godi v ogromni večini v drugih krajih spodnje Štajerske; celo v takih krajih, kjer sploh Nemcev ni, so samo nemški razglasi in oklici nabiti.
V	Celju in mnogih slovenskih krajih še vedno nimamo dvojezičnega poštnega pečata. Sploh v trgih in mestih še ni dvojezičnih pečatov.
Sedaj je vendar trgovinski minister čeh in bi človek moral misliti, da bodemo mogli doseči vsaj to betvico jednakopravnosti.
2. Ako hočemo priti pri naših političnih uradih do jezikovne ravnopravnosti, treba nam je imeti svoje ljudi, ker do sedaj imamo same grofe, barone in plemenitaše, katerim naš jezik ne diši.
Če mora tak gospod govoriti s kmetom, se poslu žuje tolmača; tudi ne zapiše nikdar nobene slovenske besede, marveč, če se mora poslati dopis slovenski občini ali stranki, mora nižji uradnik, ki je slovenščine zmožen, nemški odlok ali odločbo prestaviti na slovenski jezik.
To ponižuje naš jezik in stane državo veliko denarja, ker ima in plačuje v naših slovenskih krajih nezmožne Nemce.
Mi Slovenci moramo zahtevati od vsakega, kdor hoče živeti na slovenski zemlji kot uradnik naj si bode visok ali nizek, da mora tudi znati slovenski.
Sedaj nočejo slovenski dijaki stopiti v politično službo, ker ne morejo predolgo brez plače čakati in ker se tudi čutijo zaničevane v tej službi.
Slovenski poslanci in denarni zavodi, glejte, da se bode to na bolje obrnilo in da bode vlada skrbela za to, da bode vsak, kdor je obeh deželnih jezikov zmožen in hoče vstopiti v politično službo, dobil precej vsaj toliko plače, da se bode mogel za silo preživeti. Dokler se to ne zgodi, nam bodo politični uradi zaprti s 7 pečati.
Ako se že ne uvede postavna plača za vstopivše vajence v politični službi, naj se vsaj za toliko časa, dokler ne bodemo imeli dovolj obeh jezikov zmožnih političnih uradnikov, razpišejo ustanove (štipendije) za vse tiste dijake, ki vstopijo v politično službo ter so obeh jezikov zmožni.
Gotovo ste že izvedeli, daje postal okrajni glavar v Brežicah neki grof Attems in v Slovenjem gradcu neki dr. Pojger. Oba sta slovenskega uradovanja čisto
nezmožna, vodila pa bodeta oba, vsak popolnoma slovensko okrajno glavarstvo.
Seveda bodeta občevala le s pomočjo tolmačev.
Takih razmer menda sploh nikjer več ni, a kljub temu čutite vi potrebo po medsebojnem hujskanju in gonji. Kranjski poslanci in kranjski volilci mogoče ne rabijo skupnega, odločnega nastopa za narodne in kmetske koristi, saj se njihovi volilci selijo trumoma v Ameriko, a doma ostali pa se zadovoljijo s praznimi besedami.
Domače novice.
Resnico je govoril vsenemec Malik, ko je rekel v državnem zboru: »Ptujski Štajerc« je slovensko pisan list, izdajan od nemške stranke. Ko bi pristavil, da so podporniki večinoma nemcurji, izdajalci slovenskega naroda, meščanski nemški trgovci in meščanski nemški uradniki, ki se bojijo, da bi slovenski kmet spregledal in uvidel, da je bolje, ako bi bili na njihovih mestih Slovenci, ker bi bil tedaj večji red in bi slovenski kmet ložje in hitreje dosegel svojo pravico, tedaj bi povedal Malik — vse.
Slovenski kmetski veleposestniki v ptujskem okraju! Pri letošnjih volitvah lahko rešite ptujski okraj nemške meščanske more. Bodite trdni in volite le v okrajni zastop zanesljive svoje ljudi! Nemških jerobov, nemških pašev ne rabimo! Vsak naj oskrbuje svoje! Or-nig in njegovi svoj Ptuj, a mi iz okraja pa okraj! Ne vdajmo se! Meščani že tarnajo, da bodo propadli.
Poslancu dr. Mirosl. Ploju je poslalo zaupnico 14 slovenskih občinskih predstojnikov iz gornjegrajskega okraja. Splošno je namreč znano, da poslanec dr. Ploj z vso vnemo podpira vsacega slovenskega poslanca pri pošteni nepristranski zahtevi in se s sporazumom poslanca prizadetega okraja vedno požrtvovalno trudi za koristi volilcev.
V	Mariboru imamo v »Narodnem domu« lepo ljudsko knjižnico, ki je obhajala koncem junija obletnico otvoritve. V prvem letu se je izposodilo 2400 knjig, med njimi 2000 pripovednih. Najbolj se čita Jurčič, Kersnik, Tavčar in Sienkiewicz. Izkaznic se je izdalo do 300. — Uradne ure so v nedeljo od 10.—11. ure dop. in v četrtek od 6.-8. ure zvečer. Po knjige si lahko hodi vsakdo. Za izkaznico se plača 10 kr. za vsako pročitano knjigo pa po 1 krajcar. Čitateljev je vedno več, posebno delavcev, kar je zelo veselo znamenje.
V	sodnljskem okraju Rogatec je pričakovati drugo leto velikansko število hroščev. Že letos delajo kot ogrci ali beli črvi pod zemljo veliko škodo, ker se živijo od korenin, ktere spodjedajo. Na ta način že sedaj močno škodujejo na travnikih, kjer se spodjedena trava suši. Treba bo to golazen najvstranejše pokončavati!
Tifus razsaja po večih krajih na Slovenskem. Posebno močno je po poročilih raznih listov razširjen v postojnski okolici na Kranjskem. Ta bolezen je nevarna in nalezljiva, zato posebno slabotni ljudje ne smejo k bolnikom, bolnim za tifusom. Povzročajo pa jo silno majhne glivice ali bakterije, ki se razširjajo v vodi.
Domače zajce bo razstavilo društvo za rejo kuncev pri jesenskem sejmu v Gradcu. Društvo bo imelo zraven najeto gostilno, kjer bodo prodajali jedi pri-
pravljene iz mesa domačih zajcev ali kuncev. Na Francoskem gojijo največ domačih zajcev in tam je njih meso vsakdanja mesna jed pri bogatinih in revnih.
Na Spodnještajerskem so v preteklem letu izkopali 8 miljonov 641 tisoč meterskih stotov premoga. Nekaj nad polovico tega v Trbovljah, veliko tudi v Hrastniku, manj pa v Velenju, Zabukovju, pri Celju v Štoreh, Makolah in drugod.
Novo slatino so otvorili pred kratkem v Zgornjih Žerjavcih pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Ker je lastnik nemškutar, je bilo seveda vse nemško. Slatino imenujejo: studenec sv. Trojice.
Potovalni učitelj Žmavc dela vedno več zgage po Spodnještajerskem. Mož je pozabil, da je Slovenec in da je postal s pomočjo Slovencev to, kar je sedaj. Snuje brez vsacega pomisleka in načrta posojilnice navadno v krajih, kjer niso potrebne ali celo Slovencem škodujejo.
Še enkrat in menda zadnjikrat Vistarini. Znano je našim bralcem, koliko smo se morali baviti z bivšim glavarjem Vistarinijem v Brežicah. Na podlagi naših pojasnil je moral pustiti najprej mesto okr. glavarja, pozneje pa seje proti njemu uvedla kazenska preiskava. Preiskavah so poneverjenja tako dolgo, da jim je bivši glavar popihal v Ameriko. Ker nikjer na svetu, menda tudi v Avstriji ne kaznujejo in obešajo zločincev, ako jih nimajo, zato je brezuspešno vsako kazensko postopanje. Tako tudi pri Vistariniju. Toda nemški listi so slikali sedaj, bodisi iz zlobnosti, bodisi ker niso bili poučeni in se niso hoteli dobro poučiti, celo stvar tako, kakor da smo mi in poslanec dr. Benkovič delali Vistariniju krivico. Ne, mi in poslanec dr. Benkovič smo hoteli ter smo tudi dosegli, da dobijo kmetje svojo pravico in da se nekaznovano ne sme goljufati, četudi je človek plemenit in glavar.
Slovenjgradec. Tukaj smo pred mesci krasno napredovali, sedaj pa vsled razpora med strankama Slovenci le trpimo, Nemci pa so spet neovirani gospodarji, ki se nam škodoželjno smejijo, Da, da, korist od medsebojnega prepira med štajerskimi Slovenci imajo le Nemci in pa nekaj koristolovcev pri obeh slovenskih strankah. In še je veliko število zaslepljencev, ki tega nočejo uvideti.
Zvezda repatica se je videla te dni okrog 2—3h ponoči na nebu.
Slovenske pesmi hvalijo posebno angležki časnikarji na Bledu in v Bohinju, kjer jim je pela ljubljanska »Glasbena matica« z okrog 150 svojimi pevci. Posebej pa niso Angleži mogli prehvaliti prijaznosti in gostoljubnega, prijateljskega sprejema in bivanja med Slovenci na Bledu.
Trgovinska nagodba med Srbijo in Avstrijo se ni sklenila, akoravno so se vršila pogajanja, to pa radi tega ne, ker avstrijska vlada ni smela dovoliti uvoza srbske živine, kajti večina državnih poslancev je odločno proti temu, posebno vsi slovenski poslanci. Socijalni demokratje se močno jezijo in strastno pišejo proti temu, toda nič jim ne bo pomagalo. Bolje bi bilo, da prisilijo mestne mesarje, da ti ne bodo delali tako velikih neopravičenih dobičkov. Saj mesarji na deželi tudi shajajo in živijo, čeravno ne prodajajo tako drago. Pravi zastopniki kmetskega ljudstva ne bomo pustili,
da bi meščani, osobito socijalni demokratje slekli kar mirno kmetu celo še kožo.
Južna železnica obhaja za progo Ljubljana-Trst petdesetletnico svojega obstoja. Ta del so namreč izročili prometu dne 28. julija 1857 leta. Oni del železnice, ki leži med Gradcem in Mürzzuschlagom, je izročen prometu že leta 1844. Dve leti pozneje, torej leta 1846 je vozil vlak že med Gradcem in Celjem.
Ptujski „Stajerc“ je začel iskati svojo srečo na Kranjskem. Vsled kranjskega razpora med Slovenci pričakuje, da mu bo vsaj tam pšenica cvetela. Upamo, da bo kmalu moral priznati: »Moj up je šel po vodi.« Plevel pač povsodi sili na dan. Le z vstrajnostjo jo iztrebimo!
Nova iznajdba je zrakoplov ali balon, ki se da ravnati tako, da zrakoplovci lahko pridejo tja, kam sami hočejo, ne pa kam jih slučajno zanese veter. Iznašli so ta zrakoplov Francozi ter napravili ž njim pred kratkim znamenite poskuse. Ponaredili so ga najbrž takoj Nemci in konečno se je posrečilo tudi Avstrijcem izumiti nekaj podobnega. Seveda čuva vsaka država svojo iznajdbo kot tajnost. Rabiti mislijo te nove zrakoplove pred vsem v vojskine namene. Torej črez leta bomo imeli celo vojsko v zraku!
Splošno volilno pravico zahtevajo zelo odločno posebej Čehi za deželni zbor, ker pričakujejo, da jim prinese več pravice in veljave. Tudi po drugih avstrijskih deželah zahtevajo splošno volilno pravico za deželne zbore, posebej pa se potegujejo vsi naši slovenski deželni poslanci za pravično spremembo in razdelitev deželnozborskih volilnih okrajev, kajti neizbrisna in nezaslišana krivica je, da nimamo mi Slovenci na Štajerskem niti sedmega dela vseh poslancev, akoravno nas je tretji del. Namesto 25 poslancev, ki bi jih po pravici morali imeti, jih imamo le 10.
Oderuha so ubili pri dnevu v neki vasi na Ogrskem. Prebivalci so se zbrali, naskočili njegovo hišo, izvlekli ga na cesto in ga tamkaj ubili.
Sestanki vladarjev. Te dni obišče angležki kralj Eduard našega cesarja. Ruski car Nikola II. in nemški cesar Yilhelm II sta se sešla na morju na svojih la-dijah. Parobrod ruskega carja je spremljalo več bojnih ladij. Vladarji so s svojimi ministri za zunajne zadeve razpravljali gotovo o važnih vprašanjih, ki se tičejo evropskih držav.
Urednik ptujskega „Štajerca“ Linhart — obsojen.
Pri mariborski okrajni sodniji bil je dne 25. julija Štajercev urednik znani gostobesednež Linhart na tožbo Henriha Visočnika iz Hočkega Pohorja vendarle zaradi psovanja po § 496 k. z. obsojen v 30 kron globe ali 3 dni zapora in plačilo stroškov. Ta možieek je v svojem umazanem lističu postal vendarle preveč predrzen, psoval je na desno in levo — češ saj me pred porotniki nihče tožil ne bo — in zdaj pa mu je izpodletelo. »Ja Linhart, ta ima dober jeziček, pa mu ga bomo oprali in ostrigli!
Dopisnik ptujskega „Štajerca“ Jože Mavrin iz Lo-kavec pri Ljutomeru, velik ljubljenec ljutomerskih nemčurjev bil je dne 25. julija pred okrožno sodnijo mariborsko v drugič obsojen zaradi hudodelstva goljufije, tokrat v 6 mescev težke ječe. Linhart mu naj napiše sožalni članek!
Strela je vdarila v grad umrlega slovenskega poslanca viteza Berksa. Omamila je gospo, sicer pa ni napravila nobene nesreče.
Madžarska nesramnost. Ogerski trgovinski minister Košut je s posebno okrožnico ukazal, da se smejo od 1. avg. tekočega leta rabiti v vseh krajih ogerske krone, torej tudi na Hrvatskem le madžarske tiskovine na pošti. No Madžari in njihovi ministri so lahko prepričani, da so storili naj slabše, ker so kršili Hrvatom narodne pravice. Namesto tišine in miru se pripravlja na Hrvatskem še hujši vihar, kakor je bil pod Heder-varyjem. Povrh pa obsojajo madžarsko nasilnost vsi slovanski, najboljši nemški, francoski in italijanski listi. Vse je proti madžarskim nasilnežem, nikjer nimajo pravega prijatelja. Kdo bi bil tudi prijatelj takih ljudi, ki zatirajo pravico namesto da bi jo branili, ki tlačijo vse poljske delavce in male posestnike ter postavno dovoljuje, da grajščaki smejo delavca do 18 let pretepati. Divjaške narave ne more pri madžarskem narodu prikriti izobrazba, povsodi pokaže ta narod, da so njegovi predniki z divjim ropanjem in požiganjem naselili se v sedajne kraje in uničili pridne Slovane. Kako hudo mora biti pod Madžari, kaže tudi to, da se od tam izseli vsako leto nad 200.000 ljudi v Ameriko, tako da število prebivalstva na Ogerskem ne raste že par let.
Dopisi.
Iz kupeja južne železnice pri Celju. Košček celjskega nemcurstva se vidi že iz železnice, namreč veliko, na vse mogoče načine zveriženo poslopje »Nemški dom*. Znano je, da so zidali to stavbo kakor Noe svojo barko, seveda niso pridgali pokore, ampak pogin Slovencem. No, sedaj stoji ta stavba s svojimi stolpi in stolpici kakor izstradana namršena koklja na pokvarjenih jajcih ter vabi sinove matere Germanij e pod svoje oguljene peruti. Uboga koklja! Navdušeni celjski Nemci — vsi slovenskega rodu — zidali so te, a nad teboj so »gradove svitlezidali v oblake«. Mislili so, da vsi Nemci že s svetim koprnenjem čakajo, da bodo samega navdušenja vdrli glavna vrata, in napravili so vrata močna, velika in trdna . . . Toda gostov ni bio. V praznih prostorih so se kislo in jezno držali obrazi celjskih »Nemcev« še bolj kakor na stenah naslikani njihovi nemški vitezi. Le redki gostje so zašli v te, nemškemu duhu in nemški pameti posvečene prostore, celjski Nemci so se spomnili pregovora slovenskih svojih mater: »Zrno k zrnu pogača, kamen k kamenu palača«! in tolažili so se ž njim. Toda jerum, jerum, jerum: Vsi došli so jo še hitreje odkurili in sreča velika, da jih ni bilo dosti, kajti sicer bi se vdrla sedaj vrata na ulico, namesto prej notri! Vse je jadrno odkurilo nazaj na železnico, da so celjski Nemci videli jedva zadnjo stran telesa razočaranih svojih gostov. Še le v železniških vozovih so se razvezali jeziki, in tedaj je slišal strmeč popotnik ogorčeno pripovedovanje celjskih begunov. Skrbni gospodar se je hudoval: »Kaj zlodja, slaba soba z dvema posteljama samo za eno noč pet kron.« Še hitreje je pristavila gospa: »In kofe, kofe! Jaz ga tako rada pijem, seveda bolj s »Frančkom«, da človeka ne razburi, a v tem celjskem
»Heimu« sem dobila pravo čorbo pa še tega malo za 50 v. Lahko bi zapili na samem slabem kofe tu celo premoženje. Sramežljivo je povedala hčerka neprijetno tajnost: »Kaj ne, šli smo v to celjsko gnjezdo, da prihranimo kaj za jesen in zimo, ko me začneš voditi na plesišča in v gledišča, kjer bi se lahko povrh postavljali, da smo bili na letovišču«. Konecno se je oglasil še debel gospod rekoč: »Vse je tako drago, povrh pa ti v pozdrav jamra natakar, strežaj, sobarica in kuharica, da nimajo nobene plače. Ti norci v Celju menda mislijo, da bodo uslužbenci živeli z napitnino. Pri ženskem osobju najbrž računajo na »postranski zaslužek!«
Tako je šlo naprej, jaz pa sem se stisnen v kot le veselil, da se vozim večkrat samo — mimo Celja. Pravijo, da imajo pristni Nemci podolgovate obraze. Bojim se, da bodo sedaj nemški Celjani in njihovi gostje postali pristni Nemci, kajti prvi nosijo dolge obraze, ker so se vračunili, drugi pa, ker so jim v celjskem Nemškem domu preveč —-------------zaračunili.«
Razne vesti.
Avstrijsko železarstvo leta 1906. Od 169 podjetij za dobivanje železne rude je bilo samo 35 v delu; na teh je delalo 5191 oseb in se je pridelalo 22,536.624 meterskih centov železne rude v vrednosti 19,531.074 kron. Od 45 podjetij za dobivanje železa iz rude je bilo 25^ v delu s 37 plavži in s 6424 delavskimi osebami. Železa se je pridelalo 12,222.303 meterskih centov v vrednosti 94,125.398 K. K temu se je potrebovalo 26,299.923 meterskih centov železne rude, ki se je deloma prejšnja leta v Avstriji pridelala, deloma pa vpeljala iz drugih dežel, največ iz Ogrskega. — železna ruda se koplje v rudokopih, potem se v velikih pečeh (plavž imenovanih) raztali ter se čisto železo izloči, druge primesnine pa odstranijo. V rudokopih in plavžih je hudo delo in ti delavci ne živijo dolgo.
Razstava za rokodelsko tehniko. C. kr. trgovinsko ministrstvo otvori 1. oktobra t. 1. na Dunaju (9. okraj, Severingasse 9) razstavo rokodelskega orodja za čevljarje, krojače, krznarje, rokovicarje, knjigoveze, mizarje, tesarje, kolarje, ključarje, kleparje, peke, inštalaterje (vpeljevatelje) vodovodov, pridelovatelje sodavice itd. itd. Rokodelec ki se zanima za svojo obrt, bo tam videl marsikaj novega in tudi knjige o vsakem rokodelstvu.
Poroke v Avstriji leta 1904. Vseh porok v Avstriji je bilo imenovanega leta 210.146. Večina ženinov (112.693) je bila v starosti med 24. in 30. letom, cločim je nevest tretjina (69.986) bila nad 20 do 24 let, druga tretjina (65 554) pa nad 24 do 30 let stara. 180.366 ženinov je bilo prej samskega stanu, 29.780 pa vdovcev ali ločenih; nevest pa je bilo 193.878 samskih in le 16379 vdov ali ločenih. Iz tega se vidi, da se več vdovcev zopet poroči kakor vdov.
Ribarstvo v Jadranskem morju. V letu 1905—1906 nalovili so v Istri in Dalmaciji 9,797.000 kg rib z vrednostjo 6,524000 kron. Glavni dobiček je dal lov na sardele. Seveda v teh številkah nikakor niso vraču-njene one ribe, ki jih polove posamezni ribici na tr-neke ali majhne mreže. Ribji lov s trneki in pa z majhnimi mrežami je namreč prost. Zanesljivo iznaša teža polovljenih rib, ki niso izkazane v gornjih številkah, okrog 1,000.000 kg. Ribarstvo pa bi primorskim prebivalcem v Istri in Dalmaciji lahko prinašalo veliko večje dohodke, ako bi bilo urejeno.
V najsrečnejšem trenutku je umrl nek 49 letni Amerikanec. Celih 15 let je ljubil neko mlajšo vdovo,
a ji tega ni upal povedati. Konecno se je le ohrabril, a ko mu je obljubila ta roko v zakonsko zvezo, ga je od samega srečnega iznenađenja zadela srena kap. Dogodbica je radi tega zanimiva, ker je menda malo moških, ki so tako bojazljivi in menda še manj mladih žensk, da bi 15 let vstrajno pričakovale besede svojega izvoljenca!
Proti potujočim Ciganom bo sklenila ogerska vlada ostre naredbe. Zadnji čas so Cigani veliko kradli in ropali, zato jih hočejo prisiliti s pomočjo policije, žan-darjev in z raznimi varnostnimi pripomočki, da bodo ostali v enem kraju in tam z delom služili svoj živež. Sedaj potuje približno po Ogerskem in Hrvatskem neprenehoma nad 6000 Ciganov.
Tudi lep, prostovoljno plačan davek. Preteklo leto je prejela naša država za davek na kvartah nad 600.000 kron. Ta davek na veliko veselje finančnega ministra vedno raste, ker morajo biti vse kvarte kolekovane ali pecatane. Izdelovali so kvarte v 10 tovarnah, in sicer so jih napravili lani 1,578.225 snopičev. Med temi snopiči je bifo 765.000 nemških ali »šnapskarte« 439.000 francoskih, 152.000 tarok, 107.000 whist in nad 100.000 italijanskih. Nad polovico so jih izvozili iz naše dr-šave, večinoma v Turško, v Afriko in celo v Indijo. Koliko časa se pri teh kvartah potrati in koliko nesreče prinesejo! Vendar je zanimivo da tega davka plačajo Avstrijci svoji državi manj kot polovico, drugo pa plačajo Turki in drugi.
Železnice v nemškem cesarstvu leta 1905. Vseh polnotirnih železnic je bilo 54917 km, od teh 50913 km državnih. Te železnice so imele 22006 lokomotiv, 44856 osebnih vozov in 453518 tovornih vozov. Obratnih dohodkov so vse te železnice imenovanega leta imele skoro 2434 milijonov mark, obratnih izdatkov pa nekaj čez 1508 milj. mark. Osobni promet je dal 688 milj. mark dohodkov; od teh odpade skoro četrtina na četrti, skoro polovica na tretji, nekaj več ko petina na drugi in ostalo na prvi razred. Na nemških železnicah so namreč štirje razredi za potnike.
Koliko nosi in kako hitro vozi parobrod na morju. Večkrat se čita po časopisih: Napravili so novi parobrod, ki nosi 4000 ton in vozi s hitrostjo 14 —16 morskih milj. Marsikdo si ne zna predstavljati, koliko je to, celo taki ne, ki so videli parobrode. Ena tona je 1000 kg. Parobrod, ki nosi 4000 ton, vsebuje torej 4000 krat 1000 kg je 4.000.000 kg. To pa nikakor niso najveeji parobrodi, kajti najvecji obsegajo 10—18.000 ton, torej 10 do 18 milijonov kg. To si je težko predstavljati. Vsakemu pa je znano, da železniški vozovi nosijo po 10.000 kg ali 10 ton. Računajmo, da ima vlak 40 vozov ali vagonov, tedaj vozi blaga za 400.000 kg ali 400 ton. Treba je torej 10 polnih vlakov po 40 vagonov, da napolnijo samo en parobrod, ki drži 4000 ton. — Ako bi hotel naložiti kmet tak parobrod z blagom, ter bi peljal vsakokrat 1000 kg ali eno tono, rabil bi 4000 dni, če bi peljal vsak dan le enkrat!
Morska milja je 1850 m. Parobrod, ki prevozi 15 morskih milj v eni uri, prevozi torej 27 1li km ali toliko, kakor prehodi pešec v šestih urah.
Mojstri-požeruhi norimberški. V Norimbergu na Nemškem je 52 društev z imeni »družba požeruhov«, »klub požeruhov« itd. Izvečine so si nadeli imena po mestnem okra.u, kjer razvija dotično društvo svoje »delovanje.« Nekatera pa imajo naravnost imenitne in primerne priimke: »Opica«, »Nikdarsit«, »Netek«. Na-, men takega društva je pobirati od elanov prispevke dokler šene nabere tak znesek, da seda zanj napraviti imenitna požrtija.
Bogataša.
J. S. Turgenjev.
Kadar mi hvalijo Rotšilda, ki daruje iz svojih ogromnih dohodkov tisočake za šole, bolnišnice, pre-skrbovališca, hvalim ga tudi jaz in sem ginjen.
A kakor ga hvalim in kakor sem ginjen, vendar se moram spomniti neke uboge kmetske družine, kije vzela ^nečakinjo — siroto v svojo hišo.
Žena je rekla: Če vzamemo ubogo sirotico k sebi, šli bodo poslednji vinarji za njo in niti za sol ne bo več, da si solimo kruh.«
»Bomo pač jedli neosoljenega« odgovori ji mož, kmet.
Kako daleč je Rotšild za tem možem! P. P.
Gospodarske vesti.
Po »Zadrugi«, glasilu »Zadružne zveze« v Celju prinašamo nekaj gospodarskih novic. Kdor hoče o zadružništvu kaj umeti, bi ne smel biti brez tega časopisa.
Le v organizaciji je naša rešitev! je vsebina članka, priobčenega v prvi julijski številki »Primorskega Gospodarja», v kateri se poroča o uspehih, katere je dosegla jedva ustanovljena, »goriška eksportna zadruga za zelenjavo« pri prodaji krompirja. Cene krompirja so letos 7—8 K q, a lani ob tem času 3-20 K. Zadruga šteje približno 4/s vseh pridelovalcev krompirja kot člane in je, predno seje začel krompir kopati, določila ceno krompirja, pod katero ga ne sme noben zadružnik prodati ter je zagrozila trgovcem, kateri bi ga plačevali pod določeno ceno, da se jih izključi od prodaje. Zadruga je bila natanko informirana o cenah na svetovnem trgu, ni se dala splašiti po spletkah trgovcev in dosegla, ker so ostali vsi kmetje združeni, ne le določeno, ampak še višjo ceno. Ta krasen uspeh naj bo v spodbudo drugim Goričanom in izražamo željo, da se v članku omenjena zadružna podjetja, kakor zadruge za olupljene suhe češplje v Bricu, vinarske zadruge, mlekarne itd. na Goriškem osnujejo!
Zadružno prodajo jajc je vpeljala jedna mlekarna na Moravskem in je plačevala povprečno celo leto za kg jajc (okrog 18—19 kosov) 99 h. Če primerjamo s tem cene jajc pri nas, uvidimo uspeh skupne prodaje jajc; uspeh pa tiči vzlasti pri prodaji na kg tudi v tem, da se ljudje bolj zanimajo za perutninarstvo in redijo kokoši, ki ležejo mnogo in velikih jajc. Vsem mlekarnam se toplo priporoča skupna prodaja jajc!
Važnost zadružništva se vedno bolj uvideva. V Nemčiji se zadružništvo predavana raznih vseučiliščih, kmetijskih šolah itd. V zadnjem času pa se je ustanovila na trgovski šoli v Berlinu posebna stolica za zadružništvo in bodo dijaki morali iz tega predmeta ravno tako polagati izpite kakor iz drugih predmetov.
Tudi hrvaški zadrugarji so na svojem zadnjem zadimžnem sestanku sklenili delati na to, da se pouk o zadružništvu vpelje v učiteljišča in bogoslovja in so predložili deželni vladi tozadevno spomenico.
Sadjarje opozarjamo na to, da bode odslej 1. štajerska tovarna za konserve (I. steierm. Fruchtsäfte und Conservenfabrik) „Styria“ v Libenau pri Gradca kupovala sadje v veliki množini in naj sadjarji istej svoje pridelke ponudijo. Najlažje to storijo sadjarji jedne občine ali župnije skupno potom kmetijske zadruge ali posojilnice. Vsa natančnejša pojasnila daje »Zadružna zveza« v Celju.
Največja mlekarna na Danskem je v Hasle\v-u. Ista dobi na leto 50 milijonov kg mleka; mlekarna ima 400 uslužbencev, 40 voz vozi vsak dan mleko v steklenicah v Kodanj, kjer obstoji zaloga, ki preskrbuje 700 trgovin s sirom in presnim maslom. Sirarstvo se v veliki meri goji; zaloga obsega 50.000—70.000 pet in Va kg. težkih kosov raznih vrst.
Vrednost mlekarne in strojev znaša 2V2 milijona K.
Kreditne zadruge v Rusiji. V Rusiji obstojita dve vrsti denarnih zavodov, kreditne zadruge in posojilnice. Posojilnice so ustanovljene po sistemu Schulze-Delitzsch ter tvorijo njih obratni kapital v prvi vrsti deleži udov.
V celem se nahaja na Ruskem okrog 1500 takih posojilnic z nad 500.000 člani.
Druga vrsta denarnih zavodov so kreditne zadruge, pri katerih ni deležev, ampak dobivajo obratni kapital iz rezervnega zaklada, tujega denarja in daril. Teh je v celem 1300 z nad 350.000 elani.
Brezdvomno še čaka ne le kreditne zadruge, ampak tudi druge zadruge v Rusiji veliko dela in upati je, da bodo iste, če se enkrat poležejo politični nemiri, veliko storile v prid kmečkega stanu.
Listnica uredništva.
P o 1 e n š a k: Hvala za dopis, predrugačenega prinesemo na vašo željo drugič.
Sv. T r o j i c a : Mi nočemo netiti med Slovenci prepira, ker imamo vsi skupaj pametnega dela dovolj ako hočemo res koristiti ljudstvu in ga izobraziti, zato pa poslanega ne porabimo.
Ruše: Odgovorimo Vam v kratkem v pismu. Manj kritike, a več dela, to bodi nam vsem v ravnanje!;
Edin pristni .balzam
lekarne »Angela variha'
A. THIERRY
v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Vsako ponarejanje kaznivo
Edino pristen je
THIERRYJEV BALZAM
z zeleno varstveno znamko z nuno. 12 majhnih ali 6 dvoj-natih steklenic ali velika specialna steklenica s patentnim zaklopom K 5*—.
Thierryjevo centifolijsko ---------- mazilo --------
za vse, še tako stare rane, vnetja, poškodbe itd. 2 lončka K S’ŠO. Pošilja se samo po povzetju ali denar naprej.
Te dve domači zdravili ste kot najboljši splošno znani in sta-
v-...■ roslavni. —:...
Naslavlja naj se na
lekarnarja A. Thierry v Pregradi pri Rogatski Slatini.
Zaloge po skoro vseh lekarnah. Knjižice s tisoči izvirnih zahvalnih pisem zastonj in poštnine ne prosto.
'Z* B. &
P 3
3	^ T3
5* T3 O 3 -t N< “• o EU
o
fD
cr
o
jO-
O
Q-
&
3 P N JU
rcT < o cr n5
N
o ►—
CD JU
5. —< Brci)
cr
o
crq
JU-
ST
a
c*
3
o
o 5*
n T3
i-l
JNlaznanilo.
Naznanja se, da ima posojilnica v Ptuji, ker se bodo prostori snažili, zaprto svojo pisarno v petek dne 16. in v soboto dne 17. avgusta t. 1. za vse stranke.
Ptuj, dne 26. julija 1907.
Hranilno in posojilno društvo v Ptuji,
reg. zadruga z neomejeno zavezo.
Vojaška pisarna EMIL KOKSTEIN
Gradec, Stempfergasse 3, daje pojasnila, nasvete, prošnje, vloge, strokovnjaška mnenja itd. v vseh vojaških zadevah
K 7’50 Vsakdo dobi krasno žepno uro-)aUIU *' SV remont, gloria srebro sistem Ros-kopf patent ankerica 30 ur natančno idoča, za kar se jamči 2 leti, s pozlač. primerno težko verižico za le K 2’SO 3 komadi z verižicami K 7. Razpošilja po poštnem povzetju tovarniška zaloga švicarskih ur
S. URBACH, Krakov št. 96.

Stanje hranilnih vlog: nad 23 milijonov kron.
"N
Rezervni zaklad: 800.000 kron.
%
%
I Mestna hranilnica ljubljanska
v lastni hiši v Prešernovih ulicah štev. 3
n
'j »7
J ^
poprej na Mestnem trgu zraven rotovža
%
m»
1*
M
m
M
m
yt‘ m? *91	iJt »A-	'»?: »ar	9':	-Vm
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopodne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4% ter pripisuje nedvignjene obresti vsacega polleta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico
tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr, poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 48A0/o na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred n. pr. v 33 letih, tedaj mora plačevati izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej
poplačati.
6272 leta. Ako na leto 6°/o
12 (20)
Posoja tudi na menice in na vrednostne papirje.
m
ist*
m
m
m,
m
ŽJ*
It!